Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5251
Nova vas, Spominska plošča žrtvam fašizma
Na fasadi hiše Nova vas 25

    ŽRTVE FAŠ. TERORJA 20. 2. 1944

                DRUŽINA PAHOR

MAMA    ROZALIJA     ŽENA   ALOJZIJA

OTROCI  MARIJA    OTROCI   KRISTINA

       "          AUGUST         "       JOŽEF

       "          ANA                 "       EMA     

PAHOR FRANC          MARUSIČ IVAN

PAHOR JOŽEF            PAHOR JOŽEF

.

      SLAVA MUČENIŠKIM ŽRTVAM

      Z. B. OPATJESELO 20. 2. 1956.

Obstoječi spomeniki
MK 7. februar 2021 Dopolnila: K. Poljšak Ščuka, 23.1.2022
19.4.2023. 00:00
7.2.2021-dopolnitev podatkov, sliki-D.Divjak Dopolnila: K. Poljšak Ščuka M.Kermavnar, 18.4.2023, na pobudo Mojce Luštrek dodal fotografijo 3/2 in naslednji popravek napisa na plošči: Zapis Marusič namesto Marušič je v teh krajih pogost pojav na ploščah in nagrobnikih, morda še iz italijanskih časov (ne vem sicer, zakaj ni tudi končnega C namesto Č). PAHOR JOŽEF SLAVA MUČENIŠKIM ŽRTVAM Z. B. OPATJE SELO, napis na plošči je OPATJESELO 20. 2. 1956. Na koncu je pika. OPATJESELO je napisano skupaj -- ni edini tak primer v tem koncu.
Spominska plošča
Miren - Kostanjevica
K.o.: 2329 - NOVA VAS, št.parc.: 3578/1
1675
Spomenil Mali Lug, Hrvatska

     »Današnja predstavitev spominskega obeležja se nanaša na veličasten spomenik, ki je postavljen v Malem Lugu kot oddolžitev junaški borbi ljudstva Gorskega Kotarja za osvoboditev. 

    Med drugo svetovno vojno je bilo področje Gorskega Kotarja pod okupacijo fašistične Italije; od oktobra 1943 pa so to področje zasedle nemške okupacijske enote. Svobodoljubni narod Gorskega Kotarja je pričel z množično vstajo proti okupatorju že v letu 1941, ko so se formirali partizanski odredi ter druge oborožene skupine in enote pod poveljstvom Glavnega štaba hrvaških partizanov. V tem času je bil zelo uspešen Primorsko-Goranski partizanski odred, ki je deloval tudi na slovenskih tleh, zlasti v krajih ob Kolpi in Čabranki. Prvi stiki med slovenskimi in hrvaškimi partizanskimi enotami so bili vzpostavljeni 17. aprila 1942 v vasi Belica v hiši narodnega heroja Jožeta Ožbolta. Naslednja dva dni, tj. 18. in 19. aprila 1942 pa je bilo posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanskih poveljstev v Grbajelu na hrvaški strani Kolpe. Na tem posvetovanju so se dogovorili o skupnih akcijah in sodelovanju slovenskih in hrvaških partizanskih enot v borbi proti okupatorju. Ta posvet je rodil izredno važne sadove, ki so se izkazali v mnogih skupnih načrtovanih akcijah. 

   Proti velikemu razmahu narodnoosvobodilnega gibanja se je italijanski okupator v poletni ofenzivi 1942 (operacije RISNJAK) strahovito znašal nad ljudstvom Gorskega Kotarja. V internacijo, zapore in pregnanstvo je bilo odvedenih nad 6000 ljudi vseh starosti in spolov; požganih in uničenih je bilo 1800 stanovanjskih in gospodarskih poslopij; do tal požganih je bilo 75 krajev in naselij. Velik je bil tudi krvni davek Goranov, saj je v NOB izgubilo življenje nad 12 % prebivalstva. V borbah za osvoboditev Gorskega Kotarja so sodelovale tudi enote 18. slovenske udarne divizije, zlasti 9. udarna brigada — Kočevska, ki je imela v teh borbah tudi občutne izgube. Ljudstvo Gorskega Kotarja se je vsem tem žrtvam dostojno oddolžilo. V spomin na te junake je bilo postavljenih mnogo spomenikov in obeležij.

    Imena padlih borcev, ki so vklesana na mnogih spomenikih v Gorskem Kotarju, pričajo o velikem zgodovinskem sožitju in skupni borbi za svoboščine slovenskega in hrvaškega ljudstva živečega v teh krajih. Ponos in priznanje ljudstvu Gorskega Kotarja je tudi v tem, da je kar osem Goranov proglašenih za narodne heroje: Viktor Bubanj, Slavko Klobučar, Ivan Lenac, Zdenko Petranovič-Jastreb, Nikola Rački-Koljka, Milan Raustanbeg, Ivanka Trohar, Bogdan Mamula. 

  Skupni boj ter skupna smrt in skupna grobišča zgovorno pričajo o povsem enaki usodi, ki je spremljala ljudstvo Dežele Petra Klepca in deželo Goranov skozi stoletja.« 

Nace Karničnik, Spomenik v Malem Lugu pri Gerovu /Spomeniki NOB/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik VI, št. 6, Petek, 25. avgusta 1989, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, Letnik VI, št. 6, 1989, str. 8  Dostop: 7. 2. 2024.

Spomenik u Malom Lugu je postavljen povodom povratka prvih interniraca iz koncentracijskih logora Rab, gonars, Treviso, Padova... Iz općine Čabar je u logoru na otoku Rabu ostavilo svoje živote 480, u Gonarsu 423, u Trevizu 89 ljudi. 

Na križišču v kraju Mali Lug.

PUSTI ZADNJU SUZU, MAJKO,

 NEKA KANE NA KRVAVU ČAĐU

NAŠEG STAROG DVORA.

