| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Planina, grob treh padlih borcev NOV |
Na grobu je postavljen manjši nagrobnik s posvetilom in z imeni pokopanih. V grobu so pokopani trije borci NOV (Vladimir Pangerc s Planine pri Vipavi; Alojz Zorn iz Prvačine pri Vipavi; Alojz Kobal iz Erzelja pri Vipavi). Poleg njih sta v grobu pokopani še dve civilni osebi, očitno v sorodu z enim od borcev, ki pa nista umrli med vojno. Zato je to napol družinski grob. |
Krajevno pokopališče Planina.
Grob leži v zadnji vrsti v sredini ob zidu.
Hiša v bližini: Planina 66. |
[zvezda] SLAVA JUNAKOM ZORN ALOJZ * 1924 PADLI 14. 8. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14. 8. 2020, 5.2.2022
21.2.2022 D.Divjak |
22.2.2023. 00:00 |
— |
Za smrt teh treh partizanskih stražarjev pri Grahovem pri Cerknici je bila odgovorna domobranska patrulja pod vodstvom Franceta Balantiča. -- Iztok Čebašek: "Balantičev" zločin v Bločicah. Kamnik.info ([https://www.kamnik.info/24070-2/ ). -- M. Hladnik 12. 5. 2021
Dodal fotografijo in imena padlih. M. Hladnik 5. 2. 2022
21. 2. 2022 dopolnil podatke D. Divjak
V članku v Svobodni besedi (Mladi fantje na dveh straneh, marec 2022, https://sl.wikiversity.org/wiki/Pogovor:Partizanski_spomeniki_na_Geopediji#Mladi_fantje_na_dveh_straneh) sem opozoril na striženje podatkov o Alojzu Kobalu, za katerega je na nagrobniku druga letnica kot v registru žrtev na Sistory. Rado Jejčič iz Erzelja je februarja 2023 pojasnil, da sta kot partizana padla dva Alojza Kobala. Ta, ki ga pozna Sistory in se pojavlja z vzdevkom Sokol, je bil njegov stric, ki je padel na Nanosu 28. 9. 1943. Alojza Kobala s tega nagrobnika pa v registru žrtev še ni in ga bo treba tja še vnesti. Rodil se je 23. 6. 1927 v Erzelju na hl. št. 58 (danes 28), v partizane je odšel 6. 2. 1943 in bil vključen v Zgornjevipavsko četo. Marca 1943 je s transportom odšel na Dolenjsko. Padel je 14. 8. 1943 pri Kriški Gori (Stari trg), skupaj z Alojzom Zornom iz Prvačine in Vladimirjem Pangercem iz sosednje vasi Planine nad Ajdovščino. Oče Pangerc jih je šel iskat z vozom in vse tri dal pokopati v skupni grob. Alojz Zorn je bil rojen 11. 4. 1924, Vladimir Pangerc pa 26. 3. 1925. -- M. Hladnik 22. 2. 2023
M. Hladnik: Erzelj v NOB. SB marec 2023, https://sl.wikiversity.org/wiki/Pogovor:Partizanski_spomeniki_na_Geopediji#Erzelj_v_NOB |
Grob(išče) |
Ajdovščina |
K.o.: 2399 - PLANINA, št.parc.: 24/1 |
|
Sveti Duh, spomenik pred kulturnim domom |
Spomenik pred kulturnim domom pri Sv. Duhu je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi Sv. Duh, Virmaše, Dorfarje in Forme. Zasnoval ga je grafik Janez Zajc, odkrili so ga 29. oktobra 1967, stoji ob cesti Škofja Loka–Kranj. Več.... Podatki o padlih borcih in žrtvah fašističnega nasilja: Vinko Ahčin, rojen 25. januarja 1925 pri Sv. Duhu, gostinski delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, padel je 24. marca 1945 nad Rovtom pri Sv. Lenartu. Ivan Arhar, rojen 6. oktobra 1921 v Dorfarjah, lesni delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 28. decembra 1943 pri Šmarjah na Dolenjskem. Anton Berčič, rojen 11. januarja 1909 v Dorfarjah, ključavničar, aretiran je bil marca 1942 kot aktivist in ustreljen kot talec 11. aprila 1942 v Dragi pri Begunjah. Franc Brešič, rojen 9. septembra 1920 na Zgornji Senici, delavec v Predilnici na Trati, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 17. junija 1943 na Čepuljah. Ivan Čemažar - Brdavs, rojen 25. junija 1920 na Formah, strojni tehnik, avgusta 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil intendant Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari. Leopold Dacar, rojen 28. septembra 1916 v Lazah pri Tuhinju, kmečki delavec, stanoval je pri Sv. Duhu, v partizane je vstopil aprila 1943, umrl je 2. julija 1944 v bolnišnici Franja pri Cerknem. Franc Debevc, rojen 8. avgusta 1924 na Dobu pri Domžalah, torbar v Virmašah, v partizane je vstopil junija 1943, ubili so ga 14. oktobra 1943 v izdani bolnišnici Stari log v Kočevskem Rogu. Franc Dolinar, rojen 18. avgusta 1925 pri Sv. Duhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je kot borec Transportne čete Gorenjskega vojnega področja pri Sv. Duhu 4. avgusta 1944. Štefan Dolinar, rojen 24. decembra 1926 pri Sv. Duhu, mizarski vajenec, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je kot borec Transportne čete Gorenjskega vojnega področja pri Sv. Duhu 4. avgusta 1944. Franc Fern, rojen 29. oktobra 1927 pri Sv. Duhu, zidarski vajenec, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je 6. junija 1944 na Gabrški gori. Janko Fireder, rojen 18. maja 1922 v Dorfarjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 27. marca 1945 na Bukovščici. Peter Gaber, rojen 4. julija 1913 v Papirnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 