| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Carlo Kalc |
|
Via S. Maurizio, 8, 34125 Trieste TS, Italija |
HIER ARBEITETE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Trst |
— |
|
Spominski park Donja Gradina, BiH |
Nadaljevanje kompleksa uničevalnega taborišča Jasenovac. Na to področje so ustaši s splavom preko Save vozili taboriščnike iz Jasenovca in jih številne krvavo pobili že na splavu. Po razpoložljivih podatkih je bilo na področju Donje Gradine pobitih 386.000 taboriščnikov. Spominski park sestavljajo posamezna grobišča, in to Topole z 41 skupinskimi grobovi na 2.465 m2, otroško grobišče Jasen s štirimi skupinskimi grobovi na 400 m2, Bare z dvema skupinskima grobovoma na 115 m2, Hrastovi s sedemnajstimi skupinskimi grobovi na 2.443 m2, Košute z dvanajstimi skupinskimi grobovi na 569 m2, Brijestovi z dvema skupinskima grobovoma na 30 m2 in s kostnico zbranih ostankov na širšem področju izven skupinskih grobov, Orlovače z dvaindvajsetimi skupinskimi grobovi na 2.408 m2 (ti so običajno dolgi 50, široki 3–4 ter globoki 2,5 metra), Vrbe na površini 8.900 m2 ter Tišina s skupno površino 5.000 m2, pri čemer so bili na SZ delu ugotovljeni štirje skupinski grobovi, na ostali površini pa so razpršeni posamični in skupinski grobovi.
Vir: Spomen područje Donja-Gradina https://www.jusp-donjagradina.org/ |
Iz Jasenovca na hrvaški strani po cesti in mostu preko Save v BiH, kjer je takoj na začetku omenjeni spominski park. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 25. 12. 2023 |
25.12.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominski park |
Kozarska Dubica |
— |
|
Edvard Bader |
— |
Cesta 27. aprila 1, 1000 Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič. |
5.9.2021. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Ljubljana |
Gradišče II, 48/6 |
|
Ljubljana, Grobišče NOB pokopališče Sentvid |
Grobišče predstavlja dvojni grob prekrit s črno marmorno ploščo. Spominska plošča z napisom je pritrjena na pokopališki zid. V prvotni obliki je bila odkrita 1. novembra 1946. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 68-69.
|
Grobišče borcev leži na krajevnem pokopališču Ljubljana - Šentvid, na SV delu pokopališča, ob zidu. |
PADLI BORCI V NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 12.2.2020.
27.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
27.6.2021. 00:00 |
— |
27.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Dvojni grob s spominsko ploščo |
Ljubljana |
K.o.: 1754 - ŠENTID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 346 |
|
Šempas, Spomenik vasi in padlim vaščanom v NOB |
Na okroglem platoju je pet spiralasto zaključenih zidov. Na vsakem zidu je upodobljen motiv iz šempaske zgodovine in borbe za narodnostne pravice od šempaskega tabora do druge svetovne vojne. Na dveh ploščah so imena in priimki 38 padlih vaščanov. Avtor Marko Pogačnik. odkrit 1980. EŠD 26231 |
Spomenik stoji pred osnovno šolo v Šempasu. Šempas 76c
|
V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU 1941 -1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019
27.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
27.8.2021. 00:00 |
— |
27.8.3032 dodal fotografije in dopolnil tekst in podatke D.Divjak |
Spomenik |
Nova Gorica |
K.o.: 2313 - ŠEMPAS, št.parc.: |
|
Bistrica pri Naklem - Spomenik talcem |
