| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Plošča izgnancem, Maribor |
Na pokončni spominski plošči je vklesan in pozlačen napis. Plošča je bila odkrita 7. junija 1995, vendar je na tem mestu že od leta 1951 stala starejša plošča.
geslo: vojska123 |
Spominska plošča je pritrjena na pročelje meljske vojašnice na Ulici heroja Šaranovića 27. Nahaja se na severnem pročelju, desno od vhoda. |
V TEJ STAVBI NEKDANJE MELJSKE VOJAŠNICE JE IMEL NEMŠKI OKUPATOR LETA 1941 TABORIŠČE ZA IZGNANCE IZ SEVERNEGA DELA SLOVENSKE ŠTAJERSKE. NACISTI SO S 25 TRANSPORTI NASILNO IZGNALI NAD 10.500 OROPANIH SLOVENCEV V SRBIJO, NA HRVATSKO IN V BOSNO. S TEM SO ZAČELI URESNIČEVATI SVOJE ZLOČINSKE, RAZNARODOVALNE-PONEMČEVALNE NAČRTE.V ŠTIRILETNEM IZGNANSTVU SO MNOGI OMAGALI ALI PADLI ZA SVOBODO. OB 50. LETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM MESTNA OBČINA MARIBOR DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE MARIBOR 1941-1945 MARIBOR, 7. JUNIJA 1995 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 3.4.2020
D.Divjak 28.8.2022 |
3.4.2020. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 28.8.2022 |
Spominska plošča |
Maribor |
K.o.: 655-MELJE, št.parc.:422/21 |
|
Kamnik, pokopališče Žale, Schif Franc, Jožefa, Franci |
Franc Schif: Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Ferdinand Schiffo, Oče: Franc, Mati: Štefanija, Datum rojstva: 20. 11. 1913, Kraj rojstva: Vrtojba, Kraj bivanja: Zaprice, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 06. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Korošica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Jožefa Schif: Sistory navaja: ime in priimek: Jožefa Šif/Schiff, Oče: Peter, Mati: NULL, Datum rojstva: 06. 07. 1911, Kraj rojstva: Vogrsko, Kraj bivanja: Zaprice, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 06. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Korošica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Franci Schif: Sistory navaja: Ime in priimek: Franci Šif, Oče: Franc, Mati: Jožefa, Datum rojstva: 01. 07. 1933, Kraj rojstva: Vogrsko, Kraj bivanja: Zaprice, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 06. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Korošica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »14. ŠIF Franc, rojen 20. novembra 1913 v Vrtojbi, Gorica, stanoval v Kamniku, aktivist OF in sekretar mestnega odbora OF Kamnik. 15. ŠIF Franc, rojen 1. julija 1933 na Vogerskem, star nepopolnih trinajst let sin Franca in Jožefe in 16. Šif Jožefa, rojena Gorjan, 6. decembra 1911 na Vogrskem, stanujoča v Kamniku, aktivistka OF in sekretarka mestne organizacije SPŽZ Kamnik. Vse tri člane Šifove družine so ubili domobranci iz Kamnika 6. januarja 1945 v Mekvanovi bajti v dolini Kamniške Bistrice. (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Kamnik z dne 24. januarja 1992 in 5. februarja 1992 RO ZB Slovenije, kopija pri avtorju)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 322. |
Pokopališče Kamnik, Žale, od pokopališkega vhoda pri cvetličarni po poti levo, ob živi meji (z novejšim delom pokopališča), 3. grob z desne strani vrste.
|
GORJANOVI [posebej plošča] SCHIF FRANC 1913 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 604/3 |
|
Šentlambert, Grob dveh partizanov |
Grob sestavljata manjši pravokotni površini, omejeni z robniki in cvetjem. Zadaj stoji dvodelen kamnit nagrobnik z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava ter vzidano ploščo z vklesanim napisom, posvečenim Mihi Obretanu in soborcu iz Banata. EŠD 19296 |
Grob leži v severozahodnem delu pokopališča Šentlambert. |
KOT BORCA STA DALA ŽIVLJENJE V N.O.V BRETAN MIHA ROJ. 22.7.1913 NA KOROŠKEM RANJEN UMRL 28.3.1945 IN NJEGOV SOBOREC IZ BANATA PADEL 8.1.1945 VEČNA JIM SLAVA! Z.B. S. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
11.7.2020Posodobil in obiskal ter fotografiral:
Janez Jani Majes
5.april 2021 dopolnil D.Divjak |
5.4.2021. 00:00 |
— |
5.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Grob(išče) |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.: 8/1 |
|
Žalec |
Bronasti kip partizana s puško v roki je posvečen 34 padlim borcem, talcem in internirancem. Po zamisli Zorana Didka ga je izdelal kipar Božidar Pengov.
