| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Blatna Brezovica, pokopališče, Hladnik Franc, Albin, Ciril, Metod |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Hladnik, Oče: Franc, Mati: Frančiška,
Priimek matere: Novak, Datum rojstva: 10.10.1904, Kraj rojstva: Blatna
Brezovica, Kraj bivanja: Male Lipljene, Stara občina: Št. Jurij pri Grosupljem,
Nova občina: Grosuplje, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): obrtnik,
PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.10.1943, Kraj smrti / izginotja:
Mačkovec nad Robom, Kraj pokopa: Mačkovec, Država pokopa: Slovenija |
Pokopališče v Blatni Brezovici, južni del, prvi grob desno od vhoda.
Hiša v bližini: Blatna Brezovica 61 |
[križ] RODBINA HLADNIK ŽRTVE II. SVETOVNE VOJNE FRANC *1904 ALBIN *1916 CIRIL *1920 METOD *1922 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 27.4.2019 |
27.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.10.2023, preimenoval Ime spomenika, dopolnil Besedilo na spomeniku in Opis ter dodal fotografijo 3/1 |
družinski nagrobnik |
Vrhnika |
K. o. 1997 Blatna Brezovica, parc. št. *43 |
|
Miklavž na Dravskem polju, plošča padlim |
Pomembna postojanka v Miklavžu je bila pri kmetu Lešniku. Padla je vsa Lešnikova družina. Pri likvidacijah domoljubov se je pojavljala tudi "črna roka". |
Na obcestni fasadi kulturnega doma, Cesta v Rogozo 11, Miklavž na Dravskem polju, zraven plošč osamosvojitvi Slovenije in Maistrovemu borcu Francu Vauhniku |
BORCI V NOB TALCI ANTOLIČIČ RUDI ANTOLIČIČ JOŽE ANTOLIČIČ ANICA LEŠNIK FRANC PRAPOTNIK BRANKO KUKOVIČ ZORKA VUK IVAN KIRBIŠ JULIJANA PREMZL IVAN TRSTENJAK FRANC KIRBIŠ JOŽE SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 25. 11. 2021 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije M. Hladnik 13. 5. 2024 |
Plošča |
Miklavž na Dravskem polju |
— |
|
Spomenik padlim borcem na pokopališču Lipica |
Po loških hribih in gozdovih je bilo mnogo grobov in grobišč, primerno označenih ter dolga leta vzdrževanih. Združenje ZB je po letu 1990 ugotavljalo, da vedno težje skrbi za vzdrževanje spomenikov NOB, saj se članstvo nezadržno stara. Zato sta se Občina Škofja Loka in Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka odločili za spomenik padlim partizanom na osrednjem loškem pokopališču. Odkrit je bil 20. maja 2010. Prekopana so bila naslednja grobišča in grobovi: • Grobišče treh padlih partizanov pri Bukovici. Tam so bili pokopani Tadeusz Sadowski, državljan in narodni heroj republike Poljske, Franc Kodrič in Anton Avber. Bukovica.Geopedia. • Grobišče v Štemarskem parku, kjer so bili pokopani Marjan (Sistory navaja Marijan) Borštnar, Slavko Kraljič, Jurij Zaje, Vinko Železnikar, Edvard Tomšič, Alojz Prezelj - Lovrač, borec Rašiške čete, borec Loške čete in borec Gradnikove brigade. Stemarski.park.geopedia. • Grobišče pri Jamniku na Sv. Barbari, s posmrtnimi ostanki Marjana Severja - Načeta, Janeza Arnolja, Janeza Bernika, Ivana Bucika, Bojana Potočnika, Franca Resnika in neznanega borca. Jamnik.geopedia. • Grobišče II. grupe odredov nad Sopotnico, kjer je bil poleg šestih neznanih borcev pokopan ruski državljan Andrej Iksijonov. Sopotnica.geopedia. • Grob v Bodoveljski grapi, kjer je počival Anton Rupar - Dečko. Bodovlje.geopedia. • Grob pri Sv. Ožboltu, kjer je bila pokopana Katarina Kržišnik (edina od vseh prekopanih, ki ni padla v borbi, ampak so jo belogardisti zverinsko mučili, jo stlačili v krušno peč in jo končno odrešili muk z milostnim strelom). Sv.Ozbolt.geopedia. • Grob pri cerkvi pri Sv. Tomažu nad Praprotnim, kjer je do prekopa počival Janez Konjar. Sv.Tomaz.geopedia. V zadnji skupni grob so prekopali devetindvajset posmrtnih ostankov padlih borcev NOB. Grobovi in grobišča, kjer se vsaj eden od sorodnikov ni strinjal s prekopom, so ostali nedotaknjeni. . Prazničnega 27.4.2023 na pokopališču edino na partizanskem grobišču trava ni bila urejena. . Med padlimi je napisan tudi poljski narodni heroj Tadeusz Sadowski, kateri se je rodil leta 1920 v Krakowu. Kot borec proti fašizmu je bil zaprt v dveh taboriščih. Februarja 1943 se je zaposlil na železnici v Beljaku na Koroškem, od tam pa odšel med slovenske partizane; najprej v Poljansko četo, nato v Prešernovo brigado. Postal je obveščevalec in diverzant, izkazal se je pri napadih na idrijski rudnik in na skladišče bencina v Postojnski jami. Padel je 14. oktobra 1944 ob napadu na bunkerje pri mostu na Praprotnem.