Kovinski kip v obliki razvejanega drevesa, na tleh 6 ležečih kamnitih napisnih plošč. Bronasta plastika v obliki trnovega cveta kiparja Janeza Boljke in granitni kvadri z imeni devetinpetdesetih talcev, ustreljenih 25. in 27. 7. 1942 na Jurčkovem klancu. Avtor ureditve Danilo Oblak, 1986. Prvotno obeležje na tem mestu je bilo sestavljeno iz dveh naravnih skal na betonskih podstavkih. Na prvem kamnu je bilo vklesano sporočilo: OKUPATOR / JE NA TEM MESTU / V BISTRIŠKEM KLANCU / 25. 7. 1942 / UNIČIL DEVETINPETDESET / ŽIVLJENJ. Na drugem kamnu so bili vklesani verzi Otona Župančiča: BODOČNOST JE VERA / KDOR ZANJO UMIRA / SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE / KO PADE V SMRT. Načrt za spomenik je izdelal arhitekt Nande Jocif, postaviti pa ga je dal krajevni odbor ZB NOV Podbrezje. Odkrito je bilo 1. oktobra 1967. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 110. Pomniki NOB v občini Kranj, str. 134-135. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 217-218. EŠD: 15915 OPOMBA: Pomladi 2014 je kip izginil: o tem so bili obveščeni ga. Renata Pamić z Zavoda za spomeniško varstvo Kranj in državna pisarna ZZB za vrednote NOB Lj. (2x, a brez odgovora); Pamićeva je obvestila še občino Naklo, a do predloga za kakšen ukrep (še) ni prišlo. |
Nad cesto med podvozom za Žeje ter Bistrico pri Podbrezjah, oziroma vzhodno nad staro gorenjsko cesto na Jurčkovem klancu, južno pred vasjo Bistrica, blizu gramoznice Bistrica. |
NEMŠKI OKUPATOR JE . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Lado Nikšič |
24.11.2020. 18:24 |
— |
Bistrica pri Naklem, 24.7.2020 je bila spominska slovesnost ob otvoritvi obnovljenega spomenika. Izginulo plastiko kiparja Boljke (vandalist še vedno neznan) je nadomestila kovana plamenica, ki jo je izdelal umetnostni kovač Urban Koselj (sl 4.1 - 4.4) - 24.11.2020 vnesel L. Nikšič |
kovinski kip in 6 kamnitih plošč |
Naklo |
2096-Naklo, 428, podatek o lastniku ni javen |
|
Kočevje pokopališče, Jože Boldan - Silni |
Geslo: herojgrob123 |
Kočevsko mestno pokopališče, skozi glavni vhod desno, kjer je grob v polju V, grob A5 |
BOLDAN JOŽE - SILNI 1915-1994 . MILKA 1920 - 1997 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 20.10.2022 |
20.10.2022. 00:00 |
21.8.2025. 23:27 |
— |
Grob(išče) |
Kočevje |
K.o,: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 2486/1 |
|
MELANŠEK
ALOJZ |
— |
Pokopališče pri sv. Andreju, Andraž nad Polzelo. |
MELANŠEK ALOJZ *13.6.1926 - PADEL 1944 |
— |
— |
— |
— |
bb |
1.1.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Polzela |
K. o. 980 Andraž, parc. št. 1153/2 |
|
Francka Zupančič |
Spominska plošča aktivistki OF Francki Zupančič, ki so jo domobranci iz postojanke Kleč pri Ljubljani ubili 29. novembra 1944. Plošča je bila odkrita 30. novembra 1963. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 38. . SIstory navaja Ime in priimek: Frančiška Zupančič, Oče: Janez, Mati: Frančiška, Po domače: Vračeva, Datum rojstva: 21. 01. 1907, Kraj rojstva: Spodnji Kašelj, Kraj bivanja: Zgornji Kašelj, Stara občina: Polje, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 29. 11. 1943. Kraj smrti/izginotja: pri Klečah, Kraj pokopa: Polje. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - »Vse drugačna je bila usoda Francke Zupančič-Vračeve. Z delom za OF je začela že leta 1941 in povezovala z njim delo v domači hiši, kjer je že od otroških let nadomestovala bratom prezgodaj umrlo mater in očetu gospodinjo, na polju, v gozdu in naokrog je poznala vsak košček zemlje, vsako stezo in sleherno skrivališče. […] Dan pred požigom vevške papirnice, konec avgusta 1942, je še z nekaterimi sodelavkami izkoristila priložnost, da se je lahko udeležila partizanskega mitinga v gozdovih med Češnjicami in Zagradiščem. Pod pretvezo, da gredo kropit tedaj umrlo Resjakovo mater, so jih Italijani pustili čez zastraženi most. Ko so se ženske naslednji dan vračale domov, so jih stražarji prijeli, češ da so bile v zvezi s partizani, ki so ponoči zanetili požar v papirnici. Med