SIN TI KUĆU GRADI ZA

 SPOKOJNE DANE

I NEĆE SE VIŠE VRATITI MRSKE

VRANE DA NAM OČI PIJU. 

 MAJKO, SVIĆE ZORA. NAŠE

 SELO PJEVA, PROCVALE SU 

RANE. 

    P ALIMA ZA SLOBODU,

    NAROD OPĆINE ČABAR

               1975.

Obstoječi spomeniki
N, Hladnik 24. 4. 2017, foto 16. 7. 2010 i Slavko Malnar, 26. ožujka 2024.
11.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 11.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 3/1 in povzetek iz časopisa Kočevske novice.
kip na masivnem podstavku s stopnicami
Hrvaška, Čabar
4639
Grob treh borcevTomšičeve brigade, pokopališče Dobrnič

V grobu z granitno nagrobno ploščo so pokopani trije borci Tomšičeve brigade, ki so padli januarja 1943 v Biču pri Velikem Gabru. 

EŠD 19640

Zahodni del pokopališča v Dobrniču, ob vhodu na levi strani v prvi vrsti.

TUKAJ POČIVAJO

BORCI TOMŠIČEVE BRIGADE

PRAZNIK LUDVIK IZ MAČJEGA DOLA

ZAJC JOŽE IZ MULJAVE

BAJUK JANKO IZ DRAŠIČ PRI METLIKI

PADLI 30. JANUARJA 1943

V BIČU PRI V.GABRU

SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik D.Divjak 29.10.2021, 22.8.2022
22.8.2022. 00:00
Dopolnil napis s plošče in podatke D.Divjak 29.10.2021 Dodal posnetke in dopolnil podatke 22.8.2022
Grob
Trebnje
K.o.: 1431 - DOBRNIČ, št.parc.: 979/1
2754
GOLO - spomenik in grobnica padlih v NOB

EŠD: 30311

Prostor zidane  (naravni kamen in beton) pravokotne grobnice velikosti 4 x 3,5 m je obdan s štirimi kamnitimi stebri in verigo. Na sredini je spomenik iz zidanega kvadrastega podstavka s kamnitimi ploščami velikosti 0,80 x 0,90 m z vklesanimi napisi ter kupolastega vrha s peterokrako kamnito zvezdo iz rdečkastega hotaveljskega marmorja na vrhu. Od tal do vrha zvezde je okoli 3,5 m.

V grobnici je pokapanih okrog 40 žrtev NOB, ostali pa so pokopani v grobovih svojcev.

Arhitekt Jože Plečnik, sodelavec Anton Bitenc, odkrit leta 1951.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69.

Grobnica s spomenikom je v vznožju hriba Golec nad vasjo Golo, na desni strani ceste Golo - Rob in sicer okoli 50 m oddaljen od cestišča.

Vklesani napisi:

Severna stran:

.

Zgornja plošča:

       SVOBODA 

      JE PŠENICA 

VENDAR VZKLIJE 

     LE V ZEMLJI 

  KI JO NAŠA KRI 

         ZALIJE

POSTAVILA ZB GOLO - ŠKRILJE 1951

.

Spodnja plošča:

  TU POČIVA 

30 NEZNANIH 

BORCEV NOV 

PADLI V LETIH 

1941 DO 1945

.

Vzhodna stran:

  SLOKAR DRAŠKO · ŠTEBLAJ VID

              VIRANT ALOJZIJ

    SIVEC FRANC · LENIČ FRANC

                MAVEC FRANC

   JAMNIK JOŽE · PEČEK STANKO

              ŠTEBLAJ ANTON

KRALJIČ FRANC · LAVRIČ ANTON

            GRADIŠAR ANTON

 LAVRIČ FRANC · ŠKRBEC JANEZ

   GLAVAN JOŽE · GOLOB JERNEJ

.

Južna stran:

  PURKAT JOŽE · JAKIČ EDVARD

         PODLOGAR ANGELA

  MAVEC JANEZ · CENTA IVANA

           KRALJIČ KAROLINA

 GLAVAN ANTON · GLAVAN FRANC

             ŠTEBLAJ NIKOLAJ

VIRANT FRANC · PODLOGAR JANEZ

           ŽELEZNIKAR MATIJA

    KUNILO JERNEJ · SRNJAK JOŽE

      LAVRIČ JOŽE · GLAVAN JOŽE

                KRALJIČ JOŽE

.

Zahodna stran:

                DEBEVC FRANC

  ŠKULJ ANTON · MEHLIN ANTON

              GRADIŠAR FRANC

GLINŠEK FRANC · MEHLIN FRANC

                  LENIČ JAKOB

     GLAVAN PEPE - LEIČ ANDREJ

                  ŠIVEC FELIKS

                  GOLOB JANEZ

                 ŠKULJ DAMJAN

              PODLOGAR JANEZ

                   DACAR MIMI

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 5.2.2018.
4.9.2023. 00:00
Dopolnil z imenom Plečnika, ki v RKD sicer ni omenjeno, je pa bila slika spomenika objavljena na razstavi Plečnikovih spomenikov v Ljubljani 2022. -- M. Hladnik 20. 5. 2022. M.Kermavnar, 04. 09. 2023, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in uredil napis na spomeniku vse po predlogu Mojce Luštrek
grobnica
Ig
k.o.1708, parc. št.2254/88
4635
Frano Osojnik, Desenci

Francu Osojniku (1900-1942), ki je aprila 1942 z Jožetom Lackom organiziral Ptujski vod (Slovenskogoriško oz. Lackovo četo), prvo partizansko četo v vzhodnem delu Slovenije. Kot borec NOB padel v Krčevini pri Vurbergu.

V RKD je mesto plošče narobe zaznamovano na križišču ob vstopu v vas.

Spominsko ploščo je po naročilu Zveze borcev NOV izdelal kamnosek Gaiser iz Ptuja Odkrita je bila 9. maja 1949.