2. maja 1943 na Veseli Gori na Dolenjskem. Andrej Hostnik, rojen 26. decembra 1901 v Puštalu, gradbeni delavec, aretiran je bil aprila 1944 kot aktivist, umrl je 27. januarja 1945 v taborišču Ebensee. Ladislav Jenko, rojen 21. junija 1902 v Razdrtem pri Postojni, železničar, živel nekaj časa v Škofji Loki, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 29. junija 1944 blizu Ilove gore. Peter Jenko, rojen 22. februarja 1913 pri Sv.Duhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 15. julija 1944 kot član okrajne gospodarske komisije Škofja Loka na Križni Gori. Ivan Jugovic, rojen 15. maja 1917 pri Sv. Duhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil aprila 1943, umrl je ranjen 19. avgusta 1944 na Golniku. Anton Kovač, rojen 11. maja 1927 v Ljubljani, torbarski vajenec v Virmašah, v partizane je vstopil decembra 1943, ujet in ustreljen je bil 18. junija 1944 na Selški planini na Jelovici. Ivan Kovač, rojen 18. avgusta 1919 na Grencu, tovarniški delavec, aretiran je bil kot aktivist aprila 1942, umrl je 12. avgusta 1942 v Auschwitzu. Edvard Longo, rojen 2. avgusta 1913 v Leskovcu na Dolenjskem, mehanik, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju. Marija Longo (rojena Proj) - Manja se je rodila 30. novembra 1919 v Virmašah, bila je tekstilna delavka, 28. maja 1943 je vstopila v Škofjeloško četo, padla je kot terenska politična delavka pod streli domobrancev iz Škofje Loke. Ferdinand Majnik, rojen 12. maja 1905 v Lescah, učitelj, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je aprila 1944 pri Godoviču. Janez Miklavc, rojen 24. julija 1919 v Ljubljani, mehanik, živel je na Suhi, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 19. marca 1944 pri Cerknem. Janez Mravlja, rojen 26. julija 1907 pri Sv. Duhu, zidarski pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1944, padel je 16. marca 1945 na Prtovču. Ivan Plestenjak, rojen 11. decembra 1920 na Formah, kamnosek, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 30. marca 1945 na Križni Gori. Ignac Triler, rojen 2. avgusta 1907 v Zelltwercku na Zgornjem Štajerskem, železničar, živel je pri Sv. Duhu, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Janez Vidmar, 10. oktobra 1910 v Zavrhu pri Smledniku, delavec, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni. Franc Volgemut, rojen leta 1888 v Spodnjih Bitnjah, kmet, živel je pri Sv. Duhu, aretiran je bil junija 1941, ustreljen je bil kot talec leta 1941 v Begunjah. Franc Zakotnik, rojen 23. maja 1921 v Dorfarjah, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 15. januarja 1945 pri Žužemberku. Valentin Završnik, rojen 14. februarja 1922 v Virmašah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem. Marija Ziherl, rojena leta 1885 pri Sv. Duhu, gospodinja, aretirana in odpeljana je bila marca 1944 v Goričane, umrla je čez deset dni v bolnišnici na Golniku, Anton Žagar, rojen 9. junija 1912 v Virmašah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je 28. februarja 1944 na Stirpniku. Jožef Žontar, rojen 23. oktobra 1923 pri Sv. Duhu, opekar, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 13. marca 1944 pri Bukovici. Matevž Žontar, rojen 8. septembra 1915 pri Sv. Duhu, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 311-315. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-duh.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. EŠD 21477 |
Spomenik stoji ob cesti Škofja Loka–Kranj, Sveti duh 11 |
. na marmornem bloku levo od obeliska: . KOT MOŽ JE PADEL NEUMRLJIV. . na obelisku: . FORME . . . VIRMAŠE . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, foto 2. in 3. slike M. Hladnik 25. 11. 2012 |
11.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.3.2023, dodal napis na spomeniku, fotografije 4/1 do 4/4 |
Spomenik |
Škofja Loka |
— |
|
Lovska koča Žeželj |
Spominska plošča snovalcem OF viniškega območja, borcem iz Vinice in okolice
ter zborovalcem, mladini viniškega rajona. |
Lovska koča Lovske družine Vinica, Žeželj, Podklanec 35 |
[zvezda] [triglav] [OF] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliki in besedilo M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1563 - VINICA , parcela: 1713/254 |
|
Spodnje Bitnje - spominska plošča Anici Šolar in Maksi Rozman |