aretiranimi je bila tudi Francka Zupančič. Morala je v koncentracijsko taborišče na otok Rab. […] Maja 1943 se je Francka Zupančič vrnila domov in se takoj vključila v delo. Poljski belogardisti so ji ukazali, da se mora vsak dan zglašati v njihovi postojanki, toda zaradi neodložljivih nalog na terenu ni utegnila izpolnjevati njihovega ukaza. Po prihodu iz internacije je Francka opazila, da je več njenih sodelavcev prestopilo k beli gardi. […] Izdajalci so stalno oprezovali za njo. […] Dne 5. oktobra 1943 je Francka še pozno v noč prevažala v čolnu puške in odeje čez Ljubljanico. Po 22. uri je zaklenila hišna vrata in legla. Ni še zaspala, ko je nekdo močno potrkal na vrata in zaklical, da mora takoj odpreti. Prestrašila se je, a še bolj njen priletni oče, ki je bil silno navezan na edinko. Tolažila ga je, da ne bo nič hudega, vendar so tudi njo obšle hude slutnje. Domobranec, ki mu je odprla, ji je ukazal, da mora takoj z njim. Oblekla se je in molče odšla iz hiše. Zunaj je videla več domobrancev, ki so čakali nanjo, nekaj pa jih je bilo na sosedovem vrtu. Vsi skupaj so odšli proti železniškemu podvozu. […] Od železniškega prelaza so domobranci gnali Francko v breg proti Dimnikovemu kanalu. Pred njo je stopal en sam, drugi so se zvrstili za njo. […] Bližali so se poti, ki se vije ob bregu Ljubljanice že blizu njenega izliva v Savo. Na sredi te poti je kolona obstala. Domobranec, ki je stopal pred Francko, se je sunkovito okrenil in jo ustrelil v prsi. Padla je na obraz. Ležečo na zemlji so še dvakrat ustrelili. En strel ji je drugič prestrelil prsi, vendar ji ni ne prvi ne drugi ranil srca. Tretji strel so ji pognali v tilnik. Vstopil je nad vratnim vretencem, izstopil pa tik pod ušesom. Domnevno mrtvo žrtev so morilci zgrabili in vrgli v Ljubljanico. Čudno se jim je zdelo, da niso slišali vodnega pljuska, toda pogledati niso več utegnili, če truplo ni morda padlo na suho. Niže ob Ljubljanici, že na desnem bregu Save, so Nemci stražili železniško progo. Začeli so odgovarjati na domobranske strele. Pridružili so se jim še fašisti z železniškega prelaza v Zalogu in s kašeljskega mosta. Ne eni ne drugi pa niso vedeli, zakaj in na koga streljajo. Najhuje so se prestrašili domobranci, misleč, da so prihiteli partizani Francki na pomoč. Pustili so žrtev ob bregu Ljubljanice in zbežali s kraja umora na dogovorjeno mesto. […] Medtem ko so domobranci iskali Štefana Aliča, je Francka ležala v globoki nezavesti. Po dveh urah pa se je okoli ene po polnoči prebudila. Dolgo je tipala okoli sebe in naporno razmišljala, kje je in kaj se ji je zgodilo. V glavi je čutila strahotne bolečine. Ni je mogla dvigniti; da bi vstala, niti misliti ni bilo. Z obema rokama se je prijela za glavo in se skušala opreti na komolce, da bi se razgledala okoli sebe, a ni šlo. Začela se je plaziti v breg kar po vseh štirih, kakor žival. […] Niže ob poti ob Ljubljanici je več hiš. […] Franckin dom v Spodnjem Kašlju pa je kakšnih deset minut oddaljeno od kraja, kjer je obležala. […] Začela se je plaziti k prvi hiši, ki je bila le nekaj deset metrov od nje. […] Toda trkala in čakala je zaman […] Zaradi nočnega streljanja so bili ljudje tako prestrašeni, da se niso upali ganiti. […] Na smrt utrujeno Francko je prevzela groza, kaj bo z njo, če se vrnejo domobranci. […] Domislila se je Jurkove hiše, zadnje v vrsti, že čisto spodaj na ovinku poti. […] V zadnjem hipu so jo potegnili v hišo. Za ovinkom so že odmevali koraki domobrancev. V veži je Francka nezavestna obležala. […] Jurkovi niso vedeli, kako bi pomagali na pol mrtvi znanki. Vznemirjala jih je tudi misel, kaj bo, če odkrijejo domobranci sledove, ko se je njihova žrtev