Partizanstvo na zemljevidu

Memorial Table

Ime

Opis

Lokacija in dostop

Besedilo na spomeniku

Id	Ime	Opis	Lokacija in dostop	Besedilo na spomeniku	Avtor spomenika	Čas postavitve	Status	Opombe	Avtor vnosa	Datum prvega vnosa	Last changed	Spremembe, dopolnila, popravki	Vrsta spomenika	Občina	Katastrski podatki
9430	Anton Bučar, Dolenjske Toplice	—	Pokopališče Dolenjske Toplice	[lovorjeva vejica] OČE ANTON * 1906 + 1944 -- BUCHENWALD BUČARJEVI	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M.Hladnik	23.12.2024. 00:00	31.8.2025. 10:20	—	Nagrobnik	Dolenjske Toplice	K. o. 1495 TOPLICE, parc. št. 866/2
919	Šentvid pri Grobelnem	Na pokopališču v Šentvidu pri Grobelnem, ob glavni poti levo, je grob padlega borca. obeležje je ograjeno z ograjo - veriga, spomenik je granitni kamen z zvezdo in vidnim napisom. KO ZB NOB Šmarje pri Jelšah. Dokmentacija o partizanskih spomenikih , grobiščih in spominskih ploščah EŠD 4728	Pokopališče Šentvid pri Grobelnem	PADLIM ZA SVOBODO1941 - 1945	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Ana Novak; dopolni in sliki Bor1974-17.X.2020 S.Gradišnik,18. 8. 2023	18.8.2023. 00:00	—	Napis je povsem zbledel! ZB Šmarje pri Jelšah poroča o načrtu obnove spomenika. M. Hladnik 20. 7. 2023 Spomenik je lepo obnovljen, S.Gradišnik, 18.8. 2023, dodal fotografije.	Spomenik	Šmarje pri Jelšah	—
8509	Ljubljana, pokopališče Bizovik, Bricelj Franc	SIstory navaja Ime in priimek: Franc Bricelj, Oče: Andrej, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 10. 03. 1910, Kraj rojstva: Bizovik, Kraj bivanja: Bizovik, Datum smrti/izginotja: 13. 10. 1942, Kraj smrti/izginotja: Ljubljana (Poljane), Kraj pokopa: Ljubljana, Žale. » Dne 13. oktobra 1942 je v Ljubljani VOS likvidirala »idejnega organizatorja oboroženega odpora proti komunizmu«1 dr. Marka Natlačena. Proti večeru istega dne je okupator ustrelil pred njegovo hiši štiriindvajset talcev. Med njimi so bili Franc Bricelj iz Bizovika, ki je pred dobrim mesecem sprejel v dobrunjskem gozdu lažna partizana Gabrijela Capudra in Marjana Lavriča, Viktor Vodnik, organizator delavskega gibanja in upora proti okupatorju v Sostrem in okolici, in Bernard Smrekar iz Šentpavla v dobrunjski občini. Vsi trije so bili aretirani zaradi sodelovanja s partizani in zaprti na ljubljanskem sodišču.« ((Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 181')	Pokopališče Bizovik, Ljubljana, Oddelek: [1], Vrsta [15], Grob [1].	BRICELJ FRANC 1910 – 1942 SREČNIH DNI SPOMIN	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M.Kermavnar, 1.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič	1.8.2023. 00:00	—	—	družinski nagrobnik	Ljubljana	K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4
2703	Spominska plošča padlim med NOB	Pokončna pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom in imeni padlih (B. Koderman, 1964) je posvečena narodnemu heroju Stanetu Koscu in drugim padlim med NOB iz Gameljn in okolice, odkrita 29. novembra 1964. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 84. EŠD 5670	Plošča je vzidana na obcestni fasadi Doma narodnega heroja Staneta Kosca. , Srednje Gameljne 50	PADLIM V BOJU ZA OSVOBODITEV SLOVENSKEGA NARODA V SPOMIN 1941 – 1945 ____________________ NARODNI HEROJ KOSEC STANE 1913 - 1941 [zvezda] . BORCI KOSEC PETER 1898 – 1941 KNEZ VIDO 1920 – 1941 PEČNIK ALOJZ 1923 – 1941 ZAJC IVAN 1905 – 1942 ZAJC JURIJ 1912 – 1941 ZAJC LEON 1916 – 1941 ŽIVALIČ STANKO 1921 – 1944 JEŽ MATEVŽ 1907 – 1944 KNEZ JANEZ 1914 – 1944 KNIFIC VALENTIN 1910 – 1945 KODERMAN MIHAEL 1905 – 1945 KRISTOVIČ ALOJZ 1919 – 1944 LAVRIČ FRANC 1925 – 1944 LOŽAR KAZIMIR 1909 – 1944 NOVAK LUKA 1919 – 1945 ORHINI FRANC 1927 – 1944 PIRNAT LEOPOLD 1926 – 1945 SADAR DANILO 1917 – 1944 SADAR ELA 1914 – 1944 SADAR MIRO 1928 – 1945 SMOLE ROMAN 1916 – 1944 SNOJ RUDI 1916 – 1945 SRABOTNIK RIHARD 1911 – 1944 SUŠNIK IVAN 1927 – 1944 TIHELJ JOŽE 1927 – 1944 TRAVEN LEOPOLD 1925 – 1944 ŽEBOVEC JANEZ 1900 - 1945	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Dušan Škodič, 14.1.2018	15.4.2024. 00:00	—	M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič z imeni dopolnil besedilo na plošči.	Pokončna pravokotna kamnita plošča	Ljubljana	1749 GAMELJNE, 694/10