OPIS SPOMENIKA: vzidana črna marmorna plošča s pozlačenim napisom. OPIS DOGODKOV: Na tej domačiji so med okupacijo mleli tudi žito za oskrbo partizanov. Hkrati pa je bil mlinarjev dom že od vsega začetka zborno mesto aktivistov in terencev OF. Tu so našli zavetje mnogi ranjeni partizani in počitka potrebni kurirji. Tako sta se v mlinu v začetku decembra 1943 zadrževali tudi partizanki Anica Šolar-Nežka in Maksa Rozman-Tatjana. Nemci pa so zaradi obvestila, da so v okolici Bitnja skriti bunkerji, ki služijo kot zavetje partizanom, minerjem in kurirjem, pričeli temeljito preiskovati sleherno ped zemlje. Številne enote nemške policije, orožništva, vojaštva, SS in gestapa so tako prišle tudi do mlina in začele pregledovati. Šolarjeva in Rozmanova sta se v naglici skrili pod mlinska kolesa. Ko pa sta spoznali, da ju bo sovražnik živi ujel, sta se odločili: Šolarjeva je vrgla podse ročno bombo, ki pa ju je le hudo ranila. S tem pa sta Nemcem izdali tudi svoje skrivališče. Ostri rafali so kmalu nato uničili dvoje mladih dekliških življenj. Spominsko obeležje je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Bitnje in jo odkril 9. julija 1961. Avtor napisa je Franc Pagon. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 70. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21446 EŠD: 21446, memorialna dediščina geslo: AFŽ |
Spominska plošča je pritrjena na severno fasado hiše pri Mlinarju, Spodnje Bitnje 31. |
V TEJ HIŠI STA PADLI V BORBI Z GESTAPOM DNE 10. DEC. 1943 ŠOLAR ANICA-NEŽKA ROJENA 1924. ČLANICA OKROŽ. ODB. SPŽZ ROZMAN MAKSA - TATJANA ROJENA 1921 SEKRET. RAJ. ODB. SPŽZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
5.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.5.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
spominska plošča |
Kranj |
2132 BITNJE, 421 |
|
BABNO-Spominska plošča padlim v NOB |
Spominska plošča je bila prvotno postavljena na zadružnem domu in je posvečena padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, Kasneje je bila prestavljena na gasilski dom PGD Babne. Vir: fotografija 1- B.Jeranko, PGD Babno,fotografija 2- internetna stran ks-medlog.si |
Na fasadi gasilskega doma PGD Babno, Babno 9 |
[zvezda] KOT BORCI NOV LE NIKAR NE JOKAJTE ZA NAMI! KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV MEDLOG |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
10.marec D.Divjak
13.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
13.3.2021. 00:00 |
— |
13.3.2021 dodan posnetek plošče na GD, avtor Boštjan Jeranko, tajnik PGD Babne, D.Divjak |
Spominska plošča |
Polzela |
— |
|
Peter Bolka in Viktor Prosen, Homec |
Aktivista in partizana Bolka in Prosena iz Homca so na tem mestu živa zažgali Nemci. Odkrit 29. nov. 1956. EŠD 10681 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 109. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 188. |
Ob jezu na Kamniški Bistrici na vzhodni stran homškega hriba. Spomenik je poleti zaraščen in se ga s poti ob Bistrici ne vidi. 50 metrov pred jezom, 20 m zahodno od sprehajalne poti, nad njo. |
NA TEM MESTU STA BILA IZ HOMCA DNE 16. 5. 1944 SLAVA JIMA. ZB HOMEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 7. 2018 s pomočjo Marte Pirnat in fotografijo jezu Marca Greenberga |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Ogled spomenika 3. avgusta 2022 M.&M. Greenberg.
V Sistory je podatek, da je datum smrti obeh aktivistov 6. 6. 1944 - Peter Skoberne (8.1.2024)
M.Kermavnar, 13.5.2024, dodal fotografije Zdenke Primožič 4/3 do 4/5 |
pokončni kamniti kvader z motivom Triglava |
Domžale |
1937 HOMEC, 278 |
|
ŽIBRŠE - spominsko znamenje ustanovitvi Logaške čete |
EŠD: 21549 V pokončen graniten monolit, prislonjen ob ležeč masiv naravne skale, je vdelana pravokotna tonalitna plošča z vklesanim napisom. Spomenik so postavili in odkrili 1982. leta. Na tem mestu je od 18.4 do 20.5.1942 delovala logaška četa. vir zb Logatec |
Do omenjenega kraja pridemo iz Gornjega Logatcu. Pri Šoli iz smeri Dolnjega Logatca zavijemo desno po asfaltirani cesti proti Žibršam in vozimo cca. 5 km. Takoj za mostom, pred kmetijo Rečan zavijemo levo v strmi klanec proti Žagi v Žibršah (Gantar) Vozimo cca.1,5 km. Tu zavijemo desno na makedamsko pot in po cca.100 m zavijemo desno. Po kolovozni poti hodimo cca.500-600 m ter na desni strani opazimo omenjeno spominsko ploščo, kjer je taborila partizanska četa. Nad sotesko Laih kamen. |
TUKAJ JE BILA USTANOVLJENA IN OD 18. 4. DO 20. 5. 1942 DELOVALA LOGAŠKA ČETA. Ob 40 obletnici odbor dolomitskega odreda ZZB NOV Logatec |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017 |
28.9.2020. 00:00 |
— |
Obeležje je bilo 2019 vandalizirano. Svobodna beseda junij 2020. -- M. Hladnik |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Logatec |
782/1,k.o.Žibrše,Korenč Vinko, Žibrše 36 |
|
Slovenska vas pri Mirni, spomenik uničenju fašistične postojanke |
EŠD: 20808 Spomenik, zgrajen iz grobo obdelanih kamnov, se na vrhu zaključi s petokrako zvezdo. Postavljen je bil leta 1954 v spomin na uspešen napad Gubčeve brigade na fašistično postojanko 26.12.1942, ki je bila v gradu na Dobu, last grofa Logotetija. |
Spomenik stoji v južnem delu območja kazensko - poboljševalnega zavoda Dob, v osrednjem delu odprtega oddelka Slovenska vas. Hiša v bližini: Slovenska vas 22. Od nje naprej še okoli 250 m |