|
Pokopališče Lipica pri Škofji Loki, mali park pri južnem vhodu |
PADLIM BORCEM NOB . JANEZ BERNIK 1915 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.10.2017
30.12.2021 D.Divjak |
27.4.2023. 00:00 |
— |
Sem so leta 2010 prekopali padle na kmetiji Jamnik (https://www.geopedia.world/#T281_L3226_F2518:85_x1594045.8064667536_y5798855.821156385_s16_b362).
30.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 27.4.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/4, imena pokopanih in dopisal izvleček iz Loških razgledov. |
Kamnit steber in na tleh kamniti žarki |
Škofja Loka |
K.o.: 2030 - TRATA, št.parc.: 471/1 |
|
5 gozdnim delavcem |
Na stavbi Stara pošta ob avtobusni postaji je plošča petim gozdnim delavcem, ki jih je neka esesovska enota 15.10.1943 mučila in ustrelila v bližnjem gozdu.
napis: PET NEZNANIH OGLARJEV-SLOVENCEV so prenesli na nagrobnik na pokopališče Rimske toplice. |
Rimske toplice. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.4.2022. 00:00 |
— |
Stara pošta je pred leti pogorela. Skupaj z ostanki pogorišča je bila odstranjena tudi spominska plošča.
S.Gradišnik, 10.4.2022. |
Spominska plošča |
Laško |
1039 RIMSKE TOPLICE, 1374 |
|
Bobovek - Spominsko znamenje NOB |
Območje, kjer so med 2. svetovno vojno padli trije partizani; Granitno spominsko obeležje v obliki nepravilne piramide (113 cm x 105 cm x 23 cm) z rdečo petokrako zvezdo na vrhu in vklesanim napisom rdeče barve. Avtor: neznan. OPIS DOGODKA:Spominsko obeležje je bilo postavljeno v spomin naslednjim padlim partizanom:
Viri:
Spominsko obeležje je postavil Krajevni odbor ZB NOV Kokrica, odkrit je bil v letu 1968. Spomenik je bil 2018 obnovljen, januarja 2019 pa vandaliziran, storilce je motila rdeča zvezda. |
Obeležje se nahaja oddaljeno 270--300 m jugovzhodno od naselja Bobovek, ob stičišču asfaltne in makadamske ceste, v neposredni bližini vhoda za golf igrišče JGZ Brdo. |
NA TEM OBMOČJU SO PADLI ZA SVOBODO LUKA SVETELJ – 14.6.1943 ALOJZ SNEDIC-BOR – 19.5.1944 JANEZ ŠENK – 14.10.1944 (napaka na kamnu !?) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Damjan Renko, ažurirano 15.12. 2017 in 7. 1. 2019 |
31.5.2022. 00:00 |
— |
Zbrisal podvojeni opis spomenika, ki se je pomotoma nahajal na Mlaki pri Kokrici. -- M. Hladnik 31. 5. 2022 |
Granitni blok |
Kranj |
2102 KOKRICA, 890/4 |
|
OŠ Erzelj |
Na fasadi šole so tri plošče NOB: padlim (1952), delovanju VOS (1988), dogodkom v NOB (1985).