1941 je okupator izgnal 21 družin s 75 člani, aretiral mnogo domačinov in jih 7 ustrelil. Na ta čas opozarja na Šlandrovem trgu l. 1953 odkrit spomenik 50 žrtvam.
Spomenik je bil odkrit v 27. 12. 1953. Pri odprtju sodelovali: Milan Bozovičar, predsednik OLO Žalec, Maks Pivc pa v imenu pripravljalnega odbora (Savinjski vestnik 8. 1. 1954, št. 1). |
Sredi Šlandrovega trga v jedru Žalca, pred h. št. 17. |
PADLIM ZA SVOBODO VI, KI VAM KAMEN TU STOJI, BORCI TALCI 11 IMEN INTERNIRANCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
7.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Žalec |
— |
|
Koper - Anton Ukmar |
Ukmar Anton (1900-1978) je bil rojen na Proseku pri Trstu . Leta 1917 začel sodelovati v delavskem gibanju, postal 1921 član italijanske mladinske komunistične organizacije, 1926 pa KPI. Po navodilu CK KPI je sodeloval v akcijah narodnih revolucionarjev na Tržaškem in jih pridobival za enotno protifašistično fronto. Avgusta 1929 se pred aretacijo umaknil v Ljubljano, odšel v Pariz, kjer je pri CK KPI sodeloval v nacionalni komisiji ter pri glasilu KPI in KPJ Delo (1931 delegat na 4. kongresu KPI v Kölnu). 1931–2 pomagal obnavljati partijskih organizacij v Italiji, 1932–4 je obiskoval 1-letni tečaj leninske šole (s politično prakso v tovarni Egorovo, Leningrad), 1934–6 komunistična univerza za ekonomsko–politične vede (KUNMZ) v Moskvi. L. 1936 ga je KPI poslala v Španijo: tu je bil sodelavec pri organizaciji obveščevalne ter komisar odd. protiobveščevalne službe republikanske armade; 1938–9 šef personalne službe 12. internacionalne brigade in komisar čete mitraljezcev v bojih na Ebru; delal v odd. za kadre pri KP Španije. Po umiku republikanske vojske 1939 je bil Ukmar februarja 1939 interniran v taborišču Argelés (Francija), od marca istega leta do konca 1940 inštruktor pri odporniškem gibanju proti italijanskemu okupatorju v Etiopiji, 1941 se je vrnil v Pariz, bil prijet, interniran (Verenet d'Ariège) in zaprt (Castres) do pobega 1942, ko se je posvetil organizaciji partizanskih odredov v južnih francoskih provincah. – Po kapitulaciji Italije sept. 1943 je bil poslan v Ligurio, tu bil član odbora za nar. osvoboditev (CLN), organizator partizanskih čet, 1944 komandant 6. operativne cone v sev. Italiji, 1945 komandant Genove s provinco; ker je Genovo apr. i. l. osvobodil z enotami odporniškega gibanja, je postal njen častni meščan. Junija 1945 se je Ukmar vrnil v Jugoslavijo in delal kot član, med dugim: izvršnega komiteja KP in odb. slov. ital. antifašist. unije (SIAU) za Julij. krajino; 1947 izvršnega komiteja KP STO ter predsednik odbora OF za STO in Zveze partizanov. Vir: Anton Ukmar, Slovenski biografski leksikon |
Koper, na zahodnem robu Hlavatyjevega parka ob mestni tržnici. |
ANTON UKMAR ŠPANSKI BOREC (na levi strani je tako besedilo še v italijanščini) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
D.Divjak 13.4.2022, 30.4.2022 |
2.12.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 13.4.2022, dopolnil napise s podstavkov in fotografiji pod poz 4, 30.4.2022
M.Kermavnar, 2. 12. 2024, zapis o treh zaslužnih, oziroma častnih občanih razdružil na zapise po posameznikih, uredil napis na spomeniku, dodal Opis in fotografiji 1 in 4/3 ter dopolnil lokacijo. |
Doprsni kip na piedestalu |
Koper |
K.o. 2605 - KOPER, parc. št. 889/1 |
|
Padriče pri Trstu, spomenik TIGRu v gozdu Salcer |
"V petek 26. januarja letos so neznanci (beri neofašisti) poškodovali tigrovski spomenik v gozdu Salcer pri vasi Padriče nad Trstom. Uničili so napise na spomeniku in pustili svoj podpis s fašističnim znakom znanim pod imenom fascio (butara). Zagotovo je to tudi pozdravna poslanica našemu dogodku v Evropskem parlamentu v Bruslju, saj je do poškodbe prišlo le dva dni kasneje. Ne gre za prvo poškodbo tega spomenika. Do sedaj je bil poškodovan vsaj trikrat. Tokrat je identifikacija storilcev bolj jasna, saj so pustili na spomeniku svoj znak. To je očitno podpis pripadnikov "visoke italijanske kulture". Dodajamo zapis iz današnjega Primorskega dnevnika in fotografiji spomenika pred poškodbo in po poškodbi. -- Društvo TIGR Primorske" |
Italija, Padriče pri Trstu,
lokacija ni točna, POPRAVITI |
[TIGR] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 1. 4. 2023 |
28.1.2024. 00:00 |
— |
Dodal podatek o skrunitvi, kopijo članka v Primorskem dnevniku 27. 1. 2024 in slike poškodovanega spomenika, ki so jih posneli člani društva TIGR. -- M. Hladnik 28. 1. 2024. |
— |
Italija |
— |
|
Fossoli, taborišče Fossoli, Italija |
Približno šest
kilometrov od Carpija, na območju Fossoli, je še vedno vidno taborišče, ki ga je
leta 1942 zgradila kraljeva vojska za zapiranje sovražnikovih vojakov (str.
