943

Verd - spomenik padlim borcem in žrtvam FN

EŠD 11749 - javni spomenik, kip.

Spomenik so odkrili leta 1958. Ima obliko narobe obrnjene prisekane piramide. Na treh stranicah piramide so vklesana imena padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja.

Na vrhu spomenika je bronasta skulptura štirih partizanov, delo kiparja Borisa Kalina.

SIstory navaja Ime in priimek: Jerica Cankar, Oče: n. n., Mati: Marija, Priimek matere: Cankar, Datum rojstva: 28. 01. 1898, Kraj rojstva: Mirke, Kraj bivanja: Verd pri Vrhniki, Datum smrti/izginotja: 30. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Verd, Kraj pokopa: Verd.

» Aprila 1944. leta so črnorokci v Verdu pri Vrhniki ubili 46-letno Jero Cankar. Njena hčerka Stanka Tiringer mi je v pismu takole opisala smrt svoje mame:
'Moja mama Jera Cankar se je rodila 1898. leta na Verdu pri Vrhniki kot hči revnih staršev. V šoli je bila odlična učenka. Kljub nadarjenosti ni imela možnosti za nadaljnje šolanje. Še zelo mlada si je morala služiti vsakdanji kruh. Dokler je živela z materjo, je še nekako šlo, ko pa sem se 1927. leta rodila kot nezakonska, je bilo njeno življenje še težje. Stara sem bila enajst mesecev, ko je umrla stara mama in ker ni bilo nikogar, da bi pazil name, me je dala v rejo k tuji družini. V zimskem času, ko na kmetijah ni bilo dela, je prala gospodi perilo. Tudi po deset dni je tavala od hiše do hiše po Gorenjskem in od jutra do večera garala za košček kruha, nekaj kilogramov moke, krompirja in pest masti. Med šolskimi počitnicami sem ji pomagala nabirati gozdne sadeže, da sva zaslužili kak dinar. Prišla je vojna in kljub revščini sva delali za partizane. Z njimi sva si delili revščino, kazali sva jim pota, prenašali pošto in jih obveščali o dogodkih v tukajšnji okolici. Mati si je srčno želela zmage partizanov, ker je le v tej zmagi videla izhod iz bede. Domači izdajalci niso mirovali. Dvakrat so mamo zaprli in jo zasliševali. Nekega večera prve dni aprila 1944. leta je nekdo silovito butal po vratih in kričal, naj mu hitro odpremo. Vstopil je domobranec, naperil mami pištolo v glavo in izjavil, da jo mora na ukaz svojega poveljnika ustreliti. Ustrašila sem se in v hipu skočila mednju: Pustite mi mamo živeti, sem ga rotila, saj vidite, da razen nje nimam nikogar. Že tako  sem siromašna in večkrat lačna kot sita, kaj naj pa počnem brez moje zlate mame. Obrnila sem se, objela mamo in jo poljubila. Potem sem se obrnila k domobrancu in ga milo pogledala. V njegovih očeh sem opazila spremembo. Njegov pogled ni bil več sovražen. Povesil je pištolo in med vrati zamrmral: Naj drugi morijo sirote, jaz jih že ne bom. (To je edinstven primer, ki sem ga zasledil pri raziskovanju črne roke. Grozili so tudi drugod, toda ta je prišel z ukazom, da mora ubiti obe, kar se je potrdilo že čez štirinajst dni. Kaže, da so ga prvič poslali na takšno pot. Ob pretresljivem prizoru v stanovanju Cankarjevih se je v njem prebudila vest; opomba pisca.) Po tem dogodku sva živeli v strahu. Ljudje so pripovedovali o črni roki, o letakih, ki jih lepijo na hiše tistih oseb, katere nameravajo umoriti. Stanovali sva pri Birtovih na Verdu, kjer sva imeli sobo, ki je bila hkrati spalnica in kuhinja. V sobi sta bili dve postelji, toda spali sva ponavadi skupaj na eni postelji: jaz pri zidu, ona na kraju. Zvečer 26. aprila 1944. leta sva šli spat kot po navadi. Okrog tretje ure zjutraj je nekdo razbil steklo na oknu, posvetil z baterijo po sobi in v tistem trenutku je že odjeknil rafal in nato še nekaj strelov. To se je zgodilo tako hitro, da sem komaj dojela, kaj se dogaja. Vse se je zgodilo v nekaj sekundah in potem je bilo spet vse tiho. Začutila sem, da sem mokra. Skočila sem pokonci in prižgala luč. Nad srcem je mami zijala velika rana, iz katere je brizgala kri. Pogledala me je in izdihnila. Bila je policijska ura in nisem smela ven. Sedela sem na postelji poleg mame in trepetaje čakala jutra. Si lahko predstavljate, kaj sem čutila, ko se je poleg mene iztekala mamina življenjska tekočina. Počasi sem se toliko zbrala, da sem si ogledala sobo. Opazila sem sledove dveh rafalov. Uvidela sem, da so hoteli ubiti tudi mene. Prvi rafal je bil namenjen mami, drugi rafal pa so spustili v mojo posteljo. Tako me je rešilo naključje, ker sva spali z mamo na isti postelji. Njeno telo mi je ohranilo življenje. Zjutraj sem gospodinji povedala, kaj se je zgodilo. Hladnokrvno je sprejela moje obvestilo. Čudno? Objokana in obupana sem se napotila k mamini prijateljici Malki Medič in ji povedala, kaj se je zgodilo. Zjutraj so domobranci zastražili sobo, v kateri je ležala mama. Grobarju Janezu Dobrovoljcu so ukazali, naj jo takoj odpelje na pokopališče in pokoplje. […]« (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 612–614)