NA TEM MESTU JE 26.12.1942 GUBČEVA BRIGADA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, dopol. T.Bizjak in M.Zorenč in B. Sladič |
21.5.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, kovina - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Šentrupert |
k.o. 1400 - Straža, parc. št.: 2509/1 |
|
Ljubljana, Žale, Fran Albreht |
Fran Albreht, tudi Franc Albreht, je bil slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taboriščnik. V NOB je sodeloval od leta 1941 kot aktivist OF v Ljubljani in bil večkrat zaprt. Leta 1944 je bil poslan v koncentracijsko taborišče Dachau. Med letoma 1945 in 1948 je bil ljubljanski župan. https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Albreht Tu počiva tudi sin Otona Župančiča Plečnikov učenec arhitekt Marko Župančič (19-5-1), ki je bil med vojno v taboriščih Gonars in Dachau. |
Ljubljana, pokopališče Žale,
Vera in Fran Albreht: grob: oddelek [19B], vrsta [5], grob [2]
Marko Župančič: grob: oddelek [19B], vrsta [5], grob [1] |
ALBREHT FRAN 1889 1963 VERA 1895 1971 ŽUPANČIČ MARKO 1914 2007 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
14.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Sestreljenim zavezniškim letalcem, Vanetina |
V okviru praznovanja občinskega praznika je v soboto, 18. junija 2005, bilo odkrito spominsko obeležje v spomin na preminule zavezniške ameriške člane zrušenega bombnika. Ostali štirje člani posadske so se uspešno rešili s skokom iz težko poškodovanega bombnika, ki se je vračal s svojega 12. bojnega poleta. Cilji so bili letališči v Celovcu in Gradcu ter Daimler-Puchova tovarna. Bombnik št. 244 iz 736. eskadrilje 454. bojne skupine. Zaradi poškodbe enega izmed motorjev je zapustil bojno skupino in želel doseči svojo bazo San Giovanni pri Foggi. Po preletu Karavank so ga napadala tri lovska letala Me-109. Pred samim padcem je posadki uspelo zrušiti enega izmed lovcev, ki je padel v Senarski. Iz letala so se rešili pp Homer F. Roland, seržant Harry E. Squires, Lynn M. Ripley in Thomas A. Inman, katere so zajeli nemški žandarji in krajevni predstavniki nemških oblasti, ostalim članom posadke pa je eksplozija v letalu preprečila rešitev. Do konca vojne so preživeli letalci bili v taborišču za vojne ujetnike. Lastnica vinograda, v katerem se je zrušil bombnik in je bila priča tega dogodka kot 16-letno dekle, je podprla postavitev spominskega obeležja na njenem zemljišču.
|
Pred dovozom k hiši Vanetina 12 |
NA VANETINI JE 19. 3. 1944 STRMOGLAVILO + JAMES R. PETERS + DONALD S. MORISSON + MELBOURNE M. SPENCER + LUTHER F. SHIPLEY + GUSS, BRYAN + GEORG A. WADE . SLOVENSKOGORIŠKI FORUM CERKVENJAK 18. JUNIJ 2005 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 19. 3. 2021
|
1.10.2024. 00:00 |
— |
30. 11. 2021 dodal posnetek in povezavo , 2. 12. 2021 dodal opis D. Divjak
Dodal svoje posnetke, popravil lokacijo na zemljevidu in označil kot obstoječe M. Hladnik 1. 10. 2024 |
marmornati spomenik v obliki letalskega krila in infotabla |
Cerkvenjak |
K. o. 0539 Brengova, parc. št. 973 |
|
Spomenik z Graške gore |
Po prihodu na Šaleško-Mislinjsko območje se je Štirinajsta divizija neprestano spopadala s sovražnikom. Po delnem preboju na Pohorje, se je zagrizeno prebijala v strmine Paškega Kozjaka. Najsrditejše nemške napade pa je odbijala na območju Graške gore. Divizija je celila rane in z mobilizacijo novih borcev dopolnjevala svoje vrste za nove spopade in pohode. V osemdesetih letih so z Graške gore odstranili granitni spomenik in ga nadomestili z novim. Spomenik je občan s kmetije Arnežnik postavil na Hriberski vrh, kjer še danes stoji. VIR: Pripoved občana s kmetije pri Samcu na Graški Gori, ki poseduje tudi fotografije prestavitve spomenika. |
S ceste Slovenj Gradec-Podgorje-Velenje v naselju Šmiklavž zavije cesta v smeri kažipota za Arnežnik in po nekaj km po makadamski cesti prispete do hiše nad Arnežnikom (Plešivec 77), za katero stoji prestavljeni spomenik z Graške gore.
GPS S 46.43375, V 15.09196 |
V TEŽKI PREIZKUŠNJI SLOVENSKEGA LJUDSTVA V SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI JUGOSLAVIJE 1941-1945 JE BILA GRAŠKA GORA S SOSEDNO GRMADO, RAZBORJEM IN URŠLJO GORO - ZBIRNO PODROČJE I. ŠTAJERSKEGA BATALJONA - SREDIŠČE ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA OKROŽJA KPS - GORA JURIŠEV ZMAGOVITE XIV. UDARNE DIVIZIJE GORA ENOT IV. OPERATIVNE CONE, KI JE VAROVALA SVOJ NAROD NACISTIČNIH GROZODEJSTEV, GLEDALA TRPLJENJE DOMAČINOV IN TISOČE JUNAŠTEV, A TUDI SMRT NAD 320 SLOVENSKIH SINOV, KI SO TOD SKRVAVELI ZA GESLO SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 10. oktober 2017
6.12.2021 D.Divjak |
2.5.2025. 00:00 |
— |
Popravek besedila Mojca Luštrek 17. 2. 2021.