3752	Josip Petaros, Podturn pri Dolenjskih Toplicah	Na pokopališču ob cerkvi je grob, v katerem sta pokopana Josip Petaros iz Boršta pri Trstu in neznan partizan. Okvir groba je iz pohorskega tonalita, prav tako nagrobna plošča in spomenik, ki je nepravilnih oblik. Po navedbah sina Edvarda je bil pokojni Josip Petaros zaveden Slovenec iz družine, ki je bila kljub strahotnemu terorju fašistov politično angažirana in ves čas aktivno delovala proti okupatorju. Pri tem je izgubila dva sinova, eden je bil umorjen v Rižarni, Josip pa je padel kot borec. Kot gradbenik je v svoji hiši zgradil bunker, v katerem je bila radijska postaja, ki je služila za povezavo med Istro, Trstom in Brkini. V bunkerju so se stalno zadrževali aktivisti in člani vojske državne varnosti. Bunker je bil 10. januarja 1945 izdan, pri čemer so padli trije partizani. Med njimi je bil tudi narodni heroj Dušan Munih - Darko. Josip se je dvakrat komaj izognil aretaciji, zato je spomladi 1943 odšel v Cankarjevo brigado. Jeseni istega leta je bil smrtno ranjen pri prečkanju Krke pri žagi v Soteski. Pokopali so ga na pokopališču v Podturnu. Prvotno sta bila to dva groba, omejena z betonskima okvirjema. V letu 2005 so se člani Krajevnega združenja zveze borcev za vrednote NOB Dolenjske Toplice dogovorili s sinom pokojnega Josipa Petarosa, da bodo grob uredili in postavili nagrobnik. Dela so izvedli delavci kamnoseštva Jakša 28. marca 2006, stroške pa sta si delila Krajevno združenje zveze združenj borcev za vrednote NOB Dolenjske Toplice in Edvard Petaros.	V Podturnu ob cesti, ki iz Soteske pelje proti Črnomlju pri kapelici nasproti gostilne Štravs zavijemo desno in vozimo v klanec kakih 200 metrov. Spomenik stoji na severnem delu pokopališča tik ob cerkvi. KOORDINATE: S 45º 44' 25,04"; V 015º 02' 27,53"	[zvezda] Tukaj počivata JOSIP PETAROS IZ BORŠTA PRI TRSTU BOREC CANKARJEVE BRIGADE * 28. 2. 1907 † JESENI 1943 IN NEZNAN PARTIZAN SLAVA JIMA!	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Franc Kulovec, 11.3.2019	23.12.2024. 00:00	—	Dodal sveži fotografiji M. Hladnik 23. 12. 2024	Nagrobnik	Dolenjske Toplice	K.O. Podturn, p.št. 2337/2, ⃰67
7180	SVETA PLANINA-Spominska plošča Ivana Vresk - Marjetka	—	Plošča je bila na hiši Partizanski vrh 16, kasneje preimenovan kraj in nova številka Sveti vrh 32.	TUKAJ JE PADLA MATI BORKA VRESK IVANA -MARJETA . TRBOVLJE, 22.7.1951	—	—	Uničeni spomeniki	—	31.1.2022 D.Divjak	31.1.2022. 00:00	—	—	Spominska plošča	Trbovlje	K:o.: 2689, št.parc.: 531
1166	Draga, Spominska plošča	Bela marmornata plošča (29x29 cm) z napisom. Avtor idejnega osnutka je Štimec Alojz. Ostali podatki niso znani. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Odkrita je bila 1956 na hiši, v kateri so Italijani avgusta 1942 mučili in pretepali aktiviste OF. EŠD 22538	V vasi Draga, št. 31, na desni strani ceste začetka vasi	zvezda TUKAJ SO FAŠISTI MUČILI IN PRETEPALI NAŠE LJUDI. 4.8.1942 ZA SPOMIN BORAC 14.DIV. Štimac Anton	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Vasja Marinč, 9.3.2017 23.april 2021 dopolnil D.Divjak	23.4.2021. 00:00	—	23.4.2021 dopolnil podatke in dodal tri fotografije D.Divjak	Spominska plošča	LOŠKI POTOK	K.o.: 1584-DRAGA, št.parc.: *237