» 1. CANKAR Jera, rojena 1898, z Verda pri Vrhniki, sodelavka OF.

Črnorokci na Verdu so jo ubili 30. aprila 1944. (Vir: Pismo občinskega odbora ZB Vrhnika z dne 30. januarja 1992RO ZZB Slovenije; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 612–614). (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 51)

Opomba: Datum smrti Jere Cankar ni v vseh virih isti.

»Na Vrhniki je črna roka prvič pokazala svoj zločinski obraz 30. marca 1944, ko je v Verdu pobila Cankar Jero. Ljudje so ji rekli Suha Jera. Cankar Jera je takrat stanovala v kleti pri Danijelu Furlanu ob cesti na postajo Verd. Zločinci so ponoči skozi okno razsvetlili njeno stanovanje, nato pa streljali v sobo. Zadeli so jo v prsi. Zraven nje je ležala hčerka, ki se ji ni nič zgodilo. A koliko strahu in žalosti je prestala! Čeprav so bili v tistih hudih dneh ljudje že vajeni pobojev, jih je ta zločin razburil kakor malokateri.« (Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica, 1968, str. 118–119)

 

Spomenik stoji na robu Parka ob Ljubljanici na Verdu, v bližini hiše Verd 14, oz. v bližini mostu čez Ljubljanico iz Verda proti Lošci.

B  O  R  C  I:

GRADIŠNIK TONE

VIDMAR TONE

TURK JANEZ

RIHAR JAKOB

MERLAK AVGUST

ŽELEZNIK JOŽE

BABŠEK IVAN

GRUDEN FRANC

GRUDEN IVAN

OGOREVC IVAN

OGOREVC FRANC

ŠKOPEC LUDVIK

T  A  L  C  I:

NAGODE BETKA

PLEŠKO IVAN

STRMŠEK CIRIL

CANKAR JERA

BABŠEK FRANC

DEBEVC TONE

ŽIGMAN JANEZ

OGRIN KAREL

OGRIN VINKO

LETONJA FRANC

GABROVŠEK CIRIL

TOMAŽIN MARTIN

GODEC ERNEST

RIHAR FRANC

RIHAR MIHA

Ž  R  T  V  E:

SUHADOLNIK JOŽE

SUHADOLNIK DRAGO

TURK JANEZ

GRAMPOVČNIK MATEVŽ

PETROVČIČ FRANC

ČEPON IVAN

ŠUŠTERŠIČ JANEZ

JORDAN TINE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

T. Bizjak, 12.2.2017

20.1.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 26.9.2023, v Opis dodal opis dogodka po besedilu Zdenke Primožič. S.Gradišnik, 20. 1. 2024 dodal črno - belo fotografijo prvotnega spomenika. Foto Toni Vidmar.

javni spomenik, kip

Vrhnika

k.o. 2003, parc.št.:39/1

3454

LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.60

—

Ob poti PST nedaleč od podhoda pod AC, smer Fužine

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
ELEKTROSIGNAL IMP

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 16.09.2018, besedilo in popravljena lokacija Mojca Župančič

9.8.2020. 00:00

—

—

Betonski steber

Ljubljana

—

8921

Ferdinand Dovšak, Adolf Sedmak in Ivan Bogatec, Križ

• Dvojezični spotikavci v spomin žrtvam nacizma. Križ, Trst. Wikipedija.

Pred cerkvijo sv. Roka v Križu pri Trstu [preveri!]

ADOLF SEDMAK
FERDINAND DOVŠAK
IVAN BOGATEC

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik

18.4.2024. 00:00

—

—

spotikavci

Križ, Trst, Italija

—

6541

Ocizla pri Klancu, Plošča Tigrovski skupini

Vir: 

Fatur_Zgodba-o-TIGRu

Na stavbi je tudi plošča z napisom o požigu vasi.

Ocizla pri Klancu, na stavbi brez hišne številke med h. št. 35 in 22.

[TIGR] 
V OCIZLI JE V LETIH 1933 - 40 DELOVALA 
TIGROVSKA SKUPINA NAVDUŠENIH 
RODOLJUBOV IN IZVAJALA PROTIFAŠISTIČNE 
AKCIJE 
TIGROVCEM ČAST IN DOSTOJANSTVO! 
OCIZLA, 10 JUNIJ 2000 
POSTAVILI 
VAŠČANI OCIZLE 
DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE

OB

70-LETNICI

POŽIGA

VASI

OCIZLANI

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar 12. 2. 2021

20.6.2021. 00:00

—

Dodal slike in lokacijo. M. Hladnik 20. 6. 2021

Spominska plošča

Hrpelje-Kozina

2557 OCIZLA, *41

8039

Tabor prvih partizanov, Humčič

O prvem taboru ter okoliščinah, v katerih se je zaključil, v vasi še vedno kroži legenda.

Prav na vrhu 810 m visoke vzpetine Humčič (lokalno Hunčič) nad Čezsočo, precej težko najdljiva. Do plošče, ki je na severni strani, takoj za grebenom, ob vhodu v dokaj veliko kaverno iz prve svetovne vojne, pridemo tako, da se od spodnje spominske plošče po opuščeni stezi v Slatenik povzpnemo na sedlo med hribom Humčič ter goro Javoršček nato pa po brezpotju prečimo greben hriba Humčič. Do spominske plošče ne vodi nobena steza in ni nameščena nobena oznaka.

OD 15. 11. 1942 DO
13. 2. 1943 SO TUKAJ
IMELI TABORIŠČE
PRVI PARTIZANI NA
BOVŠKEM.
V SPOMIN POSTA-
VIL DNE 1. 7. 1961. K.
O. ZB . NOV ČEZSOČA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po podatkih in fotografijah Gorana Šulerja

5.1.2023. 00:00

—

—

Spominska plošča

Bovec

—

2649

Ribičev mlin

Po načrtih projektanta Rebernika je bil leta 1956 postavljen spomenik ustreljenim talcem pri Ribičevem mlinu. Poboj je bil plod maščevalne politike okupatorja dobrih 20 dni po bitki na tem istem prostoru. 25 mož, pripadnikov NOB, je bilo pobitih v neenakovrednem spopadu  25. 4. 1944.