  • EŠD 6658
  • Vodnik 556

Na plošči je ime padlega Frano, na Sistory pa Franc. 

Na hiši Desenci 5, ki stoji na vzhodnem robu vasi Desenci.

                       [zvezda srp/kladivo]

                     OSOJNIK FRANO

KI SE JE RODIL 26. VIII. 1900. V JANEŽEVCIH.

                     ČLAN K. P. SLOVENIJE.

PRVOBOREC, ORGANIZATOR IN KOMANDANT

SLOVENJEGORIŠKE LACKOVE PARTIZANSKE ČETE,

KI JE 29. XII. 1942 V KRČEVINI PRI VURBERKU

NESEBIČNO ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA

SVOBODO DELOVNEGA LJUDSTVA.

V TEM KRAJU STA LETA 1941 LACKO JOŽE IN

OSOJNIK FRANO ORGANIZIRALA PRVO

PARTIZANSKO ČETO V VZHODNEM DELU

SLOVENIJE, KI JE V NATEŽJIH DNEH NAŠEGA

NARODA NEUSTRAŠNO HEROJSKO TOLKLA

OKUPATORJA IN DOMAČE IZDAJALCE.

SLAVA HEROJEM!

SMRT FAŠIZMU-SVOBODA NARODU!   

ZVEZA BORCEV N. O. V.                                                                                                    6. 5. 1949

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano
1.10.2024. 00:00
Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020 8. 12. 2023 Dodal posnetek slabo berljive plošče, popravil besedilo in spremenil status plošče v obstoječo. M. Hladnik 1. 10. 2024
Spominska plošča
Destrnik
K.o.: 352-DESTRNIK, št.parc.: 512/2
7015
Lucijan Seljak, Osnovna šola Stražišče

Pred glavnim vhodom v OŠ Stražišče stoji spomenik Lucijanu Seljaku.

Šola je od 1. 10. 1959 do 1. 7. 1998 nosila ime po revolucionarju in organizatorju OF Lucijanu Seljaku. V manjšem spominskem prostoru poleg avle, levo od hoda, se nahaja njegova slika. 

Lucijan Seljak (1912) je prihajal iz Tolminskega konca in je bil po poklicu soboslikar, slikal pa je tudi freske. Leta 1939 so v Stražišču ustanovili celico KPJ in Lucijan je postal njen sekretar. Ob začetku vojne je postal organizator OF na področju Stražišča, kmalu pa je postal član okrožnega komiteja KPJ. Deloval je na območju Kranja in okolice. Zaradi izdajstva je bil januarja 1942 aretiran in marca istega leta ustreljen v Begunjah. 

Šola se je leta 2002 vključila v nacionalni projekt Dediščina v rokah mladih – mladi posvojijo spomenik. 

Šolska ulica 2, Stražišče, Kranj

OSNOVNA ŠOLA 
LUCIJAN SELJAK
            1959

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.5.2023. 00:00
M. Kermavnar, 4.5.2023, spremenil ime obeležja, dopolnil opis, dodal fotografije 3/1 DO 3/4
slika, ime šole na stebru pred vhodom
Kranj
2131 STRAŽIŠČE, 1188/5
3743
Janko Markelj

Ni v RKD.

Spomenik pri Vengerlu pri Zalem Logu nad cesto proti Podroštu je posvečen Janku Marklju, prvemu sekretarju Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Odkrili so ga 22. julija 1963.

14. julija 1943 so Nemci pri Koritcu napadli skupino partizanov, v kateri so bili Janez Lavtar - Dušan, Anton Žbontar - Slavc in Boris Globočnik, člani Rajonskega odbora OF ter Janko Markelj, sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Prvi trije so se srečno rešili in prečkali cesto ter reko Selško Soro, Janko Markelj pa je bil smrtno zadet v hrbet.

Vir:

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 377-378.

https://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269.

V bregu 5 m nad cesto Podbrdo-Škofja Loka, 350 m zahodno od vasi Zali Log v Selški dolini.

TU JE ZADET OD
SOVRAŽNIKOVIH KROGEL PADEL
14. 7. 1943
JANKO MARKELJ,
PRVI SEKRETAR
ORKOŽNEGA KOMITEJA
SKOJ-A
OBK ZMS ŠK. LOKA 1963

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 2. 2019
13.4.2022. 00:00
Dodal dve sliki obnovljenega spomenika. M. Hladnik 13. 4. 2022
skala
Železniki
897
Partizanska družina, Poljče

Bronasta kompozicija partizana z ženo in otrokom je delo kiparja Boža Pengova. Motiv predstavlja narodnoosvobodilni boj in upor proti okupatorju med drugo svetovno vojno in hkrati obrambo družine kot osnovne celice družbe.

Avtor: Božidar Pengov (kipar; 1953-1954)

Spomenik je bil na to lokacijo prenesen izpred konjušnice gradu Brdo pri Kranju.

29. 4. 2022 kipa ni več na tej lokaciji. Pred kakim mesecem so ga odpeljali v vojaški muzej v Pivko. M. Kermavnar

  • EŠD 27911
Spomenik stoji (je stal) pred stavbo Poljče 28, v okviru Centra za obrambno usposabljanje Poljče.
Uničeni spomeniki
M. Hladnik
9.6.2022. 00:00
M. Kermavnar, 29.4.2022, sprememba statusa
kip v naravni velikosti
Radovljica
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1036/1
2927
Gasilski dom Dob

Ploščo 8 padlim so odkrili 7. avgusta 1958.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 83.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187.

EŠD 10677

Južna fasada starega gasilskega doma, Ulica 7. avgusta 20; novi gasilski dom se nahaja 50 m severno na isti ulici.