plazila k hiši. […] Francki so s toplo vodo izmili obraz, več si niso upali, in bedeli pri nji do jutra. Ko se je zdanilo, so poslali po njene sorodnike. […] Franckini sorodniki so poslali v Polje po dr. Riharda Gregorčiča, ki je zdravil ranjene in bolne partizane in aktiviste. Takoj je prihitel in nudil Francki vso pomoč. Počasi se je toliko zavedala, da je lahko opisala gnusni zločin. Franckin brat Anton Zupančič, poročen v Zalogu št. 100, ni hotel pustiti sestre v bližini strašnega dogodka. Proti večeru je prišel z vozom ponjo in jo dvignil z divanom vred. […] Teden dni je Francka trpela neznosne bolečine. […] Sorodniki bi jo radi prepeljali v ljubljansko bolnišnico na oddelek za vojne poškodbe, a so vedeli, da jim domobranci ne bodo dali dovoljenja za prevoz skozi blok. Po enem tednu se jim je končno posrečilo, da so jo s pomočjo nemških vojakov prepeljali po stranskih poteh ob Savi v Ljubljano in jo oddali v bolnišnico. […] Francka Zupančič se je zdravila na oddelku za vojne poškodbe že od 12. oktobra 1943. […] Dne 29. novembra 1943 se je okoli 11. ure ustavil znani vojaški avtobus iz Polja pred splošno bolnišnico v Ljubljani. Iz njega so izstopili trije domobranci in odšli najprej v zavod za gluhoneme nasproti bolnišnice. […] Nekaj časa je bil Zakovšek sam v avtobusu, nato so privedli še Francko. Dva sta jo podpirala, da je lahko stopala, in ji pomagala v avtobus. […] Avtobus z Zakovškom in Zupančičevo je po odhodu izpred bolnišnice že po nekaj minutah ustavil pred prisilno delavnico na drugem bregu Ljubljanice. Iz zaporov v 'prisilni' so domobranci prignali še tretjega aretiranca: […] Francka Zupančič ni več mislila nase. […] Ko se je avtobus bližal Polju, jim je še dejala: 'Za tako veliko stvar, kot se borimo, so žrtve nujne. Jaz jo sprejmem tako, kot so jo že mnogi pred menoj in jo bodo morali še mnogi za menoj.' […] Ko se je znočilo, so poljski domobranci odpeljali Francko proti Ježici. Avto je ustavil v bližini opuščene gramozne jame na pol poti med Ježico in Vižmarjami, kake pol ure vstran od Kleč. […] Morilci so zvlekli Francko iz avtomobila in jo vrgli pod božjo 'martro'. […] Urhovski in poljski domobranci so vedeli, da so jo enkrat že streljali, a je okrevala. Zato so se potrudili, da so drugič bolj temeljito opravili svoj krvniški posel. S puškinimi kopiti so žrtvi zdrobili glavo. Vso noč in še ves naslednji dan je Francka ležala pod križem sredi Ljubljanskega polja. Šele drugo noč so jo ježiški domobranci odnesli v mrtvašnico na stožiško pokopališče in jo vrgli na nosila za krste. Mrtvašnico so zaklenili in odnesli ključ s seboj. […]« (Štefanija Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh, Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, V Ljubljani: Založba Borec, 1978, str. 313–318, 363–365, LXIV [fotografiji in besedilo pod njima]) - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - » Z I. 52. ZUPANČIČ Frančiška, rojena 1907, po domače Vračeva, iz Zgornjega Kašlja.5. oktobra 1943 so jo domobranci iz Polja težko ranili, vendar jim je ranjena ušla. Ko je prišla iz bolnišnice v Ljubljani, so jo domobranci 29. novembra 1943 ubili v bližini Kleč. (Vir: Štefanija Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh, str. 313, 316 in druge)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 385) |
Kašeljska cesta 50. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
22.1.2024. 00:00 |
— |
Obiskala sem junija 2022 in lastniki hiše ne vedo nič o kakšnem obeležju. Pravijo, da ga na njihovi hiši nikoli ni bilo. Na Geodetski upravi Ljubljana pravijo, da je pod številko Kašeljska 50 že od nekdaj ista hiša, odkar je dobila številko. Mojca Župančič, 30. 6. 2022.