6831	Žrtvam-Teharje	Prenešeno na sloj Obeležja. . vsi123	Cerkev na Teharju	—	—	—	Uničeni spomeniki	—	Bor1974	19.6.2021. 00:00	—	S.Gradišnik, ni partizanski spomenik, 18.7.2022.	Spominska plošča	Celje	1082 TEHARJE, 485/2
8334	Jakobčani - žrtve vojne 1941 - 1945, Spodnji Jakobski Dol	. vsi123	Pokopališče Jakobski dol, na južni steni pokopališke vežice Koordinate: 46.62381316554831, 15.737257854858239	—	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Bor1974 S.Gradišnik R. Zupanec	20.12.2023. 00:00	—	S.Gradišnik, 1. 11. 2023, ni partizanski spomenik. Dodal dve lastni fotografiji, popolnil lokacijo, dodal koordinate ter k.o. in parc. št. R. Zupanec, 20. 12. 2023	Spominska plošča	Pesnica	614 SPODNJI JAKOBSKI DOL, 195/10
8684	Desetim delavcem	Julija 1962. leta je sindikalna podružnica tovarne meril odkrila spominsko ploščo desetim delavcem tega podjetja, ki so padli kot borci narodnoosvobodilne vojne. Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 279.	Bivša Tovarna meril Slovenj Gradec, zdaj nakupovalni center.	—	—	—	Uničeni spomeniki	—	S.Gradišnik	11.11.2023. 00:00	—	—	Spominska plošča	Slovenj Gradec	—
4992	Ljubljana, Grobnica pokopališče Stožice	Nad grobnico stojijo visok kamnit obelisk z vklesanim napisom in šest granitnih plošč z imeni padlih (arhitekt Ivo Spinčič in inženir Anton Suhadolc, 1950). Spredaj leži granitna plošča z imeni pokopanih v grobnici (1990). Grobnica je bila odkrita 29. 10. 1950. Avtor spomenika je arhitekt Suhadolc. Ob spomeniku so na obeh straneh spominske plošče z imeni 111 padlih in ubitih žrtev fašističnega terorja. V grobnici v Stožicah so pokopani večinoma prebivalci takratnega okoliškega naselja. V njej je pokopanih 22 znanih borcev in štirje neznani borci 29. hercegovske divizije, ki so bili sem preneseni leta 1946, ter 6 borcev, ki so umrli po vojni. Te podatki so izpisani na spominski plošči ob grobnici. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18. EŠD 5739 . Geslo: herojgrob1234	Grobnica borcev NOV v Stožicah ima svoj ograjen prostor na severovzhodnem vogalu krajevnega pokopališča. Hiša v bližini: Stoženska ulica 9, 1000 Ljubljana	[zvezda] . Napis na obelisku: . 1941 - 1945 V SPOMIN VSEM NAŠIM BORCEM IN DELAVCEM NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA, KI NAM JE V NAJTEŽJIH DNEH NAŠIH NARODOV Z BOJEM PROTI OKUPATORJEM IN DOMAČIM IZDAJALCEM PRIBORILO SVOBODO POD VODSTVOM SLAVNE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE . Prva plošča levo od obeliska: . PADLI V BORBI . AVBELJ VINKO 1922 - 1942 AVBELJ JOŽE 1915 - 1944 ČEBIN BORIS 1925 - 1942 ČEBULJ ALOJZIJ 1913 - 1942 ČEBULJ FRANC 1916 - 1942 ČERIN FRANC 1911 - 1943 DEČMAN ELI 1927 - 1942 DEŽMAN ANGELCA 1926 - 1943 DEŽMAN ALOJZIJ 1912 - 1945 DOLENC ANTON 1918 - 1942 DOVČ FELIKS 1920 - 1942 GLINŠEK MIRKO 1924 - 1943 GORENC FRANC 1906 - 1944 GORJANC FRANCI 1923 - 1945 GOGOLA ALOJZIJ 1923 - 1945 JAKIN ANGELO 1903 - 1945 JAKOPIČ ANDREJ 1919- 1944 JAKOPIČ FRANC 1921 - 1943 JAKOPIČ ŠTEFAN 1916 - 1943 JANEŽIČ STANISLAW 1909 - 1944 KALINGER CIRIL 1909 - 1942 KALIŠNIK JOŽE 1923 - 1943 KAVČIČ ANTON 1915 - 1944 KERNER OTMAR 1910 - 1944 KERŠEVAN DUŠAN 1923 - 1943 KMETIČ KANCIJAN 1912 - 1944 KMETIČ MIHAEL 1923 - 1944 KOLENC OTMAR 1926 - 1944 KOMAN JANKO 1927 - 1944 KRAŠOVEC ALOJZIJ 1925 - 1945 KOS JOŽE 1912 - 1942 KOS ŠTEFAN 1913 - 1942 ROZMAN JOŽE 1923 - 1943 ŽURKO MIRKO 1920 - 1942 . Prva plošča desno od obeliska: . PADLI V BORBI . KOS FRANČIŠKA 1920 - 1944 KUŠAR FRANC 1923 - 1943 KUMAR DANILA 1921 - 1944 KUNAVER SLAVKO 1918 - 1942 KUNAVER FRANC 1909 - 1943 KOVAČ IVAN 1923 - 1942 KOVAČ MARICA 1917 - 1944 LAH FRANC 1909 - 1944 MUCHER ANTON 1927 - 1943 OMAHEN ROMAN 1912 - 1942 OMLADIČ RUDI 1917 - 1944 OVČAK NADA 