     ČLANOM PGD DOB
         PADLIM V NOB

BEVK ALOJZIJ             1942
GRLIČ JOŽE                1943
LUTRŠEK MIHA           1943
MARINČEK ANTON     1943
KRIŽNAR JOŽE            1945
JERETINA ANTON       1944
VIDEMŠEK JANKO      1944
JUTERŠEK MIHA         1945

                 SLAVA!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 3. 2018
5.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 5.4.2024, dopisal imena na plošči
Spominska plošča
Domžale
1943 DOB, 46/3
1871
Napad na Nemce 1941, Krumperk

Spomenik je točka na Poti revolucionarnih tradicij v občini Domžale. ZZB NOV Domžale je spomenik postavila 7. 8. 1955. Napaka na spomeniku: akcija ni bila 7. avgusta, ampak 11. avgusta 1941.

Komandir Radomeljsko-mengeške čete, ki je bila utaborjena na tem mestu, je bil Štefan Štangel. Uspešno je napadala Nemce: 6. 8. 1941 je na Bobovniku ranila orožnika, kolono pri Želodniku, avto pri Ihanu. Zaradi napadov so Nemci polovili domačine in jih ustrelili kot talce v Begunjah, napadli pa so tudi taborišče, pri čemer je bil Štangel hudo ranjen, vendar so uspeli uiti. Komandant kamn. batalojna Dermastia je potem za komandirja postavil Toneta Blejca, za komisarja pa Franca Bukovca in preosnoval enoto. 

Besedilo na spomeniku je spremenjeno; ploščo so očitno zamenjali ali pa vsaj zbrusili napis in napravili novega, nekoliko drugačnega, predvsem pa je popravljen datum. Staro besedilo je bilo takole:

     Na tem mestu
     je četa Kamniškega bat. N. O. V.
     7. VIII. 1941.l.
     napadla nemške okupatorje
     jim prizadejala velike izgube
     sama pa je išla iz borbe kod
     zmagovalec brez žrtev.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 135-137.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 184.

EŠD 5274

.
»Radomeljska bojna skupina je iz svojega taborišča nad Brezovico pri Krtini pošiljala naakcije patrulje. 6. avgusta je njena patrulja na cesti Lukovica–Moravče obstrelila moravškega orožniškega komandirja. Še uspešnejša pa je bila njena druga patrulja, ki je postavila zasedo ob mostičku pri Želodnku. Napadla je nemško motorizirano kolono in se nato uspešno izognila obkolitvi, ki so jo poskušali izvesti Nemci. Naslednji dan po tej akciji, 7. avgusta, je v taborišče še mengeška bojna skupina. Ta dan sta obiskala borce komandant kamniškega bataljona dr. Marijan Dermastia in politični komisar Tone Šturm ter ustanovila radomeljsko-mengeško četo. Njena patrulja je nato naslednji dan napadla gestapovski avto pri Ihanu.
Zaradi aktivnosti te čete je enota nemške policije iz Kranja 11. avgusta izvedla večjo hajko v krumperških gozdovih. Uspela je presenetiti borce v taborišču v Hrastju. Toda borci so se hitro znašli, se prebili skozi obroč in celo vpadli Nemcem v hrbet. Ti so v tej hajki zaplenili le kuharski kotel, imeli pa so verjetno tudi nekaj žrtev. Tako je četa kljub neizkušenosti v partizanskem bojevanju uspešno odbila prvi nemški napad.
Po tej hajki se je radomeljska-mengeška četa odpravila na Rašico, kjer so 17. avgustapreosnovali kamniški bataljon in borce razvrstili v nove štiri čete.«

Avtor ni naveden, Spominska plošča v Hrastju nad Brezovico v spomin na prvo nemško hajko proti radomeljsko-mengeški četi 1941, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, 1969, str. 3/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, Posebna številka15. junij 1969, str. 3 Dostop: 5. 3. 2024.

Na vrhu hriba Hrastovec, zahodno od vasi Brezovica pri Dobu. Najlaže je spomenik najti po poteh od Jamarskega doma na Gorjuši. Slediti moramo kažipotom za Pot revolucionarnih tradicij (PRT) in za Ihansko krožno pot (IKP, smer Dobovlje in Oklo). Po slabih 20 minutah se steza mimo Babje jame izteče na makadamsko cesto. Zavijemo levo nanjo in gremo pod domačijo Rapolce (desno). Nadaljujemo pod žicami daljnovodov. Kakih 40 m za njimi (do sem mogoče tudi z avtom od gradu Krumperk) zapustimo oznake IKP in zavijemo levo na kolovoz (ni oznake). Po dobrih 5 minutah smo na križišču s kar dvema kažipotoma PRT. Pravi je tisti, ki kaže levo. Po nadaljnjih slabih 5 minutah je nov razcep. Kažipot PRT nas pošlje na stezo levo s kolovoza. Po njej v dveh minutah dosežemo vrh Hrastovca in spomenik na njem.

[zvezda]
Na tem mestu je četa
Kamniškega bat. NOV
     11. VIII. 1941. l.
  napadla nemškega
    okupatorja, mu
       prizadejala
  velike izgube, sama
pa je izšla iz borbe kot
zmagovalka brez žrtev.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 17. 6. 2017, foto Alenka Župančič
8.3.2024. 00:00
Dopolnil opis in dostop po podatkih in fotografijah M. Luštrek. -- M. Hladnik 2. 3. 2023 M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s člankom iz časopisa.
klesan pokončni kamen
Domžale
K. o. 1958 Brezovica, parc. št.
5980
STARA ŽAGA - doprsni kip narodnega heroja Ladislava Lada Ambrožiča - Novljana

EŠD: NI !
Spomenik predstavlja doprsni kip Lada Ambrožiča - Novljana, ki je narejen v bronu, visok okoli 0,50 m in postavljen na hotaveljski kamen, delno obdelan, oblike kvadra, visok okoli enega metra, širok prav tako, debeline okoli 0,60 m.
Ladislav Lado Ambrožič - Novljan, roj. 10.3.1908, umrl 16.6.2004 na Golem, predvojni učitelj, med NOB pa poveljnik Gubčeve brigade, poveljnik 3. operativne cone, poveljnik IX. korpusa NOVJ, načelnik štaba NOV in POS, po vojni končal Vojaško akademijo in kot general major služboval v letalstvu.