73). Decembra 1943 je Italijanska socialna republika to mesto spremenila v koncentracijsko taborišče za Jude. Od marca 1944 je postalo policijsko in prehodno taborišče (Polizei und Durchgangslager), ki ga je SS uporabljal kot predprostor nacističnih koncentracijskih taborišč. Njegova uporaba presega vojno, ko je ponovno prilagojena za civilno uporabo; s to funkcijo je ostal naseljen vse do sedemdesetih let, ko je bil prazen in zapuščen. Šele leta 1984 je občina Carpi brezplačno pridobila svojo lastnino od države z zavezo, da bo postala Narodni muzej deportacij, glede na vlogo, ki jo je imela kot nacionalno taborišče za deportacije iz Italije v času Socialne republike. Njena dolga zgodovina vrača množico dogodkov in spominov, ki predstavljajo zgleden prerez velikih zgodovinopisnih tem 20. stoletja, ki jih obnova ohranjene vojašnice razkriva tudi v materialnih sledovih. Danes je to kraj z zgodovino, srečanji in izobraževanjem. Vir: comune.carpi.mo.it https://www.fondazionefossoli.org/i-luoghi/campo-di-fossoli/ Geslo: nedokončano123, taborišče123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 27.5.2024 |
27.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Šentlovrenc - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD: 27209 Spomenik predstavlja 5,20 m visok obelisk, sestavljen iz 8 betonskih kock velikosti 40 x 40 x 40 cm, kvadra velikosti 120 x 40 x 40 cm, dveh prečnih plošč velikosti 25 x 40 x 40 cm in 12 x 40 x 40 cm, ki ima na vrhu stiliziran Triglav iz kovine. Na pokončnem kvadru je vklesanih 24 imen padlih borcev in 8 žrtev fašističnega nasilja. Obelisk stoji na urejeni parkovni ploščadi, ki ga tvori podporni zid iz obdelanega kamna in betonskih dodatkov v obliki nizke ograje, na ploščo pa vodijo dvojne stopnice, levo in desno od obeliska. Avtorja spomenika sta arhitekta Pavel Miklič in Jože Zamljen, postavili pa so ga 1962. leta. |
AC Ljubljana Novo Mesto - odcep Bič - Veliki Gaber, Stranje pri Velikem Gabru, Prapreče - Šentlovrenc - križišče levo, smer Mačji Dol. |
ŽRTVAM VOJNIH LET 1941 - 1945 BORCI: MARKOVIČ Jože PRAZNIK Ludvik GRABLJEVEC Jože OVEN Jože GRDEN Alojz HRIBAR Alojz SAJE Alojz GLIHA Franc GRMOVŠEK Jože PIŠKUR Viktor KMET Valentin ZIDAR Franc ZIDAR Matija GRMOVŠEK Anton NADIŽAR Anton SKOČIR Štefan SLAK Janez GRDEN Franc MAH Jože ARZENŠEK Štefan KOŠIR Peter ANDOLJŠEK Jože VRHOVŠEK Jože VRHOVŠEK Anton T A L C I I N Ž R T V E: HRIBAR Jože TRATAR Jože TRATAR Filip PINTAR Franc ZUPANČIČ Stanko MAVER Jože ZUPANČIČ Ludvik GRMOVŠEK Franc Naj v kamnu tem spomin živi na leta groze in trpljenja, ko ste prelili vročo kri za seme novega življenja. A. Sovre |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 21.9.2017, b.jerčič 5.2.2018, b.jerčič 31.3.2024 |
31.3.2024. 00:00 |
— |
v septembru 2023 na novo urejen dostop do spomenika, plato pod spomenikom, začasno urejena okolica spomenika. |
betonski obelisk |
Trebnje |
k.o.1405, parc. štev. 530/21 |
|
Ptuj, doprsni kip Jožeta Lacka v OŠ Ljudevita Pivka |
Doprsni kip Jožeta Lacka in
spominska plošča stojita v avli nekdanje stavbe Osnovne šole dr. Ljudevita
Pivka. Do leta 1979 je bil tu Šolski center za gospodarstvo in upravo Jože Lacko
Ptuj. Doprsni kip je delo Gabriela
Kolbiča, ploščo pa je izdelal kamnosek Gaiser iz Ptuja. Vir:slika in tekst- Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj |
Na začetku Raičeve ulice, Raičeva 2. |
PRENOVLJENO ŠOLO SMO IMENOVALI 8. FEBRUARJA 1963 PONARODNEM HEROJU JOŽETU LACKU |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak, 17.4.2020 |
2.7.2021. 00:00 |
— |
Šola je opuščena, stavba je prazna in zaklenjena. Ali je bil kip preseljen na lokacijo nove šole, ni bilo preverjeno. M. Hladnik 2. 7. 2921 |
Doprsni kip |
Ptuj |
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 1019 |
|
Spomenik padlim v NOB, Podcerkev |