1926 - 1943 POGAČAR JANEZ 1924 - 1942 POGORELEC JOŽE 1904 - 1944 PRAPROTNIK VIKTOR UZAR 1924 - 1943 PRESETNIK LUDVIK 1915 - 1942 REŽEK FRANC 1901 - 1942 RODIČ MIROSLAV 1924 - 1945 ROTAR FRANC 1920 - 1944 SLAPŠAK ALOJZIJ 1920 - 1943 SLOVENC NIKO 1926 - 1943 ŠTEMBAL JOŽE 1919 - 1945 TRONTELJ ANTON 1903 - 1944 TURK IVAN 1900 - 1942 UDVANC MATIJA 1912 - 1942 VALENTINČIČ MIRKO 1919 -1942 VELUŠČEK ANTON 1909 - 1945 ZATLER PETER 1887 - 1912 ZATLER URŠKA 1904 - 1944 ZORMAN SLAVKA 1919 - 1944 ZUPAN ANTON 1908 - 1942 JEŠOVNIK VIKTOR 1928 UMRL 1949 VSLED RAN DOBLJENIH V BORBI BARLE JOŽE 1904 - 1945 . Druga plošča levo od obeliska: . INTERNIRANCI . AHLIN FRANC 1914 - 1942 BANIČ MARIJA 1917 - 1944 BEVK RADO 1899 - 1945 ČEMAŽAR LOVRO 1901 - 1944 ČERIN ANTON 1920 - 1944 DOBOVŠEK MILICA 1923 - 1944 JEROMEN PAVLA 1919 - 1944 KOBAL CIRIL 1892 - 1944 KOMAN IVAN 1891 - 1945 KOS FRANCKA 1923 - 1944 MAČEK JOSIP 1904 - 1945 ORAŽEM ZORA 1926 - 1944 ORAŽEM FRANCKA 1889 - 1945 RAKAR FRANC 1880 - 1945 ŠUŠTAR MARJANCA 1907 - 1943 TOMC FRANĆIŠKA 1888 - 1945 URBANC IGNAC 1902 - 1942 ZAJC IVAN 1906 - 1944 ZORMAN PETER 1921 - 1945 ZORMAN ANDREJ 1890 - 1945 ZORMAN FRANC 1894 - 1945 DROBEŽ FRANC 1907 - 1944 SEDEVČIČ OLGA 1894 - 1947 . Druga plošča desno od obeliska: . TALCI . ČEBULJ VINKO 1914 - 1943 HRIBERNIK SIMON 1904 - 1942 KRATOCHVIL KARL 1882 - 1942 KREGAR ANTON 1912 - 1842 LENARDIČ MIRA 1902 - 1943 POŽUN ALOJZIJ 1914 - 1943 SNOJ VINCENC 1911 - 1943 DOVČ IGNAC 1900 - 1942 . ŽRTVE ČRNE ROKE . ANDREJČIČ JOŽE 1893 - 1944 ČERNE ALOJZIJ 1897 - 1944 KOVAČ ANTON 1887 - 1944 PRESETNIK IVAN 1911 - 1944 PRESETNIK MARIJA 1913 - 1944 REBOLJ MARTIN 1894 - 1944 ZATLER AMICA 1922 - 1943 ZATLER KANCIJAN 1919 - 1943 . PADLI V BORBI . ŠTIRJE NEZNANI BORCI I. PROLETERSKE DIVIZIJE MAJA 1945 STRAŽIŠAR ANTON 1909 - 1945 MAKUC BORIS 1912 - 1944 STRAŽAR JERNEJ 1923 - DREO ERNEST 1911 - 1944 DRČAR ANDREJ -1942 . Tretja plošča levo od obeliska: . V SVOBODI UMRLI BORCI . KLOBČIČ REZKA NOSILEC SPOM. 1941 1895 - 1966 KLOBČIČ STANISLAV 1920 - 1985 NOSILEC SPOM. 1941 . Tretja plošča desno od obeliska: . V SVOBODI UMRLI BORCI BRATOVŽ FRANC - ACO NOSILEC SPOM. 1941 1920 - 1965 KUMAR ANDREJ - STRIC MARKO 1893 - 1969 KUMAR EMILIJA - MAJDA NOSILEC SPOM. 1941 1897 - 1979 . Plošča pred obeliskom: . V GROBNICI POČIVAJO . PRENESENI 1946 UMRLI PO OSVOBODITVI . JEŽICA STOŽICE 1949 TESOVNIK VIKTOR ČERIN FRANC DOVČ FELIKS 1965 BRATOVŠ FRANC JAKOPIČ ANDREJ KALINGER CIRIL 1966 KLOPČIČ REZKA JANEŽIČ STANE KOLENC OTMAR 1969 KUMAR ANDREJ KUMAR DANJELA N.H OVČAK NADA 1979 KUMAR EMILIJA UDVANC MATIJA OMAHEN ROMAN 1986 KLOPČIČ STANE PRESETNIK LUDVIK MALA VAS ŠTEMBAL JOŽE CILENŠEK MIRKO ZATLER PETER GORJANC FRANC ZORMAN SLAVKA SNOJ VINKO . SAVLJE ŠIŠKA KOS FRANCKA VALENTINČIČ MIRKO KREGAR ANTON ŠTIRJE NEIMENOVANI ZATLER NICA BORCI 29. HERCEGOVSKE ZATLER KOCJAN DIVIZIJE . Napis na pokrovu grobnice: . O [zvezda] F 1946	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Miloš Kermavnar, 11.2.2020 27.junij 2021 dopolnil D.Divjak	27.6.2021. 00:00	—	27.6.2021 dopolnil z vnosom imen in priimkov s plošč ob obelisku in dopolnil podatke D.Divjak	grobnica	Ljubljana	K.o.: 1735 - STOŽICE, št.parc.: 671
7988	Ljubljana, Žale, Franc Stadler - Pepe	Geslo: herojgrob1234	Pokopališče Žale oddelek A2, oddelek 11, grob 1	S T A D L E R . . . FRANC - PEPE 1915 - 2000	—	—	Obstoječi spomeniki	—	D.Divjak 11.12.2022	11.12.2022. 00:00	—	—	Grob	Ljubljana	K.o.: 1736-BRINJE I, št.parc.: 682/11
7751	Žale, Mira Svetina - Vlasta grob	. Narodna herojinja Mira Svetina - Vlasta . Geslo: herojgrob123	Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek 14A vrsta 3 grob 2	S V E T I N A IVO 1908 - 1988 MIRA - VLASTA R.TOMŠIČ 1915 - 2007	—	—	Obstoječi spomeniki	—	D.Divjak 6.10.2022	24.1.2023. 00:00	—	—	Grob(išče)	Ljubljana	K.o.: 1736 - BRINJE i, št.parc.: 682/11