Avtor kipa je akademski kipar Janez Pirnat.

 Spomenik pa so postavili člani ZB z Golega in svojci  2007. leta

Cesta Golo - Zapotok in sicer okoli 800 m pred križiščem Visoko je gozdna cesta na desno, kjer je včasih delovala t.i. "stara žaga". Ta cesta po okoli 50 m pripelje do spomenika, ta pa je v bližini hiše Golo št. 52.

LADO AMBROŽIČ - NOVLJAN
    1908    -    2006

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 20. 7. 2020
8.5.2023. 00:00
M.Kermavnar, 8. 5. 2023, po informaciji M. Luštrek dodal avtorja kipa.
kovina, kamen, memorialna dediščina
Ig
k.o. 1708 - Golo, parc. št.: 1345/33
3683
23 padlim na Murovici

V grobišču ležijo padli na Murovici 20. in 21. 8. 1943.

Spomenik sta postavila ZB NOB in občinska skupščina Domžale leta 27. 7. 1963.

Šlandrova brigada, v kateri je bilo veliko novincev brez orožja, se je nameravala prebiti z Menine na Dolenjsko, kar jim je poskušalo preprečiti 4000 nemških vojakov. 18. 8. 1943 so imeli hude boje na Sveti gori. Polovici bataljona je prehod čez Savo uspel, druga polovica pa je obtičala na Murovici. Nemci so poročali, da so pobili 38 partizanov, 40 pa so jih ujeli. 

  • EŠD 16680
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 204-206.

.
Opis boja v katerem so padli tu pokopani borci : Miro Stiplovšek, Prvi boji Šlandrove brigade na Moravškem 1943, Občinski poročevalec, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale, Leto XXVII, številka 13, Domžale, 9. IX. 1988, str. 3. Elektronski vir: Občinski poročevalec (Domžale), št. 13, 1988, 3 Dostop: 8. 3. 2024.  

Spomenik stoji nad ovinkom med Križevsko vasjo in Veliko vasjo, do njega kaže smerokaz ob cesti.

NEZNANIM 23 BORCEM NOV IN
ATIVISTOM OF PADLIM V BOJU S
SOVRAŽNIKOM NA MUROVICI
AVGUST 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 1. 2019
10.3.2024. 00:00
M.Kermavnar, 10.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na časopis Občinski poročevalec in katastrske podatke.
ograjen obelisk iz kamnitih lamel
Moravče
K. o. 1954 Velika vas, parc. št. 1222/2
3374
VIDEM-DOBREPOLJE - Nagrobna spominska plošča

Italijani so 30. avgusta 1942 v Strugah aretirali okoli 50 fantov in mož ter jih zaprli v  prostore kmetijske zadruge na Vidmu. Naslednji dan so jih začeli zasliševati. Med zasliševanjem je prišla iz Strug delegacija na čelu z župnikom. Ko so odšli, so Italijani s seznama prebrali sedem imen. Odbrane so odgnali na dvorišče, nato pa v bližnjo Krajčkovo dolino, kjer so jih ustrelili.

Spominsko obeležje na pokopališču na Vidmu so odkrili 29. julija 1966 v organizaciji KO ZB NOV Struge, ki je tudi avtor besedila.

Dimenzije obeležja so 280 x 180 cm, robniki širine 12 cm obrobljajo površino, ki jo na sredini deli 60 cm široka plošča z imeni ustreljenih. Na vrhu plošče je kocka 60x60 in višine 30 cm. Uporabljen je bel marmor, napise sestavljajo črke iz brona.

Ev. št. enote : 21941

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, 29.oktober 1987

Na pokopališču na Vidmu po osrednji poti, od križa na sredini, proti obzidju, kjer je prepoznaven nagrobnik polkrožne oblike družine Drobnič. V predzadnji vrsti levega kvadranta se nahaja spominsko obeležje.

V AVGUSTU 1942

SO KOT TALCI

OMAHNILI V SMRT

ZA DOMOVINO

         _

KOTNIK KONRAD

* 1908

VIDMAR JAKOB

* 1903

MALEŠIČ ANTON

* 1908

HEGLER KAREL

* 1923

PUGELJ JOŽE

* 1923

FERKULJ VINKO

* 1923

KRIŽMAN JOŽE

* 1919   

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 12. avgust 2018 Dopolnil D.Divjak 1. oktober 2020
1.10.2020. 00:00
1.10.2020-dopolnil podake-D.Divjak
Spominsko obeležje na grobu
Dobrepolje
K.o.: 1799-VIDEM-DOBREPOLJE, št.parc.: 2/3
614
Ustanovitev OF, Žiri

Spominska plošča na Kavčičevi hiši na Novovaški cesti v Žireh spominja na ustanovitev prvega odbora OF za Žiri. Odkrita je bila v letu 1971.

Konec septembra 1941 je bil v hiši Jožeta Kavčiča v Stari vasi (Novovaška cesta 1) prvi sestanek aktivistov in simpatizerjev OF pod vodstvom Vinka Oblaka. Sestanka se je udeležilo deset narodno zavednih domačinov, ki so se dogovorili, da bodo pridobivali prostovoljce za vstajo, zbirali orožje, strelivo, vojaško opremo, denar in nove, zanesljive sodelavce.