|
Erzelj 17. Šola stoji severozahodno nad vasjo, severno nad cesto Gaberje- Erzelj. |
napis na plošči padlim: ZA NAŠO SVOBODO JE IZ TE VASI 22.7.1952 ZVEZA BORCEV . napis na plošči VOS: V TEM KRAJU JE . napis na plošči ustanovam: V TEM KRAJU JE BILA MARCA MAREC 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, M. Kermavnar |
11.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.3.2022, fotografije |
plošče |
Vipava |
K. o. 2398 Erzelj, parc. št. 398/1 |
|
Radiše |
Predhodni napis na spomeniku:
|
Pokopališče okrog vaške cerkve sv. Lamberta v Radišah / Radsberg
Radsberg 1, 9065 Ebenthal in Kärnten, Avstrija |
PADLIMA PARTIZANOMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/5 in spremenil status v "obiskan". |
— |
Avstrija |
— |
|
Pokopališče Žale, Lado Ambrožič-Novljan |
— |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [28B], vrsta [4], grob [8]
|
A M B R O Ž I Č E V I zvezda LADO AMBROŽIČ NOVLJAN 1908 - 2004 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 24.2.2025, 25.3.2025 |
25.3.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke 25.3.2025 |
Grob |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Padlim borcem |
Kamnita plošča z imeni padlih v NOB in nanjo pritrjen okrogel bronast relief Draga Tršarja. EŠD 10457 |
Na zelenici ob cesti skozi vas, južno od magistralne ceste, pred osnovno šolo (Petrovče 32). |
BORCI PADLI V BERVAR JOŽEF ● ELERO FRANC ● SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019
26.9.2021 D.Divjak |
26.9.2021. 00:00 |
— |
26.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Kamen s ploščo |
Žalec |
K.o.: 1001 - PETROVČE, št.parc.: 384/23 |
|
Leskovec pri Krškem, spominska plastika Maksa Strmeckega |
Rojen je bil 30.maja 1908 v Jenkovem (ital. Venco) pri Krminu, med prvo svetovno vojno se je družina preselila v Krško in tam dokončal osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in se vpisal na medicinsko fakulteto V času študija je postal član KP leta 1928 in se posvetil delavskemu in revolucionarnemu gibanju. Deloval je kot član Pokrajinskega komiteja in SKOJa za Štajersko, skrbel za ilegalni tisk, leta 1928 postal sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJa za Slovenijo in pokrajinskega odbora KO za Slovenijo. Zaradi izdaje je bil 1930 aretiran in dobro leto zatem v Beogradu obsojen na sedem let zapora. Leta 1939 se je vrnil v Krško in se kot absolvent medicine zaposlil kot stažist v krški bolnišnici. Aktivno je sodeloval pri Zvezi delavskega ljudstva, Kmečkem delavskem gibanju in pisal v razne liste in revije. Zaradi svojega političnega delovanje je bil odpuščen. Ob začetku vojne je odšel v Ljubljano, kjer je postal član propagandne komisije pri CK KPS. V partizane je odšel aprila 1942, najprej na Notranjsko, nato v novomeško okrožje in v Cankarjevo brigado, kjer je pod partizanskim imenom Rok spodbujal in krepil borbenost komunistov, mladincev in ostalih soborcev ter objavljal v časopisu Delo. 26. februarja 1943 je s štirim soborci padel v italijansko zasedo v Dolenji Straži pri Novem mestu. Težko ranjenega so zajeli Italijani in ga po zverinskem mučenju ustrelili. Julija 1966 je bila na fasadi hiše na Cesti krških žrtev 19 v starem mestnem jedru Krškega ( Počivalškova hiša, kasneje je bila tu prodajalna Železnina), kjer je stanoval kor absolvent medicine, njemu v spomin odkrita pravokotna, svetla kamnita plošča z okvirjem in vklesanim napisom. V osemdesetih letih je po njem bila na videmskem predelu Krškega po njem poimenovana ulica. Leta 1983 je v prostorih nekdanjega ZD bila odkrita bronasta spominska plošča s portretnim likom Maksa Strmeckega, ki jo je izdelal kipar in medaljer Vladimir Štoviček. S preselitvijo zdravstvene dejavnosti na lokacijo Grič je plošča ostala v skladišču. Na pobudo Združenja za vrednote NOB Krško je ta bila ponovno umeščena v krški zdravstveni dom. Ob slovesnosti sta ploščo odkrili njegova sorodnica Betka Pogačar in Marina Preskar, dolgoletna članica združenja. Ob tej priložnosti je predsednik združenja Lojze Štih v zahvalo za sodelovanja, posluh do zgodovine mesta in osebnosti, ki so v njem živele, Zdravstvenemu domu podelil spominsko plaketo. Vir in posnetki: Posavski obzornik, posavskiobzornik.si, Spominska plošča Maksa Strmeckija spet "doma", 28.1.2012 |
ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO, CKŽ 132, KRŠKO |
1908 1943 MAKS STRMECKI ŠTUDENT MEDICINE IN BOREC NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 6. 8. 2017,
25.januar 2021-dopolnil D.Divjak |
25.1.2021. 00:00 |
— |
25.1.2021-dopolnil slike in tekst ter popravil podatke, D.Divjak |
reliefna plastika |
Krško |
K.o.: 1321-LEKOVEC, št.parc.: 972/9, občina Videm |
|
Brezina, Brežice |
Na tržnem prostoru pred železniško postajo Brežice je spomenik padlim borcem in žrtvam za svobodo iz kraja Brežice-okolica; projektant arhitekt Peter Šepec. Spomenik je bil odkrit leta 1969.