5691	Gozd med Rogozo in Miklavžem, spomenik žrtvam	Na iz oblic zidan piramidast podstavek je postavljena plošča, vpeta med kamniti zidani stranici, nanjo je pritrjena novejša plošča z napisom. Spomenik je posvečen 120 žrtvam vojnega nasilja. EŠD 28237	Spomenik stoji v gozdu, južno od ceste, ki povezuje Miklavž na Dravskem polju in Rogozo. S sprehajalne poti med Miklavško mlako in cesto v Rogozo kaže proti njemu smerokaz na drevesu. Parcela ali sprehajalna pot sta na zemljevidu lahko vrisani narobe, saj je spomenik 20 m Z od poti. Koordinate: 46.4998486,15.6957114	V SPOMIN ŽRTVAM NACISTIČNEGA NASILJA 1941--1945	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Kermavnar 21. 5. 2020	13.5.2024. 00:00	—	Dodal sveže slike M. Hladnik 13. 5. 2024	—	Miklavž na Dravskem polju	Miklavž na Dravskem polju, 562/2
8896	Colfiorito, taborišče	Campo di Colfiorito sega v leto 1882, ko so gradbeni inženirji zgradili devet lop na zemljišču, imenovanem "Campo San Pietro". Namenjeno je bilo kot topniški poligon in vojaško zavetje za čete in je začelo delovati od leta 1885. Leta 1936 je bilo odločeno, da se vojašnica Colfiorito uporabi kot internacijsko taborišče, namenjeno sprejemu, v primeru potrebe, nevarnih elementov iz političnih razlogov oz. vojaški. Namestitvena zmogljivost objektov, prisotnost vode in elektrike, možnost omejitve gibanja na območju, ograjenem z bodečo žico, morfologija ozemlja so prispevali k preoblikovanju tega vojaškega tabora v pravo konfinacijsko kolonijo. Od julija 1940 je bilo v taborišču zaprtih preko 170 političnih internirancev, spomladi 1941 so taborišče razširili z izgradnjo še sedmih lesenih barak in od januarja do avgusta 1943 so v taborišče prihajali številni jetniki, vse do 22. septembra. 1943 množični pobeg internirancev (več kot 1200 oseb), od teh se jih le 300 begu odpove. Po potresu leta 1997 je devet skladišč postalo sedem, na mestu zadnjih dveh je namreč danes avtodom servis. Doživeli so temeljito prenovo, le ena baraka je ostala takšna, kot je bila, in to je tista, v kateri je danes dragocen naravoslovni muzej parka Colfiorito . Vir: https://www.comune.foligno.pg.it/ Slovesna otvoritev spomenika koncentracijskemu taborišču Colfiorito –Študijski center za internacijo in deportacijo "Olga Lucchi". Sobota, 20. januarja 2024, ob 10.15 Slovesna otvoritev spomenika v učni sobi Naravoslovnega muzeja govorci: R. Zampolini, C. Di Sante, M. Lucidi, C. Rutili, A. Stramaccioni, predstavniki Officina della Memoria in Valle Umbra in Sibillini GAL Podrobnosti programa si oglejte na priloženih slikah. Tudi če nismo vključeni iz znanih razlogov (1, 2), smo kot avtorji raziskovalci, kot antifašisti in kot društvo Jugocoord svoje opravili in smo lahko ponosni na rezultat. Ostali bomo aktivni in budni, da se spomin na dejstva vedno obnavlja in nikoli ne pozabimo, da je bilo največ internirancev in tujih žrtev v Colfioritu in okolici Jugoslovanov! Vir: Memoriale del Campo di concentiamento di Fiorito	Via della Rinascita, Colfiorito di Foligno, Italija	—	—	—	Neobiskani spomeniki	—	D.Divjak 10.april 2024	10.4.2024. 00:00	—	—	—	Italija, Folignio	—