6.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 2. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek popravil lokacijo zvezdice. |
Granitni kamen |
Velenje, Partizanski spomeniki št.24 |
K.o.: 950 - PLEŠIVEC, št.parc.: 8/2 |
|
Kranjska Gora - Padlim borcem |
Vodnik po partizanskih poteh
navaja, da na vrtu hiše Borovška cesta 3 stoji spomenik devetim padlim borcem NOV, vendar spomenika tam ni. Možno je, da spomenik ni nikoli obstajal in da je navedba v knjigi napačna. Kulturnik in avtor monografije o spomenikih NOB v kranjski občini Črtomir Zorec je leta 1980 zapisal: "Najprej se moram pohudovati nad napako, ki se je vtihotapila v Vodnik po partizanskih poteh: na strani št. 205 berem, da na vrtu hiše Borovška cesta št. 3 stoji spomenik devetim padlim borcem NOV. - Ko pa sem stopil tja, na vrt za hišo, spomenika nisem našel; tudi okoliški domačini o tem spomeniku nič ne vedo. No, to je spet en primer, da ne gre zaupati podatkom v knjigah - pač pa se je treba o stvareh prepričati na licu mesta. Ko sem sestavljal zbornik pomnikov NOB na področju kranjske občine, sem stopil do vsakega, ga izmeril in fotografiral - in šele potem pisal. - No, ta napačen podatek o onem spomeniku na Borovški cesti v Kranjski gori bo gotovo popravil področni odbor Zveze borcev NOV ." Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205. Črtomir Zorec, "Pomenki ob Savi Dolinki, o nekaterih krajih jeseniške občine, 21. zapis", Glas, 28. 3. 1980, str. 9 (povezava). |
Na vrtu stavbe na Borovški cesti 3 v Kranjski Gori. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
29.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Kranjska Gora |
— |
|
Zazid spomenik padlim in žrtvam NOV |
V vasi Zazid v krajevni skupnosti Črni Kal pri Kopru stoji spomenik padlim in žrtvam NOV, ter umrlim talcem v internaciji.Predstavlja ga zid iz klesanega kamna, na njem sta dve plošči. Na prvi so padli in žrtve nov iz Zazida, na drugi pa so padli Mačkovljani - naši Slovenci, ki so dali svoja življenja na poti v partizane. |
Zazid, ob glavni cesti pred vhodom na vaško pokopališče
|
SEZNAM PADLIH IN ŽRTEV NOV ZAZID PADLI V NOV MARSETIČ VALERIJ 1926 - 1944 PERIČ BERNARD 1903 - 1943 SENICA JOŽE 1905 - 1943 ŠVAB ANDREJ 1917 - 1944 ŠVAB JOŽEF 1912 - 1943 ŠVAB KAREL 1903 - 1944 ŠVAB LAZAR 1923 - 1944 UJČIČ MARIO 1912 - 1944 TALCI IN UMRLI V INTERNACIJI JERČINOVIČ IVAN 1910 - 1944 ŠVAB ALBIN 1923 - 1944 ŠVAB ANTON 1891 - 1943 UJČIČ ALBIN 1924 - 1944 NAROD ODREŠEN IN OSVOBOJEN SVOJIM PADLIM JUNAKOM ZAZID 9. 10. 1983 ZB NOV 2. PLOŠČA PADLI MAČKOLJANI ZA SVOBODO OLENIK ALBIN 35 LET OLENIK STANISLAV 24 LET SMOTLAK FERDINAND 33 LET SMOTLAK SILVESTER 27 LET SMOTLAK VILJEM 20 LET STEFANČIČ JOSIP 36 LET ŠTRAJN ALOJZ 33 LET ŠTRAJN SILVESTER 29 LET TUL ALBERT 30 LET TUL MARIJ 40 LET NA POTI V PARTIZANE SO JIH NEMŠKI OKUPATORJI V BLIŽINI ZAZIDA POBILI 3. OKTOBRA 1943 PADLA STA TUDI MOSKARIN SANTO - MESTRE IN MOZETIČ, VALDOLTRA OB 40- LETNICI USTRELITVE IN POŽIGA MAČKOLJ POSTAVILI V OKTOBRU 1983 KULTURNO DRUŠTVO PRIMORSKO IZ MAČKOLJ VZPI-ANPI SEKCIJA DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 27. 04. 2017
Dopolnil D.Divjak 21.julij 2020 |
21.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik z dvema ploščama |
Koper |
K.o..: 925-ZAZID, št.parc.:2584 |
|
Trst, Pino Tomažič - grob |
Trst, pokopališče pri Sv. Ani, polje 32 (arkade), Italija |
. DVE URI PRED SMRTJO (nedokončano) . |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 28.2.2023 |
28.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski grob |
Italija |
— |
||
Veliki Osolnik - Spomenik zmagi partizanov nad Italijani |
20. maja 1942 je iz postojanke v Velikih Laščah v Rašico prišla oborožena okupatorjeva enota in na silo odvlekla 21 očetov in fantov v internacijo. To se je dogajalo tudi po drugih vaseh. Narodna zaščita, organizirana z okoli 100 člani, se je povezala s partizansko enoto in se spopadla z Italijani. Spopad je dosegel svoj vrhunec na Kuclju (Rob). Okoli 50 zbranih ljudi je nudilo oborožen odpor in uspelo nagnati italijanske vojake nazaj v postojanko. Ti so imeli po večurnem boju več ranjenih in okoli deset mrtvih. Po zmagi so vaščani Velikega Osolnika lepo sprejeli in pogostili zmagovalce, ki so tudi imeli smrtne žrtve. Spomenik je narejen iz granitne skale, ki je na sprednji strani poravnana in je na njeni površini vklesan zapis, pov udarjen z rdečo barvo. Spomenik je visok 150 cm, širok 110 cm. Prostor pred spomenikom je urejen s ploščami iz enakega materiala in je v dveh nivojih. Desno spodaj je okroglo betonsko korito s cvetjem. Spomenik je lepo viden v levem zavoju ceste. Ev.št. d.: 511929 |