Na osrednjem delu pokopališča Podcerkev je grobišče in spomenik padlim iz različnih okolišnjih vasi. Na stebru širine 34 cm, ki je na obeh straneh oblikovan tako, da površino v tlorisu sestavljata dve lomljeni površini s tem, da je na eni strani priimek ter na drugi strani ime padlega. Steber je visok 205 cm in je na površini širine 320 in dolžine 6oo cm. Ves prostor je omejen z nizkim betonskim zidom, kar predstavlja zaključeno celoto. Spomenik je bil odkrit leta 1963. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/18/podcerkev-pokopalisce-grobisce/ foto Miloš Toni EŠD17134 |
Po cesti iz Starega trga ali pa po cesti iz Starega trga preko Nadleska ter v naselju Podcerkev desno v hrib do cerkve in pokopališča ob njej. |
PODCERKEV PAVLIČ MARKOVEC PETRIČ STARI TRG ARKO NADLESK MULC PLOČICE LUNDER GRAHOVO ŠEGA CERKNICA MELE BABNO POLJE LIPOVEC 12 NEZNANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 5. november 2019, dopolnjeno 2.4.2020 |
2.4.2020. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2025, dodal fotografije 3/2 do 3/4 Zdenke Primožič |
Spomenik |
Loška dolina |
K.o. 1635-PODCERKEV, št. parc. *73 |
|
Ilirska Bistrica pokopališče |
Pregledan je bil samo zgornji del pokopališča okrog cerkve, vzhodni sektor in velik del jugovzhodnega pa še ne. Nedokončano. https://www.kamra.si/album-slovenije/nemci-zagresijo-se-en-zlocin-nad-prebivalci-ilirske-bistrica-7-april-1944/ ................................................................... Lea Verbič: SIstory navaja Ime in priimek: Lea Verbič, Oče: NULL, Mati: Alojzija, Priimek matere: Verbič, Datum rojstva 07. 03. 1944, Kraj rojstva: Ilirska Bistrica, Kraj bivanja: Ilirska Bistrica, Poklic (soc. status): otrok, Datum smrti/izginotja: 16. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ilirska Bistrica, Kraj pokopa: Ilirska Bistrica. Franc Verbič: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Verbič, Oče: Andrej, Mati: Marija, Datum rojstva 31. 03. 1893, Kraj rojstva: Ilirska Bistrica, Kraj bivanja: Ilirska Bistrica, Datum smrti/izginotja: 16. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ilirska Bistrica, Kraj pokopa: Ilirska Bistrica. Alojzija Verbič: SIstory navaja Ime in priimek: Slava Alojzija Verbič, Oče: Franc, Mati: Ema, Datum rojstva: 05. 06. 1923, Kraj rojstva: Ilirska Bistrica, Kraj bivanja: Ilirska Bistrica, Datum smrti/izginotja: 16. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ilirska Bistrica, Kraj pokopa: Ilirska Bistrica. ..................................................... Anica Marija Cemič: SIstory navaja: Ime in priimek: Anica Marija Cemič (Cenič), Oče: Janez, Mati: Terezija, Datum rojstva: 19. 07. 1923, Kraj rojstva: Dolga Raka, Kraj bivanja: Ljubljana, Stara občina: Ljubljana, Nova občina: Ljubljana, Poklic (soc. status): vrtnar, Datum smrti/izginotja: 06. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ilirska Bistrica, Kraj pokopa: Ilirska Bistrica. »Seznam jetnic iz italijanskih kaznilnic – padlih, ubitih ali umrlih med NOB
|
Pokopališče v Ilirski Bistrici je na vzpetini vzhodno nad mestom. |
CEMIČ ANICA MARIJA ROJ. NA RAKI 20. 7. 1923 MUČENIŠKO UMRLA 6. 5. 1944 ..................................................... [križ] VERBIČ FRANC R. 1893 ..................................................... DRUŽINA MUHA[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 6. 2021 |
11.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.12.2023, dopolnil napis na nagrobniku in dodal podatke iz Sistory za družino Verbič po predlogi Zdenke Primožič. 11.9.2024, dodal podatke za Anico Cemič |
družinski nagrobniki |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2524 Trnovo, parc. št. 58/3 |
|
Franc Rozman - Stane |
Bronasti doprsni kip partizanskega poveljnika in narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta na marmornatem podstavku z vklesanim in pozlačenim napisom je postavljen na hodniku osnovne šole v Šentvidu, ki nosi njegovo ime. Avtor kipa je likovnik Gorazd Sotler, ki je bil učitelj likovne vzgoje na tej šoli. Na robu doprsja je vrezana njegova signatura: S. G. 66. Kip je bil odkrit 22. maja 1966. Viri: Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revoluciji v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 66. |
Doprsje je vzidano na hodniku prvega nadstropja Osnovne šole Franca Rozmana - Staneta na Prušnikovi ulici 85 v ljubljanskem Šentvidu, nasproti glavnega stopnišča. |