Žrtve so zapisane vsaka s svojim imenom na kamnitih ploščah po obodu stebra na dvignjeni ploščadi ob robu manjšega spominskega parka tik ob Ščavnici v Cezanjevcih. Dostop (smerokaz je z lokalne ceste Lukavci-Cezanjevci v bližini novega vrtca) je po poljski cesti do mlina, katerega velik del je v propadajočem stanju, njegovo kolo pa že desetletja ni mlelo žita. V parku prevladujejo drevesa  listavcev in iglavcev in je delno ograjen. Pot skozi park do spomenika je utrjena z nasipanim drobljencem, za počitek je namenjenih nekaj klopi.

• Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973), urednik Franjo Štebih
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 237.

• EŠD 8902

V Cezanjevcih v smeri proti Lukavcem na koncu vasi pri tabli Spomenik talcem zavijete levo in se po makadamski cesti zapeljete do propadajočega Ribičevega mlina. Pred mlinom je manjši spominski park z iglavci in listavci, za njim je Ščavnica. JV od hiš št. 63 in 64.

TALCEM USTRELJENIM 25. 4. 1944                        

PADLI STE, DA DOMOVINA VEČNO BO ŽIVELA

Novak Rudolf               1910      Branoslavci
Ogorevc Maks             1924      Bistra vas
Marin Franc                 1902      Pršetinci
Senčar Janko              1924      Stara cesta
Rozman Franc            1917      Hajdina
Vrbnjak Ivan                1908      Godemarci
Bokša Jožef                1924      Stara cesta
Klaneček Ivan             1902      Hajdina
Slavinec Janko            1892      Cezanjevci

Miklošič Vinko             1907      Hermanci
Laktijev Peter              1908      Mugodovska
Magdič Mihael             1894      Desnjak

Vrbnjak Ludvik            1887      Cezanjevci
Ganza Franc               1912      Koračice
Lesjak Alojz                 1901      Desnjak
Tič Alojz                       1919      Drtija

Marin Alojz                  1905      Hranjigovci
Jesenik Ivan                1924      Stara cesta
Stankovič Božidar       1916      Kruševac
Sevčenko Viktor          1920      Kijev

Geček Alojz 1906 Gradišče
Rodošek Jakob           1905      Skorba
Zorec Ivan                   1911      Dolga njiva
Koren Franc                1918      Skorba
Petek Matija                1894      Desnjak

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Vesna Kitthiya, 1. 2. 2017 Dopolnil D.Divjak 28.junij 2020

9.6.2024. 00:00

—

Ogled 2018: Franc Slokan, Slavica Sunčič, Jani Prajner, Vesna Kitthiya Dodal sveže posnetke, ime Alojza Gečka, ki je bil najbrž vgrajeno pozneje, in popravil napake v besedilu. M. Hladnik 9. 6. 2024

spomenik in infotabla

LJUTOMER

K.o.: 258-CEZANJevCI, št.parc.: 391/3

3586

Kostanjevica pri Ligu

• Čas človečnosti, 58

Na poslopju nekdanje osnovne šole v Kostanjevici pri Ligu.

[zvezda]
V TEJ STAVBI JE BILA
PARTIZANSKA BOLNICA
ZATO JE SOVRAŽNIK
6. OKTOBRA 1943 VAS POŽGAL
IN USTRELIL DVA TALCA:
ANTONA BLAŽIČA IN
ANTONIJO TOMAŽIČ
1960                       KO ZB LIG

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik, 1. 11. 2018

21.8.2022. 00:00

—

—

Spominska plošča

Kanal ob Soči

2266 AJBA, 4012/1

7259

Ludvik VREČIČ-Skakovci

Ludvik Vrečič, slovenski slikar, * 10. april 1900, Skakovci, † 4. julij 1945, Monor. Velja za prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja, leta 1929 je diplomiral na slikarski šoli v Budimpešti. Leta 1928 je na povabilo Riharda Jakopiča prvič razstavljal na Slovenskem v Jakopičevem paviljonu, kjer je razstavil 226 del. Leta 1943 je razstavljal v Murski Soboti. Julija 1945 ga je po prepiru ustrelil ruski vojak v Monorju, kjer je tudi pokopan

Vir: Wikipedija

vsi123

V kraju Skakovci, levo ob cesti za Cankovo, nasproti avtobusnega postajališča.