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal v Opis usode Francke Zupančič |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Spominska plošča članom družine Satler |
V SPOMIN ČLANOM SATLERJEVE DRUŽINE, BRATOMA FRANCU IN MIHAELU,
SVAKOMA ADOLFU OBUJU IN FRANCU ZUPETU, KI SO KOT TALCI PADLI POD STRELI NEMŠKEGA
OKUPATORJA LETA 1942, IN SESTRAMA MARIJI IN KATARINI, KI STA UMRLI V
AUSCHWITZU. |
Na križišču v Gorenju, Gorenje 10. |
V SPOMIN ČLANOM SATLERJEVE DRUŽINE: ZB NOV ŠMARTNO OB PAKI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 15. 08. 2020 |
17.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 17.10.2024, prepisal napis na plošči in dodal katastrske podatke. |
Marmorna plošča na fasadi. |
Šmartno ob Paki |
K. o. 0962 Gorenje, parc. št. 628/2 |
|
Ljubljana, pokopališče Dravlje, Palandačić |
Nikola ima v iskalniku Žal priimek Palandačič
(trdi č), Božena pa še ime Štefanija. |
Ljubljana, Pokopališče Dravlje: oddelek [5], vrsta [15], grob [2] |
[zvezda] PALANDAČIĆ NIKOLA 1927 - 1986 BOŽENA 1929 - 2017
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, po fotografijah in besedilu Mojce Luštrek |
8.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253 |
|
Fala, Napad Lackovega odreda na elektrarno |
Od prihoda na Kozjak 22. septembra 1944 do novembra 1944 so borci Lackovega odreda prizadejali okupatorju na Kozjaku hude udarce. Med največje in najuspešnejše sodi napad na elektrarno Fala 28. septembra zvečer. Napad na Falo je bil diverzantska in vojaška akcija, saj je bila elektrarna kot vojnogospodarski objekt zastražena in utrjena. Posadka, ki je varovala elektrarno je ob napadu štela 34 oboroženih mož. Med pripravami za napad na falsko elektrarno je štab odreda vzpostavil zvezo z nekaterimi zaposlenimi v elektrarni, ki so bili simpatizerji OF. Na osnovi podatkov, ki so jih zbrali, je štab odreda izdelal skico napada. Za napad so določili prvi bataljon, ki ga je takrat vodil Franc Prelog-Vito. Bataljon so razdelili v štiri napadalne skupine. Napad na elektrarno je štab odreda zavaroval z zasedami v smeri Maribora in Dravograda. Ker so trije borci v začetku napada, ki se je začel ob pol enajstih zvečer, pri vratarnici brez strela razorožili stražarja in civilnega vratarja, so bili branilci ob vdoru partizanov močno iznenadeni. Napadalne skupine so najprej prisilile k predaji vermane v stražarnici, druga in tretja skupina napadalcev sta hitro zlomili odpor sedmih orožnikov in šestih obratnih stražarjev, medtem ko je četrta skupina ostale vermane razorožila šele po krajšem spopadu, v katerem je padel en partizan, eden pa je bil ranjen. Poleg petih orožnikov, dveh obratnih stražarjev in dveh vermanov so pri napadu na Falo na sovražnikovi strani padli še okupatorjev sodelavec, ki je bil v službi v elektrarni, vodja bloka Štajerske domovinske zveze, obratovodja elektrarne in vodja krajevne skupine Štajerske domovinske zveze. Na sovražnikovi strani je bilo skupaj 13 žrtev. Od 34 članov oborožene posadke v elektrarni jih je padlo in bilo ujetih 21. nekaj jih je pobegnilo, nekateri pa so verjetno utonili v Dravi. Po obvladanju posadke elektrarne so partizani minirali in onesposobili elektrarniške naprave. Napad na elektrarno je bil končan okoli polnoči. Po