FRANC ROZMAN STANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
24.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
— |
|
Spominsko znamenje na Najbrževem |
Na Najbrževem v Podpeci je bila na zidu hiše spominska plošča _ sedaj je prestavljena na planke hleva - padlima borcema 3. bataljona Vzhodnokoroškega odreda Francu Visočniku Falentu in Karlu Klančniku, ki sta padla v borbi z nemško policijo. Bega me zapis v Vodniku po partizanskih poteh str.294, kjer je omenjena plošča z napisom: Falentu Mohoboru, odkrita 1.7.1973. Spominsko znamenje so odkrili 22. junija 1981 |
Iz ceste Črna - Koprivna zavijemo v smer Podpeca in po tej cesti vozimo do Mitneka. V Mitneku zavijemo levo na pot, ki vodi do spomenika na Najbrževem. Spomenik je ob prihodu na Najbrževo levo na skednju. |
PADLA V BOJU ZA SVOBODO 6. SEPTEMBRA 1944 VISOČNIK FRANC - FALENT KOMANDANT III. BATALJONA KLANČNIK KAREL KURIR III. BATALJONA ŽR. ZB PODPECA 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
30.9.2023. 00:00 |
— |
Obisk sept. 2022 M. Luštrek.
Spominska plošča je prestavljena na skalo ob hiši Podpeca 47. S.Gradišnik, 14.10.2022.
Franc Visočnik - Falent, p. d Mohobor. Vir: Linasi, V viharnih letih str.219.
|
Plošča prestavljena s hiše na Planke skednja |
Črna na Koroškem |
— |
|
PTUJ, Narodni dom |
Spominska
plošča je posvečena 107 žrtvam fašističnega terorja na Ptuju. Postavili so jo
leta 1968 na predlog odbora SZDL Ptuj.
Dimenzije
plošče: 64 x 112
cm.
|
Narodni dom, Jadranska ulica 13, Ptuj |
Narodni dom v Ptuju, ki smo ga leta 1968 obnovili, je spomenik vsem, ki so našega naroda. Od leta 1882 je bil tu sedež slovenske čitalnice, žarišče narodne zavesti in organiziranega boja proti germanizaciji Slovencev. Višek je dosegel ta boj med fašistično okupacjo v letih 1941 do 1945 in j eterjal 107 žrtev iz našega mesta. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 16. april 2020 |
2.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko iz Kamre in 2. 7. 2021svoje. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 1391 |
|
Padlim, Železarna Acroni |
Spominska plošča je bila odkrita v martinarni Železarne Jesenice 20. maja 1948, kot je poročal Slovenski poročevalec (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. Ni v RKD. V Zgornjesavskem muzeju je ob fotografiji plošče zapis 22. 1. 1998: "Plošča je odstranjena in se ne ve, kdo jo je odstranil." |
Nekdanja Železarna Jesenice, sedaj Razvojni oddelek n SIJ Acroni, na stopnišču v prvo nadstropje. Plošča je bila od 1948 dalje v Martinarni. Vstop le z dovolilnico. |
ŽRTVE ZA [zvezda] SVOBODO LAH FRANC PRIMC FRANC |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 8. 2017 |
11.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11. 2. 2024, dodal imena na besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 487/4 |
|
Leopold Kozmelj |
Dne 3. 12 1941 je tu padel v boju s policijo Leopold Kozmelj. Spominska plošča v vasi opozarja, da so nemški policisti po spopadu s partizani ustrelili trgovko Debičevo, jo zaprli v hišo in zažgali. Kraj hiše so ustrelili še eno ženo.Žalec, KLSV Vrbju domačini poznajo samo ploščo na gasilskem domu, tele nama ni uspelo najti. Leopold Kozmelj je odšel v Vrbje k svojemu stricu Andreju Jancu. Kač ga je opozoril, da je Janc hitlerjanec, naj torej ne hodi k njemu. Stric me vendar ne bo izdal, je rekel Kozmelj. In je šel. Kozmelj se mu je predstavil in ga prosil, če lahko ostane nekaj dni pri njem. Janc je napregel konja in oddirjal naravnost na policijo. Policija je obkolila hišo. Ranjeni Kozmelj , si je, ko je videl da ni več rešitve nastavil puško na prsi in sprožil. Kozmelja so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ozdravel. Poleti 1942 so ga Nemci v Mariboru ustrelili. Izdajalec Janc je bil leta 1944 pred partizanskim sodiščem obsojen na smrt in je tako prejel zasluženo plačilo za svoje gnusno dejanje. Vir: Rado Zakonjšek, Velika preizkušnja, str.171. |
popraviti! |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
S.Gradišnik, dodal dopolnitve, 28.maja 2021.