"LUDVIK VREČIČ

1900 - 1945

PRVI

PREKMURSKI

AKADEMSKI

SLIKAR"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974

17.2.2022. 00:00

—

Ni partizanski spomenik. S.Gradišnik, 13.4.2022.

Doprsni kip z marmornim podstavkom

Cankova

70 SKAKOVCI, 527/7

9418

Pirhovi sinovi, Mirna Peč

—

Pokopališče Mirna Peč, Z od cerkve (lokacija na britofu ni čisto natančno označena)

[križ] POTOČAR
PIRH [...]
SINOVI PADLI V NOB
ALOJZIJ, MARTIN, KAREL

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Hladnik

21.12.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Mirna Peč

—

9532

Šmarje, pokopališče, Morgan Ernest

• Morgan Ernest. Sistory.

Opomba

Podatek o letnici smrti je v Sistory (1943) drug kot na nagrobniku (1944). Podatki o starših v Sistory se ujemajo s podatki o starših na nagrobniku.
.
»MORGAN ERNEST (Jože), Grintovec
rojen 27. 2. 1921, borec,
umrl v nemški internaciji«

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.771)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Šmarje/Koper, po poti od poslovilne vežice, levo, 6. vrsta, 8. grob levo od poti.

                        [križ]  
    MORGAN

[fotografija v medaljonu       ERNEST
v vojaški obleki]                1921  -  1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič

23.2.2025. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Koper

K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1

6956

Adela Pollak, Ljubljana

—

Slomškova 19, Ljubljana

TUKAJ JE PREBIVALA
ADELA POLLAK
ROJ. WERTHEIMER 1881
ARETIRANA 28. X. 1943
DEPORTIRANA
UMORJENA 28. II. 1945
V RAVENSBRÜCKU
       .
TUKAJ JE PREBIVAL
PETER POLLAK
ROJ. 1909
ARETIRAN 1942
DEPORTIRAN
V GONARS
OSVOBOJEN
PARTIZAN
UMRL 7. I. 1944
PRI RAKITNICI

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021

11.4.2025. 00:00

—

M.Kermavnar, 11.4.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič.

spotikavci

Ljubljana

TABOR, 3807

2581

Grob padlih, Draga

Ivana Dolmina je 2. avgusta 1945 na Vagovki ubila Črna roka, ko se je vračal domov s sestanka v Sodražici. Po rodu s Podpreske je bil pokopan na pokopališču v Dragi.

Ubiti so bili v Dragi, na križišču pri Urbančičevih.

Na pokopališču v Dragi, na levi strani ob zidu, pred mrliško vežico.

zvezda

PADLI

TUŠEK ANTON, DOLMIN IVAN -

UBIT  OD ČRNE ROKE 1945

IN ŠEST NEZNANIH PARTIZANOV, 

V  LETU 1944.

SLAVA JIM!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Vasja Marinč, 28.11.2017, dopolnil D.Divjak 28.5.2018 23.april 2021 dopolnil D.Divjak

23.4.2021. 00:00

—

23.4.2021 dopolnil podatke in dodal fotografije D.Divjak

Nagrobni spomenik

LOŠKI POTOK

K.o.: 1584-DRAGA, št.parc.: 613/1

3152

Artiče-spomenik II. čete Kozjanskega bataljona

Avtor Dušan Jovanovič, datum odkritja 21. 7. 1974, ZB Artiče z ostalimi DPO KS Artiče, obnovljen avgusta 1996 in marca 2012.

Spomenik kmečkim puntom, izgnancem, beguncem v letih 1941-1945 ter borcem in aktivistom OF .

ESD 9867, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Spomenik se nahaja pri kulturnem domu Otona Župančiča v Artičah.

BORCI II. ČETE KOZJANSKEGA BATALJONA

21. JULIJ 1974

DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ARTIČE

SLOVENSKI OKTET

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Stane Preskar in Anton Petrovič, nedokončano

29.8.2022. 00:00

5.8.2025. 06:53

Dopolnil opis in podatke D.Divjak, 29.8.2022

Spomenik

Brežice

43/1 k.o. Artiče