Pred naseljem Veliki Osolnik se ob cesti, ki se odcepi s ceste Rašica-Rob, v ostrem levem ovinku,na desni strani ceste v smeri proti naselju nahaja omenjeni spomenik. |
ZVEZDA TU FAŠISTOM JE KORAK ZAMRL, SAJ SE NAROD KREPKU MU JE UPRL, ZNAL SVOBODO JE CENITI IN ZAVEDATI SE SVOJE BITI. POMNIK NA ZMAGO NARODNE ZAŠČITE IN PROLETARSKE ČETE V BORBI S FAŠISTI 20. MAJA 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. marec 2019 |
28.3.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 28.3.2022 |
Spomenik |
Velike Lašče |
Kat. obč.: 1715-OSOLNIK, št.parc.: 606/8 |
|
Škofja Loka, Odhod prvih borcev v NOV |
Spominska plošča na upravni zgradbi Lesne industrije Jelovica na Kidričevi cesti je (bila) posvečena odhodu loških prvoborcev v partizane, odkrili so jo 18. decembra 1953. Zgradba je (bila) v bližini Železniške postaje Škofja Loka. Nekaj let pred 2. svetovno vojno je štab za utrditev jugoslovansko-italijanske meje zgradil vojaško bazo pri železniški postaji na Trati, v kateri je bilo skladišče raznega gradbenega materiala in orožja. To bazo je okupator takoj uporabil kot skladišče orožja in streliva ter kot delavnice za popravljanje zaplenjenega starojugoslovanskega orožja. Na pobudo Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča so začeli loški aktivisti iz te baze skrivoma odnašati orožje in vojaško opremo v skrivališča in bunkerje. V vojaški bazi sta odnašanje orožja omogočila puškarja in aktivista OF Drago Vraničar in Vinko Majcen, drugi loški aktivisti pa so ga v vrečah odnašali v bunker na Suhi in v podzemno jamo na Stenu. Od tu so ga odnašali borci Cankarjevega bataljona. Po dogovoru s štabom Cankarjevega bataljona je pod okriljem loškega odbora OF odšlo v partizane na predvečer 18. decembra 1941 sedemnajst loških prostovoljcev. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 346-348. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. Opomba 1: Spominska plošča je bila na upravni zgradbi Lesne industrije Jelovica na Kidričevi cesti. Hiša je podrta, plošča pa zamenjana s prosto stoječim obeležjem iz obdelanega granita in prestavljena na lokacijo na robu križišča v bližini |
Spominsko obeležje je na Kidričevi cesti, ob robu križišča. Naslov hiše v bližini: Kidričeva cesta 62 |
IZ TEGA KRAJA SO NA PREDVEČER 18. DECEMBRA 1941 ODŠLI V NOV PRVI BORCI IN ORGANIZATORJI LJUDSKE VSTAJE ZB Škofje Loke ob prvem občinskem prazniku 18. dec. 1953 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
3.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.5.2023, spremenil ime obeležja, dodal Opombo 1, spremenil lokacijo, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Spominska plošča Brežiški četi-Kunejev hram, Gorjane |
V oktobru 1941 ustanovljena Brežiška četa je pod vodstvom komandirja Dušana Kvedra in politkomisarja Rudija Janhube delovala na območju Podsreda-Stara vas-Dobova-Brežice-Krško-Bohor. Ko se je po številnih akcijah konec novembra premaknila na Mali Kamen pri Podsredi, od koder naj bi šla uničit rudniške naprave v Senovem, je sovražnik ( po izdaji domačinov-opomba Bor1974), zvedel za njeno bivališče v Kunejevem hramu na Gorjanah nad Poklekom ter jo 28.11.1941 z močnejšimi silami neopazno obkolili. V srditem spopadu je nekaj borcev padlo, glavnino pa so zajeli te ujete ustrelili kot talce v Mariboru. Rešili so se le komandir, politični komisar in en borec, ker so pred napadom odšli na sestanek s terenskimi sodelavci. Na Kunejevi zidanici je vzidana spominska plošča z imeni padlih in ujetih borcev. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 586) Zidanica je bila sedež Brežiške čete, ustanovljene oktobra 1941. Na steni spominska plošča z imeni padlih in ujetih borcev brežiške čete, zajetih v obkolitvi zidanice 28. 11. 1941. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 160. EŠD 4715 |
Kunejev hram se nahaja v bližini stanovanjske hiše Gorjane 025/a, občina Kozje, malce vstran na vzpetini in na desni strani ceste Podsreda-Senovo.