končani akciji so se enote odreda zbrale na dogovorjenem mestu in z ujetniki krenile proti novemu taboru na Dvoršnikovem vrhu, kamor so prispeli 29. septembra ob osmih zjutraj. Uspešna akcija Lackovega odreda na elektrarno Fala je doživela izjemen odmev, saj je daljši izpad obratovanja elektrarne močno prizadel obrate okupatorjeve oborožitvene industrije v Mariboru, Rušah in v drugih krajih okupirane slovenske Štajerske. Pri ljudeh je akcija okrepila voljo do upora, okupatorjeve sodelavce in funkcionarje v Mariboru in Dravski dolini pa močno prestrašila in vznemirila. Plošča je bila postavljena 15. septembra 1985. Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 45 |
Spominska plošča se nahaja na stavbi tik pred vstopom na jez elektrarne. Dostop je omejen z žično ograjo. Objekt (elektrarna) nima številke. |
28. SEPTEMBRA 1944 ZVEČER JE LACKOV ODRED |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 27. 1. 2022
S.Gradišnik, 26.11.2022 |
26.11.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 26.11.2022
|
Spominska plošča |
Selnica ob Dravi |
— |
|
Grobnica padlih, Trebnje |
Spomenik predstavlja grobnica s kamnitim sarkofagom, na katerem je vklesanih preko 180 imen znanih in neznanih padlih borcev ter žrtev fašističnega nasilja. Je prav na sredi krajevnega pokopališča v Trebnjem, postavili pa so ga 1963. leta. Avtorja spomenika sta arhitekta Jože Zamljen in Pavel Miklič. 15. okt.1944 so domobranci 32. in 39. čete uspeli razbiti močno oslabljeni 2. bat. Zidanškove brigade, ki je s Šlandrovo prišel s Štajersko na Dolenjsko. Na trebanjskem pokopališču je domobrancem 32. čete 4. domobranskega bat. uspelo obkoliti skupino partizanov 2. bat. Zidanškove brig. in ko so ti ostali brez streliva, so jih šestnajst zajeli, mučili in nato zaklali. Obveščevalna služba 4. dom. bataljona je poboj ujetnikov priznala, saj so zapisali o tem: "32. četa je ujela precej partizanov, ujetnikov se iz varnostnih razlogov ni delalo." Vsem imenovanim je dan pred tem poveljnik Glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman - Stane izročil odlikovanje. Domobranci so partizanom odlikovanja zabili v čelo in jim prerezali vratove.
|
Krajevno pokopališče je na griču nad Trebnjem. |
ŽIVLJENJE JE ENO SAMO KDOR GA JE ŽRTVOVAL ZA SREČO DRUGIH JE SMISEL ŽIVLJENJA DOSEGEL BORCI ZIDANŠKOVE BRIGADE PADLI 15. OKTOBRA 1944: IVAN ROJC - KOMANDAT BATALJONA VINKO MEZGEC - KOMISAR BATALJONA VILJEM BREG, JOŽE BRODNIK, ALOJZ CIZEJ, IVAN ČAS, MIHAEL GORIČAN, ANTON GREGORIČ, FRANC IRNER, JANKO KAJZER, FRANC KLAJDERIČ, MIHA KOŠAK, FRANC LAVRIN, IVAN LENIČ, IVAN TETIČKOVIČ, JOŽE VOLMAJER, IVAN ZUPAN; BORCI: BIRCAR FRANC, BIZJAK RUDI, BLASIZZA ALBERTO, ČERVENKO IGNAC, ERŽEK MIHA, FABIANI IVAN, FLORJAN IVAN, GABRIJEL JOŽE, GODNJAVEC VILI, GOLE FRANC, GOLJUF LUDVIK, GORC JOŽE, JANEŽIČ IVAN, JERMANČIČ JOŽE, JUHURT FRANC, JUVAC DARKO, JUVANC ŠTEFAN, KAMFIČ BOJAN, KASTELIC AVGUST, KASTELIC JOŽE, KASTELIC LUDVIK, KLAVS JOŽE, KLEMENČIČ FRANC, KMET STANE, KOŠIR SIMKO, KOTAR JOŽE, KOVAČIČ ANTON, KRAVCAR STANE, KREMŽAR SREČO - PIŽI, KUNČIČ POLDE, LAVRIČ MIRKO, MAJCEN FRANC, PERPAR GREGOR, PLANINŠEK JOŽE, POŽES ANTON, POŽES JANEZ, ROTH BRANKO - SAJE, SEMOLIČ VINKO, SLAK JOŽE, STRITAR KAROL, ŠLAJPAH JOŽE - ŠUŠTAR, TRAVNIK