5849	Jakob Vreča -Tomiks, Gornja Radgona	V spomin na leta, ko je to šolo obiskoval prvoborec Jakob Vreča-Tomiks, so Radgončani na njenem pročelju vzidali spominsko ploščo. Jakob Vreča se je rodil 19. maja 1911 v Črešnjevcih kot sin malega posestnika in zidarja. Osnovno šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, nato pa se je učil krojaške obrti pri krojaču Jožefu Justu v Gornji Radgoni, kjer je nato nekaj časa služboval. Leta 1941 se je pridružil borcem proti fašizmu. S Frančkom Pintaričem sta izkopala enega prvih bunkerjev v Pomurju. Udeležil se je več sestankov, ki jih je vodil Štefan Kuhar-Bojan. Oktobra 1941 so Nemci aretirali nekaj aktivistov na radgonskem in ljutomerskem področju in bila je bojazen, da bo aretiran tudi Vreča. Na sestanku 15. oktobra sta se Jakob Vreča in Franček Pintarič odločila, da gresta v partizane. Preko zvez ju je Štefan Kuhar spravil do Gomilskega, kjer se je Jakob Vreča vključil v pohorsko četo. Novembra 1941 je na pohodu proti Dolenjski zaradi izčrpanosti zaostal in s tovarišem sta se ustavila pri nekem kmetu. Ta ju je pogostil in hkrati poslal po policijo, ki ju je aretirala. Vrečo so odpeljali v mariborske zapore in ga 15. novembra 1941 ustrelili kot talca. Bil je prvi talec z območja Gornje Radgone. Plošča je bila odkrita 22. junija 1958, Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl, Pomurska založba, 1985 Vodnik po partizanskih poteh str. 485.	Na stavbi posebne osnovne šole. Dostop z Apaške ceste, Maistrov trg 2, Gornja Radgona	Saj še živiš in nisi nam umrl, čeprav svobode nisi več uzrl. To šolo je obiskoval prvoborec JAKOB VREČA - TOMIKS ustreljen kot talec v Mariboru 15. 11. 1941. K.O.Z.B.N.O.V. Gornja Radgona.	—	—	Obstoječi spomeniki	—	D.Divjak 19. junij 2020 R. Zupanec, 23. 9. 2023	23.9.2023. 00:00	—	Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije in popravil parc. št. R. Zupanec, 23. 9. 2023 Po opozorilu R. Zupanca pobrisal dvojnik obeležja, ki ga je 11. 10. 2022 zraven obstoječega vnesel S. Gradišnik. M. Hladnik 24. 9. 2023	Spominska plošča	GORNJA RADGONA	K.o.: 184-GORNJA RADGONA, št. parc.: 389
8486	OŠ Vojnik	Družino Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom je med nemško okupacijo doletela nadvse tragična usoda, kakršno si je komaj mogoče predstavljati, saj je življenje izgubilo kar šest njenih članov, tako da sta vojno preživeli samo dve sestri.S tem bi zgodbo o tragični usodi družine Dobrotinšek lahko zaključili, vendar se je Dobrotinškovim po osamosvojitvi zgodila nova krivica. Takrat so na predlog Komisije za preimenovanja pri SO Celje osnovno šolo Bratov Dobrotinškov v Vojniku preimenovali nazaj v OŠ Vojnik.Svojih življenj niso žrtvovali za komunizem, marveč za svobodo slovenskega naroda, zato bi bilo prav, da bi občina Vojnik to hudo krivico popravila in šoli vrnila prejšnje ime.Vir: Kamra.	Osnovna šola Vojnik, Prušnikova 14.	"OSNOVNA ŠOLA BRATJE DOBROTINŠEK" VOJNIK Na Dobrotinu so živeli fantje vsem v veselje, ko je zasedel zemljo nam sovrag, za svobodo so dali vsi življenje, še v smrti bil od njih je vsak junak. Po njih se naša šola imenuje. naj mladi rod njih delo nadaljuje! / Marija Ahtik/učiteljica	—	—	Obstoječi spomeniki	—	S.Gradišnik	20.10.2023. 00:00	—	S.Gradišnik, 20. 10. 2023, dodal fotografije.	Spominska plošča	Vojnik	—
5810	SPODNJA ŠČAVNICA-Spominska plošča Frančku Pintariču-Švabi	Franček Pintarič se je rodil 1915. leta v Spodnji Ščavnici. Po končani osnovni šoli je obiskoval meščansko šolo v G.Radgoni. Pripadal je skupini mladincev, ki jih je napredno usmerjal profesor Jože Kerenčič. Že maja 1941 je v Spodnji Ščavnici ( živel je pri stari materi Elzi Hamler) začel kopati bunker, in sicer v gozdu, približno 300 metrov od domačije Štefana Zadravca v Sp. Ščavnici, h.