Sestanka so se udeležili: Vinko Oblak, mesarski pomočnik (1909–1942), Rudolf Bačnar, krojaški mojster (1904), Albin Čadež, kotlarski mojster (1912–1943), Alojz Dolinar, kmečki delavec (1913), Franc Giacomelli, čevljarski pomočnik (1914), Vinko Govekar, čevljarski pomočnik (1911), Ivan Kavčič, kmet (1899), Jože Kavčič, čevljarski pomočnik in trgovec (1902), Mirko Kolenc, mesarski pomočnik (1913), Rado Kosmač, krojaški pomočnik (1915).

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 417-418.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

Sporočilo V. Žaklja 10. 3. 2019: Hišo podirajo, kje se nahaja spominska plošča po novem?

Hiša je porušena, spominska plošča se nahaja v pisarni ZZB NOB Žiri. -- Milan Kopač 2. maja 2024

Kavčičeva hiša, Novovaška cesta 1, Žiri

V TEJ HIŠI JE BIL

SEPTEMBRA 1941 LETA

USTANOVLJEN PRVI OSVO-

BODILNI ODBOR »OF« ZA ŽIRI

SEPTEMBER 1971

                                      ZZB NOV ŽIRI

Uničeni spomeniki
Franc Podnar
3.5.2024. 00:00
Označil kot odstranjeno obeležje. -- M. Hladnik 14. 10. 2023 Dodal obvestilo in posnetek Milana Kopača. -- M. Hladnik 3. maja 2024
Spominska plošča
Žiri
5540
Šmiglova zidanica

Leto dni po ustanovnem kongresu KPS je bila 16. in 17. 4. 1938 prva konferenca KPS v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo. Konference se je udeležil tudi sekretar KPJ Josip Broz - Tito. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 613.

Starejša spominska plošča je bila svečano odkrita 25. maja 1952.

"Odkritje spominske plošče na Šmiglovi zidanici pri Preboldu", Slovenski poročevalec, 26. 5. 1952, str. 2 (povezava).

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 190.

Ob cesti iz Grajske vasi proti jugu, na ovinku na južni strani Šmiglovega hriba, pri h. št. Grajska vas 59.

Kamnita plošča s srpom in kladivom:

" V TEJ HIŠI JE BILA 

17. APRILA 1938

KONFERENCA KPS,

KATERI JE PRISOSTVOVAL

TOV. TITO"

Bronasta plošča:

PROSLAVA 40-LETNICE

I. KONFERENCE

KOMUNISTIČNE PARTIJE

SLOVENIJE

20. MAJA 1978

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
7.5.2020. 00:00
S.Gradišnik, dodal besedilo 15.3.2022.
muzej, 2 plošči
Braslovče
4510
Ljubljanski Grad

Plošča je posvečena sedmim padlim borcem v NOB in štirim žrtvam internacije, odkrita leta 1947.

Ni v RKD.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30.

V vhodu na ljubljanski grad.

[zvezda]

PADLIM ZA SVOBODO DOMOVINE

        PADLI V NOV

BAJT JOŽE 1923 - 1944

POTREBUJEŠ FRANC 1919 - 1943

KOS BERNARD 1925 - 1945

SUBAN MARTIN 1926 - 1944

SEME VINKO 1921 - 1943

ŽIBERT JANEZ 1927 - 1944

ZAVEC JAKOB 1920 - 1943

    UMRLI V INTERNACIJI

HUMAR VINKO 1920 - 1943

MUNDA SLAVKO 1895 - 1943

OMAN SLAVOMER 1923 - 1943

JUVAN      - 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po info in posnetkih M. Župančič 1. 10. 2019 D. Divjak foto B. Lopič, 2.2.2025
14.4.2025. 00:00
Slike 2021 in besedilo Mojca Župančič. D. Divjak dodal posnetek 4/3 B. Lopič 2.2.2025 M.Kermavnar, 14.4.2025, dodal fotografije 4/4 in 4/5 Zdenke Primožič.
Spominska plošča
Ljubljana
LJUBLJANA MESTO, 435
7521
Maričkar Anton

SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Klemen, Oče: Janez, Mati: Neža, Po domače: Marečkarjev, Datum rojstva: 07.04.1883, Kraj rojstva: Jastroblje, Kraj bivanja: Jastroblje, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 30.03.1945, Kraj smrti / izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau, Država pokopa: Nemčija

.................................................................

SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Klemen, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Slapnik, Po domače: Marečkarjev, Datum rojstva: 03.05.1913, Kraj rojstva: Špitalič, Kraj bivanja: Kisovec, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): rudar,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 28.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Vransko, Kraj pokopa: Špitalič, Država pokopa: Slovenija

Pokopališče Špitalič.

[križ]

              MARIČKARJEVI

KLEMEN

ANTON      *3.5.1913  -  PADEL 1944

ANTON    *7.4.1883 - DACHAU 1945 

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 25.4.2022
4.12.2023. 00:00
M.Kermavnar, 4.12.2023, dopolnil napis na nagrobniku in dodal podatke iz Sistory
Nagrobnik
Kamnik
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.: 1
5616
Dušan Jereb - Štefan, Veliki Lipovec

Spominska plošča pravokotne oblike iz belega marmorja, posvečena narodnemu heroju Dušanu Jerebu - Štefanu, ki je tu padel marca 1943. Postavljena je bila oktobra 1974.

  • EŠD 14130
  • Veliki Lipovec. ZB Žužemberk.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 176.

Geslo: herojsmrt123

Spominska plošča je pritrjena na hiši Veliki Lipovec 19.

V TEJ VASI JE 12. MARCA 1943 PADEL

SKUPAJ S TOVARIŠI NARODNI HEROJ

DUŠAN JEREB-ŠTEFAN

.