CIRIL, VIDMAR STANKO, VONČINA IVAN, ZAGORC ZUPANČIČ FRANC, ZUPANČIČ FRANC, ŽNIDARŠIČ JOŽE, ŽIVEC MIHA, ZAJC STANE, GABRIJEL ANTON, PLANKAR BOGO, GODNJAVEC ZDRAVKO IN 62 NEPOZNANIH PARTIZANOV; TALCI: MAJ 1942 - JERMAN PAVEL, SOTLAR ALOJZ, ANTON IN FRANC; JUNIJ 1942 - GOLOB CIKUTA ALOJZ, JAKOPIN IVAN, KOLENC ALOJZ; AVGUST 1942: CIRMAN FRANC, KOVAČIČ RAFAEL, PAVŠIČ FRANC, PILKO MARTIN, TOLMAJER JOŽE, ORIGEL FRANC; SEPTEMBER 1942: CANKAR IGNAC, ZATLER PETER, ŽNIDARŠIČ ANTON, ZUPANČIČ.. OKTOBER 1942: COT IVAN, GRANDOVEC KAREL, PIŠKUR ALOJZ, KORELC LEO, UDOVIČ ALOJZ; NOVEMBER 1942: MIKLAVČIČ DECEMBER 1942: DRAŠLER JOŽE ŽRTVE: BONČINA MARJETKA, BOŽIČ JOŽEFA, BUKOVEC IGNAC, GANTAR VIKTOR, KEFERLE ANTON, KMET ALBINA, DARINKA, JOŽE, KOSTEN FRANC, LOKAR CIRILA, MAREN JANEZ, NOSE JANEZ, OMAHEN - PIŠKUR ANA, PODPADEC ANICA, ROGEL DRAGO, SMOLE RAFAEL, ŠALEHAR FRANC, TAVČAR FRANC, UDOVIČ FRANC, LUDVIK IN MARIJA; BRČAN FRANC, BELŠAK STANKO, MIKLIČ JOŽE, VELEPIČ ANTON, KOŠENINA FRANC, RUTAR RAJKO, IRNAR FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 20.8.2017 |
25.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal še nekaj fotografij M. Hladnik 25. 12. 2024 |
grobnica |
Trebnje |
k.o. 1422, parc. št. 56 |
|
Col, grobnica s spomenikom 14 padlim borcem NOV |
Grobišče
je dvignjeno za tri stopnice. Grobni prostor je bil ograjen z ograjo. Nagrobna
plošča je vzidana v steno za grobiščem. Nagrobnik je bil postavljen že leta
1958.Ob
preurejanju pokopališča je bilo grobišče zmanjšano in stisnjeno med oporne
zidove. Izgled leta 1958 in leta 2000 na fotografijah 3/2 in 3/3 |
Pokopališče v Colu, ob podpornem zidu pod glavno cesto Ajdovščina - Črni vrh, v središču naselja. Hiša v bližini: Col 21 |
PADLIM V NOV 1941-1945, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
28.3.2020. 00:00 |
— |
— |
grobnica |
Ajdovščina |
2373 Col, 3/5 |
|
Celje-Padlim nogometašem |
V spomin padlim nogometašem je NK Kladivar Celje po lastni zamisli postavil leta 1952 spominsko ploščo. Vir: Pomniki NOB v občini Celje. Spominska plošča je odstranjena. |
Stadion Kladivar, Stritarjeva ulica. |
PADLIM NOGOMETAŠEM |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
28.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Celje |
1077 CELJE, 28 |
|
Medvode, pokopališče Preska, Pavlin Mile |
Mile Pavlin, slovenski novinar, publicist in pisatelj, * 30. oktober 1926, Bitnje, † 14. julij 2002, Ljubljana. ( Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mile_Pavlin Pridobljeno: 11. 4. 2023) . »Pavlin, Mile (Bitnje, 30. 10. 1926), novinar, publicist.Kot gimnazijec je v NOB sprva sodeloval ilegalno in maja 1943 odšel k partizanom; v različnih enotah je bil borec, politkomisar in operativni oficir, nazadnje dopisnik 7. korpusa NOV in POS. V letih 1945-47 je obiskoval letalsko vojno akademijo v SZ, bil do 1952 pilot JLA, do 1957 kriminalist uprave javne varnosti v Ljubljani in do 1973 novinar pri Borcu in TV-15 Kot publicist in avtor ali soavtor več knjig (Najhuje je biti sam, 1962;, Petnajsta brigada, 1969; Jeseniško-bohinjski odred, 1970;Skrivnost Šimnove smrti, 1971) je opisoval zgodovino enot v NOB in svoje partizanske spomine. I. Kri.« (Enciklopedija Slovenije, 8, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 279.