št.b34. Pomagala sta mu Milan Klemenčič in Ivan Hojs iz G. Radgone. V bunker so skrili orožje, ki so ga nabrali od umikajoče se jugoslovanske vojske aprila 1941. Franček je zelo sovražil okupatorja. Za Hitlerjev rojstni dan20. aprila 1941 je izdal proglas, v katerem je napovedal smrt Hitlerju in njegovim pomagačem. Na domu ga je večkrat obiskal prof. Jože Kerenčič in skupaj sta kovala načrte za akcije proti okupatorju. Oktobra 1941 je prišlo do večjih izdaj na ljutomersko-radgonskem območju. Aretacija je grozila tudi Frančku Pintariču in ostalim. Dne 15.11.1941 je Jože Kerenčič sklical sestanek pri Frančku Pintariču v Spodnji Ščavnici. Poleg profesorja in sklicatelja so bili prisotni še Jože Holc, Jakob Vreča in Milan Klemenčič. Analizirali so politični položaj po aretacijah. Zaradi predvdevanja nadaljevanja aretacij so sklenili, Franček Pintarič in Jakob Vreča odideta v partizane. Tako sta prispela na Čreto v Savinjski dolini, kjer je Pintarič postal borec 1. štajerskega bataljona, nadel si je partizansko ime Švaba. Pisal je dnevnik, ki se konča z datumom 16.6.1942. Nemci so našli dnevnik in ga prevedli in tak se je ohranil do današnjih dni. Je izredno dragocen dokument iz katerega izvemo pot avtorja v bataljon , življenje in delo v partizanih. Njegova življenska pot se je žalostno končala 23.8.1942, ko sta se partizanom Francem Mlinarjem oglasila pri kmetu Jožetu Završniku. Ta jima je v mošt primešal uspavalo in ju izročil Nemcem. Pintarič se ni več prebudil, Franca Mlinarja so Nemci ustrelili kot talca 2. oktobra 1942 v Mariboru. Občin G.Radgona je 15. oktober določila kot občinski praznik. Plošča na nekdanji OŠ je bila odkrita 22. julija 1958. Z rušenjem starega objekta sta bili obe plošči odstranjeni, shranjeni in 9.oktobra 2020 odkriti pod slavnostno lipo s priložnostno slovesnostjo. Vir: FB stran ZB za vrednote NOB Ljutomer	Na tem mestu je stala stara osnovna šola, ki je bila zrušena, na njenem mestu stoji nov blok. Spominska plošča je bila odstranje in je shranjena. Pred novo namestitvijo bo obnovljena. 9.oktobra 2020 sta poleg igrišča in pod slavnostno lipo bili odkriti obnovljei plošči.	KOT CVET OMAHNIL SI VES MLAD, DA VSEM NAM SIJE ZDAJ POMLAD TO ŠOLO JE OBISKOVAL PRVOBOREC FRANČEK PINTARIČ-ŠVAB PADEL V SAVINJSKI DOLINI 23.6.1942 K.O. ZB NOV GORNJA RADGONA	—	—	Obstoječi spomeniki	—	D.Divjak, 3. junij 2020 30.junij 2021 dopolnil D.Divjak	30.6.2021. 00:00	—	30.6.2021 dopolnil zapis ter dodal posnetke D.Divjak	Spominska plošča	GORNJA RADGONA	K.o.: 193 SPODNJA ŠČAVNICA, št.parc.: 850/17
8628	Padežnik Friderik	SIstory navaja Ime in priimek: Friderik Padežnik, Oče: Gregor, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 13.07.1902, Kraj rojstva: Brdo, Kraj bivanja: Tepanjski vrh, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1945, Kraj smrti / izginotja: Mozirje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija	Pokopališče Slovenske Konjice	PADEŽNIK FRIDERIK26. 7. 1902 - 24 2. 1945PADEL V ŠLANDROVI BRIGADI	—	—	Obstoječi spomeniki	—	S.Gradišnik	20.10.2023. 00:00	—	—	Nagrobnik	Slovenske Konjice	—
8821	Taborišče izgnancev samostan, Speinshart,	Vir:Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968 Geslo: izgnanci123	Klosterhof 2, 92676 Speinshart, Nemčija	—	—	—	Neobiskani spomeniki	—	D. Divjak 25.2.2024	25.2.2024. 00:00	—	—	—	Občina Speinshart v okrožju Neustadt an der Waldnaab na Bavarskem v Nemčij	—
2434	SPOMINSKA PLOŠČA žrtvam fašizma iz Sore	Plošča, posvečena žrtvam fašizma iz Sore, je bila vzidana na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška in krajevne organizacije ZB NOV Medvode. Oblikoval jo je arhitekt Vlasto Kopač. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 98.	Stavba kulturnega doma Sora v kateri je tudi trgovina, zadaj gostišče Pri divjem petelinu, Sora 6a.	Ne krasite nam grobov s spomini v naše dni zazrti brez strahu smo padli korenini v vas prihodnost kot je v naši smrti. V spomin padlim in žrtvam fašizma krajani	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Dušan Škodič, 18.10.2017 30.12.2021 D.Divjak	30.12.2021. 00:00	—	30.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak	Plošča na zidu	Medvode	K.o.: 1977 - SORA, št.parc.: 70/2