S. Gradišnik, dopolnil opis 4. 10. 2024 |
4.10.2024. 00:00 |
— |
Debičeva hiša, na kateri je bilo spominsko obeležje, je bila pred leti porušena. Kje se nahaja spominska plošča mi ni uspelo izvedeti.
S. Gradišnik |
Spominska plošča. |
Žalec |
— |
|
Orožniška postaja, Selnica ob Dravi |
Bataljon Pohorskega odreda, ki je poleti 1944 deloval na Kozjaku, je konec avgusta in v začetku septembra severno od Drave izvedel nekaj akcij. Med najuspešnejšimi je bil napad na orožniško postajo v Selnici ob Dravi 9.septembra 1944. Pred napadom na postojanko v Selnici se je bataljon zadrževal pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Dne 9. septembra popoldne je krenil proti Selnici. Štab bataljona je napad zavaroval tako, da je postavil zasedi proti Mariboru in Fali. Trije vodi so nato vsak iz svoje smeri krenili proti orožniški postaji. Akcija se je pričela nekaj po osmi uri zveečer in trajal pol ure. Orožniki so iz postojanke pobegnili, a so jih partizani zajeli, razorožili in slekli ter odvedli na orožniško postajo, kjer so morali predati ključe skladišča. Partizani so zaplenili precejšnje količine orožja in streliva ter vojaške opreme. Zajete orožnike so izpustili, ker niso imeli slabega odnosa do slovenskega prebivalstve. Aretirati so nameravali tudi nekaj izdajalcev, vendar so se morali zaradi bližine močnih okupatorjevih postojank in prihajajoče pomoči sovražniku hitro umakniti. Napad na orožniško postajo v Selnici velja za eno najuspešnejših akcij 3. bataljona Pohorskega odreda, ki je deloval na levi strani Drave, pa tudi za eno najuspešnejših akcij celotnega Pohorskega odreda pred njegovim preimenovanjem v Lackov odred. Upoštevati je treba, da je Selnica blizu Maribora in da je bila blizu močne okupatorjeve postojanke na Fali. Plošča je bila postavljena leta 1955.
|
Vzhodna fasada nekdanje orožniške postaje.
Selnica ob Dravi, Mariborska cesta 45 |
TU STA MED 24. IN 25. 4. 1929 POD HUDIM BORCI 3. BATALJONA POHORSKEGA ODREDA SO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
S.Gradišnik, 26.11.2022 |
27.1.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije,26.11.2022 |
Spominska plošča |
Selnica ob Dravi |
K. o.0631 Spodnja Selnica, parc. št. 310/5 |
|
GABROVKA pri Litiji - spominska plošča padlemu aktivistu, borcu, komisarju in komandantu Robertu Borštnarju - Radu |
EŠD: NI Spominska plošča je iz granita, temno sive barve, velikosti 0,35 x 0,45 m, okoli 2,00 m od tal in z vklesanim sporočilom. Je na obcestni strani stavbe z naslovom Gabrovka 14, v kateri je bila včasih znane gostilna " Pri Metodi" - matere n.h. Jožeta Borštnarja - Gabrovčana in aktivista, borca, komisarja ter komandanta Roberta Borštnarja - Rada. |
Gabrovka pri Litiji 14, bife nasproti trgovine. |
V TEJ PARTIZANSKI HIŠI SE JE RODIL 27.3.1917 BORŠTNAR ROBERT - RADE, PRVI
ORGANIZATOR PARTIZANSKE VSTAJE NA PODROČJU GABROVKE LETA 1941. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak |
23.6.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Litija |
k.o.1844 - Vodice, parc. št.: 959/6 |
|
Nova Gorica, Spominska plošča Jožetu Primožiču |
Granitna spominska plošča je posvečena Jožetu Primožiču - Miklavžu,
organizatorju OF, častnemu občanu Nove Gorice, ki je vzidal temeljni kamen