|
Park pred železniško postajo Brežice |
KAKOR PONOSNI GALEBI BLAŽEK MARTA * 22.7.1923 + 4.5.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 9. 10. 2022 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike spomenike. M. Hladnik 19. 11. 2023
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku. |
spomenik in infotabla |
Brežice |
1282 BREZINA, 218/1 |
|
OŠ Brestanica |
Relief Vladimirja Štovička je na na naslovnici knjige Padli v ognju revolucije (ZB NOV Krško, 1971). O njem poroča članek v Dolenjskih razgledih. Tone Petrovič je ugotovil, da se nahaja v šoli (gl. sliko); po prenovi do oktobra 2024 ( ob obletnici njene pridobitve) bo v šoli na drugem mestu. Druge Štovičkove plastike so po informaciji Nine Sotelšek v muzeju v Krškem. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. |
OŠ Brestanica |
Narodi Jugoslavije v borbi za svobodo |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po informacijah Antona Petroviča |
22.5.2024. 00:00 |
— |
— |
reliefna plastika |
Brestanica |
— |
|
Mamolj, petim padlim |
Litijski zbornik, 350 |
Mamolj 23, na obcestni fasadi nekdanje osnovne šole, nasproti kapelice. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM POTISEK KAREL *24.4.1923 PODMILJ SLAVA PADLIM BORCEM ZVEZA BORCEV POLŠNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 8. 2020 |
23.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 23.6.2024, po fotografijah dopisal besedilo na PLOŠČI. |
Spominska plošča |
Litija |
1840 POLŠNIK, 1795/2 |
|
DOLNJI SUHOR-.Spomin napadu na belogardistično postojanko na Suhorju |
Uničenje belogardstične postojanke Zadnja faza velike italijanske ofenzive se je končala med 29. oktobrom in 4. novembrom 1942 na Gorjancih. V drugi polovici novembra se je v šoli in župnišču na Suhorju nastanila 3. četa 3. bataljona belogardistične Legije smrti. Imela je nalogo nadzorovati cesto Metlika-Novo mesto ter onemogočiti stike med slovenskimi in hrvaškim enotami NOV preko tega ozemlja. Zato jo je slovensko-hrvaški operativni štab, ustanovljen 24. novembra 1942 v vasi Cvetišće na Žumberku, sklenil takoj napasti. Del 13. hrvaške udarne brigade Josip Kraš je zvečer 26. novembra začel z napadom na postojanko; v njej je bilo okoli 170 sovražnikovih mož. Ostali del hrvaške brigade, Cankarjeva brigada ter Vzhodnodolenjski odred so zavarovali napad. Do naslednjega jutra je bila postojanko popolnoma uniičena. Večino moštva so partizani zajeli-med njimi 8 belogardističnih organizatorjev; komandanta 3. bataljona kapetana Dobrivoja Vasiljevića-Izoka je partizansko sodišče obsodilo na smrt. Zaplenjeno so bile tudi velike količine orožja, streliva in razne vojaške opreme. Načrt Italijanov, da bi predvsem z belogardisti vojaško obvladali Gorjance, je propadel. V spomin na to veliko zmago hrvaških in slovenskih partizanov, ki je zaustavila širjenje belogardizma v Beli krajini, je občina Metlika 26. november proglasila za občinski praznik, obenem pa je to postal praznik krajevne skupnosti Suhor. Plošče v spomin na to partizansko zmago so odkrili na kulturnem domu XIV. divizije 26. novembra 1967. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (77) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 137. |
Gasilni dom za OŠ Suhor, Dolnji Suhor pri Metliki 25. |
NA TEM KRAJU SO SKUPŠČINA OBČINE IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 10.4.2020
18.2.2022 D.Divjak |
18.2.2022. 00:00 |
— |
12.2.2022, 18.2.2022 dodal opis in dopolnil podatke D.Divjak |
Plošča na fasadi |
Metlika |
K.o.: 1564 - HRAST PRI JUGORJU, št.parc.; 2539/1 |
|
Ljubljana, spominski park na Žalah, heroj Runko Zvonimir |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [517]
|
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.1.2023, po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek ter po obstoječem zapisu o Spominskem parku padlim borcem in talcem NOB na Geopediji., D. Divjak dopolnil podatke, 28,8,2024, 25.3.2025 |