6465	Zdravščine	Od febr. 1942 do sept. 1943 je bilo v bivši tekstilni tovarni taborišče za 2000 severnoprimorskih Slovencev. LSI 2: 244, 245 (slika)	Zdravščine, 34078 Poggio Terzarmata, Gorica, Italija, ob robu pokrajinske ceste v bližini nekdanje tekstilne tovarne. https://www.google.si/maps/@45.8832027,13.5126182,3a,33.3y,155.18h,65.39t/data=!3m6!1e1!3m4!1sPjN3DGndppRuH6bygpewpA!2e0!7i16384!8i8192!5m1!1e1?hl=sl 150 metrov od hiše: Via IV Novembre, 32, 34078 Poggio Terzarmata (Zdravščine) GO, Italija v smeri Gorice.	IL DESTINO CI NOBILITA ATRAVERSO IL DOLORE UNA E LA FEDE UNO IL GRIDO: LIBERTA LJUBKA ŠORLI INTERNATA NEL CAMPO DI SDRAUSSINA . SKOZ TRPLJENJE NAS ŽLAHTNI USODA ENA VERA JE EN KLIC: SVOBODA	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik, obiskal L. Marušič 3. 9. 2023.	3.1.2021. 00:00	—	—	—	Italija, Zagraj	—
8818	Taborišče izgnancev Leutesdorf über Neunwied, Nemčija	Vir:Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968 Geslo: izgnanci123	—	—	—	—	Neobiskani spomeniki	—	D.Divjak 23.2.2024	24.2.2024. 00:00	—	—	—	—	—
5819	Manfredi Mazzocca - Tordo	S pomočjo izdajalskih enot so Nemci 19. marca 1945 začeli zadnjo ofenzivo proti enotam 9. korpusa. Štab 9. korpusa je naložil Škofjeloškemu odredu, da brani položaje na črti Leskovica–Blegoš–Martinj Vrh in prepreči vdor sovražnika iz Poljanske doline v Cerkljansko kotlino. Nalogo so uspešno opravljali do 22. marca, nato so dobili navodilo, da se z ostalimi enotami lahko iz že sklenjenega nemškega obroča umaknejo. Večini enot je preboj v Selško dolino uspel, iz obroča pa se ni uspelo prebiti 2. bataljonu Škofjeloškega odreda, Zaščitnemu bataljonu oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, Inženirskemu bataljonu in borcem italijanske 158. brigade Antonio Gramsci. Med osemindvajsetimi padlimi borci v preboju so bili tudi borci brigade Gramsci na čelu s komisarjem Manfredijem Mazzocco - Tordom. Manfredi Mazzocca - Tordo, rojen 23. novembra 1918 v Bologni, živel v Čedadu, izšolal se je za pilota, borec proti fašizmu, pridružil se je italijanskim partizanom in postal komisar 158. brigade Antonio Gramsci, padel v Rovtu v Selški dolini 23. marca 1945. Sv. Lenart. ZB NOV Škofja Loka . Geslo: herojgrob1234	Obeležje stoji pri kapelici ob cesti proti Rovtu, 180 m od cerkve Svetega Lenarta oziroma 100 m od parkirišča cerkve, Sv. Lenart 21.	TU POČIVA MED SOBORCI MANFREDI MAZZOCCA - TORDO KOMISAR 158. BRIGADE ANTONIO GRAMSCI ITALIJANSKI NARODNI HEROJ ROJEN 23. 11. 1918 V BOLOGNI PADEL 23. 3. 1945 V ROVTU SLAVA MU! na drugi ploskvi je besedilo v Italijanščini: QUI GIACE CON COMPAGNI DI BATTAGLIA MANFREDI MAZZOCCA - TORDO COMMISSARIO DELLA 158. B. ANTONIO GRAMSCI MEDAGLIA D ORO AL V. M. NATO IL 23. 11. 1918 A BOLOGNA CADUTO IL 23. 3. 1945 A ROVT GLORIA!	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik po posnetkih Franceta Podnarja in Nejca Plečka. Dopolnil D.Divjak, 24. november 2020	3.9.2023. 00:00	—	24.11.2020-dopolnil podatke, D.Divjak M. Kermavnar, 3.9.2023, dodal napis v Italijanščini in fotografije 3/1 do 3/3	—	Škofja Loka	K.o.: 2069 Lenart, št.parc.: 464/8
7796	Skadanščina, plošča padlim	—	Skadanščina, obcestna fasada hiše Skadanščina 2	MED NOB SO 15. IN 16. 6. 1944 V PARTIZANSKI SKADANŠČINI PADLI ZA SVOBODO: JOŽE GERDEVIČ JOŽE HRVATIN IVAN CERGOLJ LOJZE LOGAR ROD KI V UPOR JE DVIGNIL GLAS VGRADIL PRIHODNOST JE V NAŠ ČAS C. ZLOBEC VS SKADANŠČINA - ISTRSKI ODRED	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Kermavnar, 14.10.2022	14.10.2022. 00:00	—	M. Kermavnar, 8.9.2023, obiskal, dodal fotografije 3/1 in 3/2	Spominska plošča	Hrpelje-Kozina	2574 MARKOVŠČINA, 2807