mesta. Postavljena je bila 13.6.1979. |
Plošča je vzidana na zahodno fasado objekta Kidričeva ulica 33. |
Skupščina občina Nova Gorica |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
slike dodal Lanko Marušič |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 1337 |
|
Domačija Jožka Berdena-Babinci |
Jožko Berden , rojen 20.2.1915 v Stelltonu, ZDA, kamor so se izselili starši pred prvo svetovno vojno. Po vojni so se vrnili in Jožko je obiskoval meščansko šolo v Ljutomeru, nato srednjo tehnično gradbeno šolo v Ljubljani. Zaposlil se je na cestni upravi v Ljutomeru. Z NOG ga je povezal leta 1843 Ivan Nemec-Vojko. Sodeloval je pri mobilizaciji novincev, sabotažnih akcijah in ustanavljanju vaških odborov OF. Oktobra 1944 je postal član okrajnega odbora OF za ljutomersko okrožje. Pri spopadu z vlasovci 3. februarja 1945 pri Ignacu Žaliku v Logarovcih je bil smrtno ranjen v glavo. Po bitki so ga vlasovci brcali, slekli in vrgli v naraslo Globetko. Njegovo truplo so domačini našli v potoku šele spomladi, ko je voda upadla. Pokopan je na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru. Spominsko ploščo je odkril pionirski odred Jožko Berden OŠ Ivan Cankar v Ljutomeru 15. maja 1960. |
Po cesti iz Ljutomera v naselju Noršinci desno ( smerokaz ) proti naselju Babinci, mimo športnega igrišča na levi strani naprej mimo kapelice do križišča, kjer se zavije desno proti enonadstropni hiši Gradič Obreza, kvadratni podeželski hiši, ki izstopa iz okolja -Babinci 35. |
"☆ V TEJ HIŠI JE ŽIVEL JOŽKO BERDEN KI JE PADEL V LOGAROVCIH 5.2.1945. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! ODKRIL PIONIR ODRED JOŽKA BERDENA NA OSNOVNI ŠOLI I. CANKARA V LJUTOMERU 15.V.1960" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 19. julij 2020 |
19.7.2020. 00:00 |
— |
Hiša je v obnavljanju. Po zagotovilih domačih z dne 29.XI.2023, jo bodo po sanaciji pritrdili nazaj-Bor1974-03.XII.2023 |
Spominska plošča |
LJUTOMER |
K.o.: 242-BABINCI, št. parc.: 978/3 |
|
Vera Šlander |
Pod kipom ni nobenega napisa, so pa v avli v vitrinah fotografije stare postavitve in stara napisna tabla šole. V sosednjih vitrinah je razstavno gradivo o častnih občankah Žalca Neži Maurer in Spomeniki ... Žalec, 98 |
V avli OŠ v Polzeli, ki se je imenovala po Veri Šlander. |
ŠOLA JE BILA OBNOVLJENA IN DOZIDANA S SREDSTVI OBČANOV IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE ŽALEC TER POIMENOVANA PO PRVOBORKI VERI ŠLANDER 1971 Prvotni napis pod kipom: VERA ŠLANDER LOJZKA Staro ime šole: OSNOVNA ŠOLA VERE ŠLANDER POLZELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Polzela |
— |
|
Spominska plošča na Cerarjevi hiši |
Spominska plošča z imeni talcev na bližnji Cerarjevi hiši je bila odkrita že 1949, 2002 dopolnjena. Spominsko znamenje stoji na levem bregu Kamniške Bistrice, pri bistriškem mostu v Zaborštu, pri Cerarjevi hiši, Šumberška cesta 3, na kateri sta ob jugozahodnem vogalu ena pod drugo pritrjeni spominski plošči. Odkrita 3. 9. 1949, spomenik pa 3. 9. 1954. Lovrenc Dragar je na plošči pomotoma, v resnici je bil ustreljen že 29. 8. 1941, kar pojasnjuje druga plošča. Namesto njega so ustrelili Ferdinanda Januško.