25.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis, D. Divjak dopolnil podatke 29.8.2024, dodal posnetka 25.3.2025 |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
||
Carlo Kalc |
|
Via S. Maurizio, 8, 34125 Trieste TS, Italija |
HIER ARBEITETE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Trst |
— |
|
Spominski park Donja Gradina, BiH |
Nadaljevanje kompleksa uničevalnega taborišča Jasenovac. Na to področje so ustaši s splavom preko Save vozili taboriščnike iz Jasenovca in jih številne krvavo pobili že na splavu. Po razpoložljivih podatkih je bilo na področju Donje Gradine pobitih 386.000 taboriščnikov. Spominski park sestavljajo posamezna grobišča, in to Topole z 41 skupinskimi grobovi na 2.465 m2, otroško grobišče Jasen s štirimi skupinskimi grobovi na 400 m2, Bare z dvema skupinskima grobovoma na 115 m2, Hrastovi s sedemnajstimi skupinskimi grobovi na 2.443 m2, Košute z dvanajstimi skupinskimi grobovi na 569 m2, Brijestovi z dvema skupinskima grobovoma na 30 m2 in s kostnico zbranih ostankov na širšem področju izven skupinskih grobov, Orlovače z dvaindvajsetimi skupinskimi grobovi na 2.408 m2 (ti so običajno dolgi 50, široki 3–4 ter globoki 2,5 metra), Vrbe na površini 8.900 m2 ter Tišina s skupno površino 5.000 m2, pri čemer so bili na SZ delu ugotovljeni štirje skupinski grobovi, na ostali površini pa so razpršeni posamični in skupinski grobovi.
Vir: Spomen područje Donja-Gradina https://www.jusp-donjagradina.org/ |
Iz Jasenovca na hrvaški strani po cesti in mostu preko Save v BiH, kjer je takoj na začetku omenjeni spominski park. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 25. 12. 2023 |
25.12.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominski park |
Kozarska Dubica |
— |
|
Edvard Bader |
— |
Cesta 27. aprila 1, 1000 Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič. |
5.9.2021. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Ljubljana |
Gradišče II, 48/6 |
|
Ljubljana, Grobišče NOB pokopališče Sentvid |
Grobišče predstavlja dvojni grob prekrit s črno marmorno ploščo. Spominska plošča z napisom je pritrjena na pokopališki zid. V prvotni obliki je bila odkrita 1. novembra 1946. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 68-69.
|
Grobišče borcev leži na krajevnem pokopališču Ljubljana - Šentvid, na SV delu pokopališča, ob zidu. |
PADLI BORCI V NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 12.2.2020.
27.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
27.6.2021. 00:00 |
— |
27.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Dvojni grob s spominsko ploščo |
Ljubljana |
K.o.: 1754 - ŠENTID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 346 |
|
Šempas, Spomenik vasi in padlim vaščanom v NOB |
Na okroglem platoju je pet spiralasto zaključenih zidov. Na vsakem zidu je upodobljen motiv iz šempaske zgodovine in borbe za narodnostne pravice od šempaskega tabora do druge svetovne vojne. Na dveh ploščah so imena in priimki 38 padlih vaščanov. Avtor Marko Pogačnik. odkrit 1980. EŠD 26231 |
Spomenik stoji pred osnovno šolo v Šempasu. Šempas 76c
|
V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU 1941 -1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019
27.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
27.8.2021. 00:00 |
— |
27.8.3032 dodal fotografije in dopolnil tekst in podatke D.Divjak |
Spomenik |
Nova Gorica |
K.o.: 2313 - ŠEMPAS, št.parc.: |
|
Bistrica pri Naklem - Spomenik talcem |