                                            AKTIV ZB NOVOTEKS                                               26.X.1974

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 18.5.2020 25.februar 2021 dopolnil D.Divjak
13.5.2023. 00:00
25.2.2021- dopolnil podatke D.Divjak Dodal povezavo na opis spomenika ZB Žužemberk, ki ga je poslal Darko Pucelj. M. Hladnik 13. 5. 2023
Spominska plošča
Žužemberk
K.o.: 1444-AJDOVEC, št.parc.: 3790
6079
Vrhpolje, Grobišče žrtev nacizma

Grobišče je bilo pred kratkim na novo urejeno, z novimi nagrobniki. Na grobišču je postavljenih 10 prirezanih stebrov. Na vsakem je izpisano po eno ime žrtve vojne. Na skupnem spominskem kamnu je izpisano: “ŽRTVE NACIZMA OBEŠENE 27.9.1943 V VASI VRHPOLJE MIRNO POČIVAJTE V DOMAČI ZEMLJI ZA KATERO STE ŽRTVOVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA - KO ZB NOV VRHPOLJE”.

Grobišče na krajevnem pokopališču v Vrhpolju leži ob glavni poti levo, prva vrsta, 14. grob.

   ŽRTVE NACIZMA 
        OBEŠENE 
27.9.1943 V VASI VRHPOLJE
   MIRNO POČIVAJTE
       V DOMAČI ZEMLJI
          ZA KATERO STE ŽRTVOVALI
              SVOJA MLADA ŽIVLJENJA
                       KO ZB NOV VRHPOLJE
.
OBREZA PAVLA        1925
DOLENC ALOJZ        1924
ANDLOVIČ JANEZ    1884
ŠČEK JANEZ            1908
ČUK BOŽIDAR          1920
ŽVOKELJ ANTON     1906
MARC JANEZ            1925
FERJANČIČ JANEZ  1906
LAVRENČIČ IVAN     1915 
TROŠT DOMINIK      1923

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 14. 8. 2020
16.3.2024. 00:00
Dodal posnetek Primoža Plahute. M. Hladnik 16. 3. 2024
Grobišče
Vipava
K. o. 2378 Vrhpolje, parc. št. 447
8545
Polje ob Sotli, pokopališče, Zupan Jožefa in Karl

Zupan Karl: SIstory navaja Ime in priimek: Karl Zupan, Oče: Jožef, Mati: NULL, Datum rojstva: 00. 00. 0000, Kraj rojstva: Sedlarjevo, Kraj bivanja: Sedlarjevo, Stara občina: Polje ob Sotli, Nova občina: Podčetrtek, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: Brežice, Kraj pokopa: Brežice.

Pokopališče Polje ob Sotli, po poti od glavnih pokopaliških vrat, levo, 6. vrsta, 4. grob (šteto s poti). Hiša v bližini: Polje ob Sotli 6

V SPOMIN ZUPANOVIMA
mami JOŽEFI   * 14. 6. 1899     + 16. 2. 1946
Po vrnitvi iz nemškega pregnanstva
za posledicami trplenja
očetu KARLU * 1. 11. 1892 ki so ga
nemški nacisti ubili neznano kje l. 1941

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 28.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
28.8.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Podčetrtek
K. o.1240 Sedlarjevo, parc. št. 1891
2794
Jaka Štucin - Cvetko

Pred vojno je sodeloval v delavskem gibanju in v delavskem društvu Vzajemnost v Kranju. Avgusta 1941 je bil poslan na Cerkljansko z nalogo, da organizira OF. Delal je najprej na rajonskem, potem na okrožnem partijskem komiteju. Ob kapitulaciji Italije je bil imenovan za sekretarja okrožnega komiteja KPS za idrijsko okrožje. Konec oktobra 1943 je postal član Pokrajinskega komiteja KPS. V začetku leta 1944 je prevzel posle organizacijskega sekretarja Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko. To funkcijo je opravljal vse do 1. 4.1945, ko se je, obkoljen od Nemcev, sam ustrelil.

Stavba nasproti frizerskega salona Monika, Jerebova 7, Cerkno

TU JE V LETIH 1941 IN 1942 DELOVAL

JAKA ŠTUCIN - CVETKO

ORGANIZATOR OF NA CERKLJANSKEM 

ZZB CERKNO 23. 9. 1973

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 17. 2. 2018
28.5.2022. 00:00
Dodal sliko hiše M. Luštrek. M. Hladnik 28. 5. 2022
Plošča na fasadi
Cerkno
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 9/2
5534
Vransko, pokopališče

»13. PODBREGAR Martin, partizan-mitraljezec. Rodil se je 19. oktobra 1913 na Limovcah pri Vranskem. V NOV je bil od 26. junija 1944. Padel je 8. oktobra 1944 pri Žužemberku.  (Vir: Kartoteka padlih v muzeju narodne osvoboditve Maribor; L: Ambrožič, Gubčeva brigada, str. 797)« (Silvo Grčič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 101)

..................................................

Ivan Ahac: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Ahac, Oče: Franc, Mati: NULL, Datum rojstva: 06. 12. 1903, Kraj rojstva: Marija Reka, Kraj bivanja: Marija Reka, Stara občina: Sv. Pavel pri Preboldu/Prebold, Nova občina: Prebold, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1942, Kraj smrti/izginotja: nad Vranskim.

..................................................

SIstory navaja Ime in priimek: Janez Zupan, Oče: Janez, Mati: Terezija, Datum rojstva: 18. 02. 1907, Kraj rojstva: Ločica pri Vranskem, Kraj bivanja: Ločica pri Vranskem, Datum smrti/izginotja: 16. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sv. Križ pri Čatežu, Kraj pokopa: Mala Sevnica.

Na pokopališču Vransko v V delu kraja. Hiša v bližini: Vransko 70

PODBREGARJEVI 

MARTIN * 19. 10. 1913. PADEL 8. 10. 1944 

V ŽUŽENBERKU

..................................................

TUKAJ POČIVA 

NAŠ DRAGI 

IVAN AHAC 

IZ SV. PAVLA 

*21.12.1903 

PADEL SEPTEMBRA  1942

BOREC ZA SVOBODO

..................................................