Borci mengeško-moravške čete so 1. septembra 1941 postavili pri Šumberku nad bistriškim mostom v Domžalah zasedo, ki je imela nalogo, da likvidira ihanskega občinskega komisarja. V zasedo pa se je pripeljal carinski uradnik Johann Wutte in borci so ga smrtno ranili. Medtem ko so Nemci v Jaršah in Brezjah ustrelili le po 5 talcev, so uboj uradnika svoje narodnosti maščevali z ustrelitvijo desetih talcev 3. septembra. Toda s temi ostrimi ukrepi niso uspeli zatreti partizanske dejavnosti. V poročilu 171. rez . polic. bataljona z dne 17. septembra 1941 beremo : »Ukrepi proti terorističnim dejanjem — jemanje talcev, javno streljanje komunistov — doslej še niso dali pričakovanega uspeha.« Priznati so morali , da se njihovi zaupniki »iz strahu za svoje življenje naglo odtegujejo delu s policijo« in da večji de prebivalstva simpatizira s »teroristi - ter jih podpira. Avtor ni naveden, Spominski kamen ob Kamniški Bistrici pri Domžalah, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, str. 4/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, posebna številka 15. 6. 1969, str. 5/16 Dostop: 5. 3. 2024. |
Hiša ob spomeniku talcev. Šumberška cesta 3, Zaboršt |
Zgornja plošča: [zvezda s srpom in kladivom] DRAGAR LOVRENC SLAVA ŽRTVAM ZA SVOBODO NA TEM MESTU JE BIL NA TA DAN DRAGAN LOVRENC OBČINA DOMŽALE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1.4.2018, dopolnil in zadnji dve sliki M. Hladnik 6. 7. 2018 |
8.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal članek iz časopisa in in dopisal imena na plošči |
Dve plošči na fasadi |
Domžale |
1958 BREZOVICA, 1399/3 |
|
Ljudska pravica |
Glavna ulica 38 (prej Partizanska cesta). Na pobudo Edvarda Kardelja je začela KPJ 5. 10. 1934 v Lendavi izdajati glasilo Ljudska pravica. Urednik je bil pisatelj Miško Kranjec. Ljudska pravica je bila pravzaprav pollegalno glasilo KPJ, namenjena širokim ljudskim množicam. V Lendavi je izhajala do 17.8.1935. 3.10.1954 je bila ob 20.obletnici izhajanja glasila na hiši Ernesta Balkanyja, kjer so tiskali glasilo, odkrita spominska plošča.
|
Glavna ulica 38, Lendava |
V TEJ HIŠI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.4.2022. 00:00 |
— |
Fotografija 1, 17.7.2021, BB |
Spominska plošča |
Lendava |
166 LENDAVA, 397/5 |
|
Spomin tigrovcem v Kobaridu |
Pobudniki Srečanj pod lipami iz Gorice - KC Lojze Bratuž in Krožek Anton
Gregorčič - ter Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta so v nedeljo v Kobaridu
priredili svečanost v spomin na Andreja, za domače Slavka Uršiča. Uršiča se je
najprej spomnil župnik Ivan Blažič med mašo v župnijski cerkvi v Kobaridu. Po
maši se je okoli sto ljudi (zamejcev in domačinov, med njimi vidni predstavniki
SSk in SSO) zbralo pred spominsko tablo na rojstni hiši »Jeronovih« na Trgu
svobode v Kobaridu. Društvo TIGR Primorske jo je postavilo bratoma Andreju in
Rudiju Uršiču leta 2001. Primorski dnevnik 28. avgusta 2017 |
Vogal hiše na Trgu svobode 13 kjer je trgovina in rafting center |
TIGR IZ NARODNOZAVEDNE DRUŽINE JERONOVIH IZHAJATA RUDOLF URŠIČ 1906 - 1959 NARODNJAK, TIGROVEC - PARTIZAN ANDREJ SLAVKO URŠIČ 1908 - POGREŠAN 31.8.1947 RODOLJUB IN PUBLICIST. DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE OBČINA KOBARID 14. 10. 2001 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.4.2018 in Vojko Hobič |
3.7.2023. 00:00 |
— |
— |
Plošča na fasadi |
Kobarid |
2223 KOBARID, 69 |
|
BELTINCI-Spomenik Jožetu Čehu-Poldetu |
Tu je 13. 1. 1945 v spopadu z madžarskimi fašisti padel partizan in obveščevalec Jožef Čeh-Polde,borec 1. prekmurske partizanske čete. Zvečer tega dne je bil na poti iz Lipovec v Beltince. Z njim je bila aktivistka Slava Mihelič. V bližini kraja, kjer danes stoji spomenik, sta naletela na sovražnikovo zasedo. Hotela sta se umakniti, a umik ni bil mogoč. Madžarski orožniki so Jožeta Čeha hudo ranili, Odpeljali so ga sicer v soboško bolnišnico, kjer pa je po treh dne umrl. Slavo so na umiku ujeli in jo odgnali v soboške zapore. Obeležje je zasnovano kot grob s štirimi kamnitimi stebriči in s posvetilom na pokončni plošči. Postavila ga je krajevna organizacija ZZB NOV Beltinci, odkrili pa so ga 17. oktobra 1964, na občinski praznik Murske Sobote. EŠD 1256 |
Ob cesti Beltinci - Murska Sobota, 7 km iz Murske Sobote (ob kolesarski stezi v bližini krajevne table, ki označuje konec naselja Beltinci); vzhodno ob magistralni cesti Rakičan-Beltinci, severozahodno od Beltincev. |
TU JE DNE 13. 1. 1945 PADEL BOREC NOB ČEH JOŽEF POLDE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
dopolnil M. Hladnik 29. 5. 2019
Dopolnil D.Divjak 8. junij 2020 |
8.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Beltinci |
K.o.: 131-BELTINCI, št.parc.: 3980/12 |