Kovinski kip v obliki razvejanega drevesa, na tleh 6 ležečih kamnitih napisnih plošč. Bronasta plastika v obliki trnovega cveta kiparja Janeza Boljke in granitni kvadri z imeni devetinpetdesetih talcev, ustreljenih 25. in 27. 7. 1942 na Jurčkovem klancu. Avtor ureditve Danilo Oblak, 1986. Prvotno obeležje na tem mestu je bilo sestavljeno iz dveh naravnih skal na betonskih podstavkih. Na prvem kamnu je bilo vklesano sporočilo: OKUPATOR / JE NA TEM MESTU / V BISTRIŠKEM KLANCU / 25. 7. 1942 / UNIČIL DEVETINPETDESET / ŽIVLJENJ. Na drugem kamnu so bili vklesani verzi Otona Župančiča: BODOČNOST JE VERA / KDOR ZANJO UMIRA / SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE / KO PADE V SMRT. Načrt za spomenik je izdelal arhitekt Nande Jocif, postaviti pa ga je dal krajevni odbor ZB NOV Podbrezje. Odkrito je bilo 1. oktobra 1967. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 110. Pomniki NOB v občini Kranj, str. 134-135. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 217-218. EŠD: 15915 OPOMBA: Pomladi 2014 je kip izginil: o tem so bili obveščeni ga. Renata Pamić z Zavoda za spomeniško varstvo Kranj in državna pisarna ZZB za vrednote NOB Lj. (2x, a brez odgovora); Pamićeva je obvestila še občino Naklo, a do predloga za kakšen ukrep (še) ni prišlo. |
Nad cesto med podvozom za Žeje ter Bistrico pri Podbrezjah, oziroma vzhodno nad staro gorenjsko cesto na Jurčkovem klancu, južno pred vasjo Bistrica, blizu gramoznice Bistrica. |
NEMŠKI OKUPATOR JE . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Lado Nikšič |
24.11.2020. 18:24 |
— |
Bistrica pri Naklem, 24.7.2020 je bila spominska slovesnost ob otvoritvi obnovljenega spomenika. Izginulo plastiko kiparja Boljke (vandalist še vedno neznan) je nadomestila kovana plamenica, ki jo je izdelal umetnostni kovač Urban Koselj (sl 4.1 - 4.4) - 24.11.2020 vnesel L. Nikšič |
kovinski kip in 6 kamnitih plošč |
Naklo |
2096-Naklo, 428, podatek o lastniku ni javen |
|
MELANŠEK
ALOJZ |
— |
Pokopališče pri sv. Andreju, Andraž nad Polzelo. |
MELANŠEK ALOJZ *13.6.1926 - PADEL 1944 |
— |
— |
— |
— |
bb |
1.1.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Polzela |
K. o. 980 Andraž, parc. št. 1153/2 |
|
Kočevje pokopališče, Jože Boldan - Silni |
Geslo: herojgrob123 |
Kočevsko mestno pokopališče, skozi glavni vhod desno, kjer je grob v polju V, grob A5 |
BOLDAN JOŽE - SILNI 1915-1994 . MILKA 1920 - 1997 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 20.10.2022 |
20.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Kočevje |
K.o,: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 2486/1 |
|
Francka Zupančič |
Spominska plošča aktivistki OF Francki Zupančič, ki so jo domobranci iz postojanke Kleč pri Ljubljani ubili 29. novembra 1944. Plošča je bila odkrita 30. novembra 1963. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 38. . SIstory navaja Ime in priimek: Frančiška Zupančič, Oče: Janez, Mati: Frančiška, Po domače: Vračeva, Datum rojstva: 21. 01. 1907, Kraj rojstva: Spodnji Kašelj, Kraj bivanja: Zgornji Kašelj, Stara občina: Polje, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 29. 11. 1943. Kraj smrti/izginotja: pri Klečah, Kraj pokopa: Polje. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - »Vse drugačna je bila usoda Francke Zupančič-Vračeve. Z delom za OF je začela že leta 1941 in povezovala z njim delo v domači hiši, kjer je že od otroških let nadomestovala bratom prezgodaj umrlo mater in očetu gospodinjo, na polju, v gozdu in naokrog je poznala vsak košček zemlje, vsako stezo in sleherno skrivališče. […] Dan pred požigom vevške papirnice, konec avgusta 1942, je še z nekaterimi sodelavkami izkoristila priložnost, da se je lahko udeležila partizanskega mitinga v gozdovih med Češnjicami in Zagradiščem. Pod pretvezo, da gredo kropit tedaj umrlo Resjakovo mater, so jih Italijani pustili čez zastraženi most. Ko so se ženske naslednji dan vračale domov, so jih stražarji prijeli, češ da so bile v zvezi s partizani, ki so ponoči zanetili požar v papirnici. Med aretiranimi je bila tudi Francka Zupančič. Morala je v koncentracijsko taborišče na otok Rab. […] Maja 1943 se je Francka Zupančič vrnila domov in se takoj vključila v delo. Poljski belogardisti so ji ukazali, da se mora vsak dan zglašati v njihovi postojanki, toda zaradi neodložljivih nalog na terenu ni