RODBINA ZUPAN

SIN IVAN   * 18. 2. 1907

        PADEL V BATEŽU

NA DOLENSKEM 16. 10. 1944.

Opomba: Najbrž gre za napačni zapis kraja – Batežu namesto Čatežu.

..................................................

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
4.12.2023. 00:00
M.Kermavnar, 17.4.2023 in 4.12.2023, dopolnil Opis po podatkih Zdenke Primožič
nagrobniki
Vransko
K. o. 1012 Vransko, parc. št. 172
8256
Kranj, pokopališče, Cvetko in Ratko Rožič

Sistory za RATKA navaja Ime in priimek: Božidar Rožič, Oče: Franc, Kraj rojstva: Brestje, Kraj bivanja: Brestje, Stara občina: Kojsko. Datum rojstva: 3. 2. 1926, Datum smrti/izginotja: 18. 6. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Kobaridu.

Sistory za CVETKA navaja Ime in priimek: Florjan Rožič, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 4. 4. 1921, Kraj rojstva: Števerjan, Kraj bivanja: Hum, Stara občina: Kojsko. Podatkov o kraju smrti in kraju pokopa ne ponudi.

Opomba:
Povezavo do podatkov v Sistory mi je posredovala Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino v elektronskem pismu z dne 15. 3. 2023.


Mestno pokopališče Kranj, 9-H-10/13,14.

           ROD. MIKLAVČIČ - ROŽIČ
RATKO  *1926   PADEL V NOV 1943
CVETKO * 1922   + V NEMČIJI 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 13.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
13.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Kranj
K. o. 2123 Čirče, parc. št. 355
2338
LJUBLJANA, Trg OF 16 - spomenik padlim delavcem PTT

Spomenik padlim delavcem PTT predstavlja pokončna pravokotna plošča iz kovine, velikosti 1,20 x 0,50 m, na kateri je relief dveh  moških (delo Frančiška Smerduja), eden z avtomatsko puško, drugi s torbo ter kamnite plošče svetle barve, velikosti 0,80 x 1,20 m, na kateri so vklesana imena in priimki padlih.
Obe plošči, odkriti 29. decembra 1959 ob praznovanju 40. obletnice KPJ in SKOJ, sta na desnem vogalu stavbe Trg OF 16.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 75.

Stavba Telekoma, na pročelju, ki gleda na Trg OF.

PTT KOLEKTIVI LJUBLJANE V 

REVOLUCIJI PADLIM TOVARIŠEM 

V ŠTIRIDESETEM LETU KPJ

BIZOVIČAR FRANC - DOLINAR JOŽE -

DOVJAK STANE - EPPICH JANEZ - 

ERŠTE VINKO - GREGORIN ANTON - 

GUTMAN JOŽE - HROVAT IZIDOR - 

JAKLIČ ANTON - JERAJ CIRIL - 

JERMAN PAVLA - KOHLER MIRAN - 

KOCJANČIČ KAREL - KRŽIŠNIK 

MARIJA - KODER LEOPOLD - KOVAČ 

VALENTIN - KOŽELJ ing. MARJAN - 

LJUBIĆ MILIVOJ - MAHKOVEC JANEZ 

- MENCEJ AVGUST - NOLIMAJ 

BRONISLAV - OMAHEN ANTON - 

PARKELJ LUDVIK - PEČNIK FRANC - 

PERNE MARTIN - PIŠKUR MARTIN - 

PLANTAN IVAN - SEMOLIČ VINKO - 

SRČNIK IVAN - STOPAR FRANC - 

TOMAŽIČ PAVEL BOJAN - TRAMPUŠ 

RAFALJ - VIDRIH JOŽE - ZAJC 

ALOJZIJ - ZAMAN ALOJZIJ - ZUPAN 

ZVONIMIR - LEBEN FRANC

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 2.10.2017, dop. T.Bizjak in M.Štupica 19.9.2020
19.9.2020. 00:00
kamen, kovina - memorialna dediščina
Ljubljana
k.o.1737 - Tabor, parc. št.: 2156/7
6873
Novo mesto pokopališče

Pokopališče ni bilo sistematično pregledano za partizanskimi spomeniki. [nedokončano]

Pokopališče Novo mesto, ob Seidlovi ulici

[zvezda] MEDVEDOVI
[slika partizana v medaljonu] ATE JOHAN - MILAN
* 26. 2. 1916 + 4. 3. 1974
NE JOKAJTE LJUBE MOJE
LE TIHO PRIDITE K GROBU MOJEM
IN NE KLIČITE ME NAZAJ
PREVEČ TRPEL SEM JAZ
V ŽIVLJENJU SVOJEM
IN V BOLEZNI KRUTI
ZVESTO STALE STE MI OB STRANI
[zvezda] PAJIĆ
SIMON 12. 2. 1916 - 7. 5. 1978
ELIZABETA 29. 8. 1922 - 9. 11. 2012
[zvezda] PRIJATELJEVI
DARKO 21. 5. 1919 - 8. 12. 1978
IVANKA 27. 10. 1917 - 25. 6. 1988
[zvezda] MARKO
1909 - 1978
DACHAVSKI 
INTERNIRANEC
[zvezda] PLANKAR
ALOJZ 1915--1978
STANISLAVA 1926-- 2018
[zvezda] BIVIC

JOŽE 1902--1986
ROZA 1905--1998
[zvezda] PUREBER
MARJAN 18. 7. 1929 - 24. 2. 1988
MARIJA 21. 8. 1930 - 11. 5. 2012
LJUBIL JE DOM IN PLANINSKE VRHOVE,
LJUBIL JE PESEM IN ROGA GOZDOVE.
ZINKA POLAJNAR
ROJ. KRONEGGER
ROJENA 8. 9. 1913
PADLA PRI VIPAVI 29. 9. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
27.7.2021. 00:00
družinski nagrobniki
Novo mesto