|
Pokopališče Preska, Medvode, leva stran pokopališča, 3. vrsta za razpelom, 6. grob levo od tlakovane poti. |
PAVLIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
11.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1976 PRESKA, 77/1 |
|
Ljubljana, Žale, Janez Učakar |
Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče Žale oddelek 10B, vrsta 10, grob 13 |
U Č A K A R |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 11.12.2022 |
30.1.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.1.2023, dodal napis na nagrobniku in fotografiji 4/2 in 4/3 Mojce Luštrek |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736 - BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Dražgoše - Cerkev sv. Lucije |
Cerkev je 1964 zasnoval arhitekt Anton Bitenc, zgrajena je bila 1967. Ob vhodu je spominska plošča padlim v NOB. EŠD 1804 Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 96-99. |
Cerkev se nahaja SZ od Dražgoškega spomenika. |
PADLI TALCI . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto Lado Nikšič 16. nov. 2019
19.1.2022 D.Divjak |
19.1.2022. 00:00 |
— |
19.1.2022 dodal napis s pomenika in dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Železniki |
K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 504/4 |
|
Bitnje, pokopališče, Kalan Jožef |
Sistory navaja: Datum smrti/izginotja: 12. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Ratitovec. |
Pokopališče Bitnje, Kranj, P-3-4/7,8 |
KALANOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 29. 8. 2020 |
6.3.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2023, podatki in slike Zdenke Primožič |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2132 BITNJE, 1602 |
|
Gregor Perpar |
Gregor Perpar je zapisan tudi na osrednjem spomeniku žrtev NOB na pokopališču. |
Pokopališče Trebnje, lokacija ni natančno označena. |
PERPARJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Bojano (Campobasso), Italija, taborišče |
Geslo: taborišče123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 18.5.2024 |
18.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Casacalenda (Campobasso), taborišče, Italije |
Geslo: taborišče123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 18.5.2024 |
18.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Nace Červenka |
Železničarja Naceta Červenko (* 15. 4. 1915), ki je bil artilerist XV. divizije, so ustrelili domobranci 10. 6. 1944 v Kamni Gori pri Trebnjem (pod Plusko).
|
Pokopališče Trebnje, lokacija na zemljevidu ni natančna. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.12.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Macuh-Pokopališče Črešnjice |
— |
Pokopališče Črešnjice. |
BOREC JANKO MACUH * 25. 12. 1927 PADEL 6. 7. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 1. 5. 2020 |
— |
— |
Po "Sistory" Janez roj. v Sojeku, samski, kmečki sin, pade v Ljubnem v Savinjski dolini-Bor1974-13.III.2024. |
Nagrobnik |
Vojnik |
— |
|
Partizani |
Spomenik upora v Velenju je eno najzanimivejših likovnih del na temo NOB. Prikazuje skupino partizanov, ki se nam v hitrem pohodu približujejo s strani in se na mestu gledalčevega očišča sunkovito obrnejo v levo. Upodobljene figure, ki prikazujejo idejo zmagovite revolucije, so del množice. |
Titov trg v Velenju. |
SKUPAJ SO NAŠLI SE NARODI, RAZLIČNI IN SVOBODNI, DA BI SKLENILI ZVEZO BRATSKE SOLIDARNOSTI PROTI NACIFAŠIZMU IN NASILJU. Z DUHOM IN ZAVESTJO PROLETARSKO SO PREMAGALI DELITVE, KI SO JIM JIH VSILILE RAZREDNE VLADE. ŠE DANES ITALIJANI IN JUGOSLOVANI MEJAŠI BREZ MEJA OKROŽIJ, Z RAMO OB RAMI STOPAJO ZAZRTI V ISTI IDEAL PRAVICE, STRAŽE ŽIVIM, KI PREPREČIJO NAJ VRAČANJA FAŠIZMOV, OHOLOST IZKORIŠČEVALCEV, ROPARSKE IMPERIALIZME, DA SVOBODE SONCE, ZMEROM BOLJ VISOKO BI SIJALO. Davide Lajolo |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 25. 4. 2020
S. Gradišnik, 20. 3. 2024 |
20.3.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal fotografijo št.4 |
armiran beton |
Velenje, Partizanski spomeniki št.5 |
— |