utegnila izpolnjevati njihovega ukaza. Po prihodu iz internacije je Francka opazila, da je več njenih sodelavcev prestopilo k beli gardi. […] Izdajalci so stalno oprezovali za njo. […] Dne 5. oktobra 1943 je Francka še pozno v noč prevažala v čolnu puške in odeje čez Ljubljanico. Po 22. uri je zaklenila hišna vrata in legla. Ni še zaspala, ko je nekdo močno potrkal na vrata in zaklical, da mora takoj odpreti. Prestrašila se je, a še bolj njen priletni oče, ki je bil silno navezan na edinko. Tolažila ga je, da ne bo nič hudega, vendar so tudi njo obšle hude slutnje. Domobranec, ki mu je odprla, ji je ukazal, da mora takoj z njim. Oblekla se je in molče odšla iz hiše. Zunaj je videla več domobrancev, ki so čakali nanjo, nekaj pa jih je bilo na sosedovem vrtu. Vsi skupaj so odšli proti železniškemu podvozu. […] Od železniškega prelaza so domobranci gnali Francko v breg proti Dimnikovemu kanalu. Pred njo je stopal en sam, drugi so se zvrstili za njo. […] Bližali so se poti, ki se vije ob bregu Ljubljanice že blizu njenega izliva v Savo. Na sredi te poti je kolona obstala. Domobranec, ki je stopal pred Francko, se je sunkovito okrenil in jo ustrelil v prsi. Padla je na obraz. Ležečo na zemlji so še dvakrat ustrelili. En strel ji je drugič prestrelil prsi, vendar ji ni ne prvi ne drugi ranil srca. Tretji strel so ji pognali v tilnik. Vstopil je nad vratnim vretencem, izstopil pa tik pod ušesom. Domnevno mrtvo žrtev so morilci zgrabili in vrgli v Ljubljanico. Čudno se jim je zdelo, da niso slišali vodnega pljuska, toda pogledati niso več utegnili, če truplo ni morda padlo na suho. Niže ob Ljubljanici, že na desnem bregu Save, so Nemci stražili železniško progo. Začeli so odgovarjati na domobranske strele. Pridružili so se jim še fašisti z železniškega prelaza v Zalogu in s kašeljskega mosta. Ne eni ne drugi pa niso vedeli, zakaj in na koga streljajo. Najhuje so se prestrašili domobranci, misleč, da so prihiteli partizani Francki na pomoč. Pustili so žrtev ob bregu Ljubljanice in zbežali s kraja umora na dogovorjeno mesto. […] Medtem ko so domobranci iskali Štefana Aliča, je Francka ležala v globoki nezavesti. Po dveh urah pa se je okoli ene po polnoči prebudila. Dolgo je tipala okoli sebe in naporno razmišljala, kje je in kaj se ji je zgodilo. V glavi je čutila strahotne bolečine. Ni je mogla dvigniti; da bi vstala, niti misliti ni bilo. Z obema rokama se je prijela za glavo in se skušala opreti na komolce, da bi se razgledala okoli sebe, a ni šlo. Začela se je plaziti v breg kar po vseh štirih, kakor žival. […] Niže ob poti ob Ljubljanici je več hiš. […] Franckin dom v Spodnjem Kašlju pa je kakšnih deset minut oddaljeno od kraja, kjer je obležala. […] Začela se je plaziti k prvi hiši, ki je bila le nekaj deset metrov od nje. […] Toda trkala in čakala je zaman […] Zaradi nočnega streljanja so bili ljudje tako prestrašeni, da se niso upali ganiti. […] Na smrt utrujeno Francko je prevzela groza, kaj bo z njo, če se vrnejo domobranci. […] Domislila se je Jurkove hiše, zadnje v vrsti, že čisto spodaj na ovinku poti. […] V zadnjem hipu so jo potegnili v hišo. Za ovinkom so že odmevali koraki domobrancev. V veži je Francka nezavestna obležala. […] Jurkovi niso vedeli, kako bi pomagali na pol mrtvi znanki. Vznemirjala jih je tudi misel, kaj bo, če odkrijejo domobranci sledove, ko se je njihova žrtev plazila k hiši. […] Francki so s toplo vodo izmili obraz, več si niso upali, in bedeli pri nji do jutra. Ko se je zdanilo, so poslali po njene sorodnike. […] Franckini sorodniki so poslali v Polje po dr. Riharda Gregorčiča, ki je zdravil ranjene in bolne partizane in aktiviste. Takoj je prihitel in nudil Francki vso pomoč. Počasi se je toliko zavedala, da je lahko opisala gnusni zločin. Franckin brat Anton Zupančič, poročen v Zalogu št. 100, ni hotel pustiti sestre v bližini strašnega dogodka. Proti večeru je prišel z vozom ponjo in jo dvignil