V RKD je zidanica vrisana 600 m proti zahodu, hiša Gorjane 29., nad Poklekom, zahodno od zaselka Gorjevo [preveri!]. |
BELI, PREBELI SO ČREŠNJE CVETOVI TEMNI PRETEMNI SO PRVOBORCEV GROBOVI... NA TEM MESTU SO PRVI BORCI N.O.B. V BORBI Z NEMŠKIMI FAŠISTI DAROVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA ZA BOLJŠO BODOČNOST DELAVNEGA LJUDSTVA 28.11.1941 HLEBEC DRAŠKO RAJHENBURG CERJAK MARJAN BREŽICE MILAVEC IVAN BREZINA KOVAČIČ MILAN KRŠKA VAS UJETI V MARIBORU USTRELJENI 27.12.1941 HLEBEC JOŠKO RAJHENBURG CERJAK SREČKO BREŽICE SINKOVIČ FRANC "" SMREKAR SREČKO ČATEŽ VIZOVIŠEK JOVO "" MILAVEC MARJAN BREZINA KORNHER ROMAN "" MILAVEC ALBIN "" OMERZU JOŽE SENOVO ŠAVRIČ JOŽE VEL. OBREŽ ZVEZA BORCEV RAJHENBURG GERJEVIČ CIRIL RIGONCE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 04.04.2019 in 14.XII.2019, dopolnil M. Hladnik po popravku A. Petroviča. |
22.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Dve plošči vzidani v Kunejev hram |
Kozje |
Družina Kunej, Gorjane |
|
80 letnica osamosvojitve JSS |
Na stavbi arhiva Slovenije je spominska plošča, odkrita 20. oktobra 1976 ob 80 letnici osamosvojitve Jugoslovanske socialistične stranke za Slovenijo. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30. Opomba 1: Plošča je iz črnega marmorja in z vklesanim napisom. Na njej ni datuma postavitve niti kdo jo je postavil. Sta pa na nasprotni strani vrat dve plošči enakega izgleda in priložnostnim napisom, ki ju je ob stoletnici ustanovitve, leta 1996, postavila stranka SDS, ki si je v tistem času lastila ime Socialdemokratska stranka. |
Levstikov trg 3. |
V TEJ HIŠI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
24.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.4.2022, napis na plošči, fotografija 1 in 2, opomba 1 v Opisu in sprememba statusa.
|
Spominska plošča |
Ljubljana |
LJUBLJANA MESTO, 169/1 |
|
Ožbalt, Plošča Lackovemu odredu |
Na jesen 1944 se je pokazala potreba po krepitvi narodno osvobodilnega boja
severno od Drave in v Prekmurju. Zato se je glavnina Lackovega odreda napotila s
Pohorja preko Drave na Kozjak. Zvečer 22. Septembra so se pod Petrovim vrhom
spustili v dolino Drave. Borci so nato pri Ožbaltu prešli železnico, Dravo in
cesto. Prek Drave so jih prepeljali s čolnom in to med izlivom potoka Črmenice v
Dravo in Ožbaltsko grapo. Iz doline Drave se je nato kolona glavnine odreda
hitro povzpela na strmine Kozjaka in se na območju Svetega Duha na Ostrem vrhu
združila s svojim 3. Bataljonom, ki je deloval na tem območju. Zahteven pohod s
Pohorja na Kozjak, ki je bil za borce zelo naporen in nevaren, je povsem uspel.
Takoj po prihodu na Kozjak je odred ustanovil posebno četo, ki je odšla v
Prekmurje. Vir: foto 2 de.wikipedia.or, foto 3 GoogleMaps |
Na skalni steni ob cesti Maribor-Dravograd, pred Ožbaltom, kakih 200 m vzvodno od hiše Vurmat-del 4 |
NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24.1.2022
S.Gradišnik 13.6.2022
D.Divjak 17.10.2022 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 13. 6. 2022, dodal fotografijo, ki jo je posredoval Boris Blagotinšek
D.Divjak dopolnil podatke in posnetka 2 in 3, 17.10.2022
Dodal tri slike M. Hladnik 30. 12. 2022 |
Spominska plošča |
Podvelka |
K.o.: 799 - OŽBALT, št.parc.: 396 |
|
Destrnik, prosvetni dom |
Na prosvetnem domu spominska plošča padlim borcem, talcem in domačinom, ki so umrliv taborišču; odkrita 22. 7. 1951.