z divanom vred. […] Teden dni je Francka trpela neznosne bolečine. […] Sorodniki bi jo radi prepeljali v ljubljansko bolnišnico na oddelek za vojne poškodbe, a so vedeli, da jim domobranci ne bodo dali dovoljenja za prevoz skozi blok. Po enem tednu se jim je končno posrečilo, da so jo s pomočjo nemških vojakov prepeljali po stranskih poteh ob Savi v Ljubljano in jo oddali v bolnišnico. […] Francka Zupančič se je zdravila na oddelku za vojne poškodbe že od 12. oktobra 1943. […] Dne 29. novembra 1943 se je okoli 11. ure ustavil znani vojaški avtobus iz Polja pred splošno bolnišnico v Ljubljani. Iz njega so izstopili trije domobranci in odšli najprej v zavod za gluhoneme nasproti bolnišnice. […] Nekaj časa je bil Zakovšek sam v avtobusu, nato so privedli še Francko. Dva sta jo podpirala, da je lahko stopala, in ji pomagala v avtobus. […] Avtobus z Zakovškom in Zupančičevo je po odhodu izpred bolnišnice že po nekaj minutah ustavil pred prisilno delavnico na drugem bregu Ljubljanice. Iz zaporov v 'prisilni' so domobranci prignali še tretjega aretiranca: […] Francka Zupančič ni več mislila nase. […] Ko se je avtobus bližal Polju, jim je še dejala: 'Za tako veliko stvar, kot se borimo, so žrtve nujne. Jaz jo sprejmem tako, kot so jo že mnogi pred menoj in jo bodo morali še mnogi za menoj.' […] Ko se je znočilo, so poljski domobranci odpeljali Francko proti Ježici. Avto je ustavil v bližini opuščene gramozne jame na pol poti med Ježico in Vižmarjami, kake pol ure vstran od Kleč. […] Morilci so zvlekli Francko iz avtomobila in jo vrgli pod božjo 'martro'. […] Urhovski in poljski domobranci so vedeli, da so jo enkrat že streljali, a je okrevala. Zato so se potrudili, da so drugič bolj temeljito opravili svoj krvniški posel. S puškinimi kopiti so žrtvi zdrobili glavo. Vso noč in še ves naslednji dan je Francka ležala pod križem sredi Ljubljanskega polja. Šele drugo noč so jo ježiški domobranci odnesli v mrtvašnico na stožiško pokopališče in jo vrgli na nosila za krste. Mrtvašnico so zaklenili in odnesli ključ s seboj. […]« (Štefanija Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh, Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, V Ljubljani: Založba Borec, 1978, str. 313–318, 363–365, LXIV [fotografiji in besedilo pod njima]) - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - » Z I. 52. ZUPANČIČ Frančiška, rojena 1907, po domače Vračeva, iz Zgornjega Kašlja.5. oktobra 1943 so jo domobranci iz Polja težko ranili, vendar jim je ranjena ušla. Ko je prišla iz bolnišnice v Ljubljani, so jo domobranci 29. novembra 1943 ubili v bližini Kleč. (Vir: Štefanija Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh, str. 313, 316 in druge)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 385) |
Kašeljska cesta 50. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
22.1.2024. 00:00 |
— |
Obiskala sem junija 2022 in lastniki hiše ne vedo nič o kakšnem obeležju. Pravijo, da ga na njihovi hiši nikoli ni bilo. Na Geodetski upravi Ljubljana pravijo, da je pod številko Kašeljska 50 že od nekdaj ista hiša, odkar je dobila številko. Mojca Župančič, 30. 6. 2022.
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal v Opis usode Francke Zupančič |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Spominska plošča članom družine Satler |
V SPOMIN ČLANOM SATLERJEVE DRUŽINE, BRATOMA FRANCU IN MIHAELU,
SVAKOMA ADOLFU OBUJU IN FRANCU ZUPETU, KI SO KOT TALCI PADLI POD STRELI NEMŠKEGA
OKUPATORJA LETA 1942, IN SESTRAMA MARIJI IN KATARINI, KI STA UMRLI V
AUSCHWITZU. |
Na križišču v Gorenju, Gorenje 10. |
V SPOMIN ČLANOM SATLERJEVE DRUŽINE: ZB NOV ŠMARTNO OB PAKI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 15. 08. 2020 |
17.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 17.10.2024, prepisal napis na plošči in dodal katastrske podatke. |
Marmorna plošča na fasadi. |
Šmartno ob Paki |
K. o. 0962 Gorenje, parc. št. 628/2 |