Na prosvetnem domu v Janežovskem vrhu je bila od leta 1951 spominska plošča 22 domačinom, padlim v NOB. V času kasnejših sprememb lastništva in adaptacij stavbe se je za ploščo izgubila sled. |
Destrnik, pročelje prosvetnega doma, Destrnik 44 |
1941 1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Destrnik |
370 JANEŽOVSKI VRH, 57/9 |
|
Grob Jože Habič, Fara |
SIstory navaja: Ime in priimek: Jože Habič, Oče: Anton, Mati: Uršula, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 27.12.1921, Kraj rojstva: Zgornja Besnica, Kraj bivanja: Zgornja Besnica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): krojač, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Glina, Kraj pokopa: Nova vas, Država pokopa: Slovenija Dimenzije plošče so 50 cm širine ter višine 29 cm ter debeline 3 cm. Evidenčna številka groba je 413. Vir: Obeležja Cerknica Foto: Miloš Toni |
Na pokopališču blizu vhoda z zgornjega parkirišča. |
JOŽE HABIČ *21.1.1921 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 28.6.2023, 3.12.2023 |
3.12.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal fotografije 3.12.2023 |
Grob |
Bloke |
K. o. 1683 Nova vas, parc. št. 1205 |
|
Podljubelj, PLOŠČA |
Temna marmornata plošča z vklesanimi imeni sedemnajstih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Podljubelja, padlih v drugi svetovni vojni. Ploščo je odkrila Zveza borcev NOV Podljubelj 16. 11. 1966. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 60. EŠD 21089 |
Podljubelj 242, na obcestni fasadi gasilskega doma. |
Iz vaše krvi skovana svoboda večna vam slava od roda do roda, vaščani AHAČIČ ALBIN 1.3.1918 - 23.11.1944 AHAČIČ FRANC 26.3.1909 - 15.5.1944 BIZJAK JAKOB 25.7.1909 - 15.5.1945 BIZJAK JANEZ 26.12.1903 - 17.12.1944 ČARMAN ADOLF 15.6.1899 - 5.4.1945 GLADEK ANTON 7.1.1924 - 3.3.1944 KANDUŠ FERDINAND 25.5.1916 - 25.1.1945 KAVAR BLAŽ 3.2.1920 - 3.2.1943 KOŠIR ANTON 1.6.1892 - 8.7.1944 KOŠIR FRANC 2.12.1924 - 14.9.1942 LAVSEGAR SIMON 19.8.1912 - 11.3.1945 MEGLIČ ALEŠ 13.7.1913 - 14.9.1942 MEGLIČ JANEZ 21.4.1919 - 4.5.1945 MEGLIČ KRISTIJAN 24.12.1918 - 9.2.1945 PERNUŠ JANEZ 17.6.1901 - 24.5.1944 POGLAJEN ANTON9 7.5.1905 - 11.8.1944 SITAR FRANC 28.9.1913 - 25.7.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 10. 2013 in 31. 10. 2017
D.Divjak 9.1.2024 |
9.1.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil seznam s plošče 9.1.2024 |
spominska plošča |
Tržič |
K. o. 2141 Podljubelj, parc. št. 195/31 |
|
Spominska plošča pri Sabodinu, Libeliška gora |
Kamnito spominsko znamenje, posvečeno Sabodinovi družini, zgoreli v domačiji leta 1944. Spomenik so odstranili. EŠD 7455. Spominska plošča pri Sabodinu spominja in opominja na strahoten zločin, ki ga je okupator zagrešil v letu 1944 nad zavedno kmečko družino na Libeliški gori. Pogorel je Sabodinov dom in v njem šest pobitih in zverinsko iznakaženih družinskih članov. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 208. . Edini preživeli sin Martin živi na kmetiji pri Sabodinovih. Izjavlja, da se spominska plošča nahaja v muzeju v Dravogradu. |
Pri hiši Libeliška Gora 26. |
[zvezda] . nečitljivo |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
12.4.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 27.11.2021.
S.Gradišnik, dodal fotografijo in del besedila. 20.3.2022.
M. Kermavnar, 12.4.2024, dodal poskus prepisa s spomenika, prestavil obstoječi tekst iz Besedila na spomeniku v Opis in dodal obdelano fotografijo 1 |
Spominska plošča |
Dravograd |
826 LIBELIŠKA GORA, 528/1 |
|
Olgi in Albinu Meglič |
Spominska plošča Olgi in Albinu Meglič je bila odkrita maja 1955. leta. |
Na poslopju nekdanje pletarne (Ulica Viktorina Ptujskega, Ptuj), kjer je danes zavod Ozara. Brez hišne številke. V kotu dvorišča. |
1941 [srp in kladivo][zvezda] 1945 V TRAJEN SPOMIN SVOJIMA ČLANOMA ŽRTVAMA FAŠISTIČNEGA TERORJA MEGLIČ OLGI roj. Gruden 25. 3. 1910 v Korminu, članici KPS, ustr. 4. 11. 1942 v Mariboru in MEGLIČ ALBIN-U roj. 22. 11. 1911 v Prevaljah, umrl 6. 7. 1943 v Auschwitzu SVOJE MLADO ŽIVLJENJE STA DALA ZA SVETLE IDEALE SOCIJALIZMA OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE IN 35. OBLETNICI OBRTNE ZADRUGE PLETARNE V PTUJU 21. 5. 1955 Kolektiv zadruge Pletarne Ptuj |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15.5.2021
22.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
2.7.2021. 00:00 |
— |
22.5.2021 dopolnil podatke in tekst D.Divjak
21. 7. 2021 dodal slike M. Hladnik |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 400PTUJ, št.parc.:1091/1 |
|
Kanižarica, Spominska plošča delovanju premogovnika Kanižarica v obdobju 1941-1945 |
Datum odkritja: 3.7.1987.Postavitelj: Rudarji Kanižarice |
Kanižarica 15a |
[zvezda] 24. - 25. avgust 1941 Skupina pristašev OF iz Črnomlja in okolice je v
organizaciji 28. maj 1942 2. četa belokranjskega bataljona je pri premogovniku zasekovala in rušila cesto Črnomelj - Vinica ter trgala telefonsko napeljavo, hkrati pa je imela z rudarji politično zborovanje - oktober 1944 - Rudarji domačini in rudarji partizani iz trboveljskih revirjev so pričeli z izkopom premoga za potrebe električne centrale v Črnomlju in za civilno prebivalstvo . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
obiskal Dušan Škodič, 30.8.2022 |
3.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. O: 1540 – DOBLIČE, parcela: 2229/20 ali 2229/19? |