Partizanstvo na zemljevidu

Memorial Table

Ime

Opis

Lokacija in dostop

Besedilo na spomeniku

Id	Ime	Opis	Lokacija in dostop	Besedilo na spomeniku	Avtor spomenika	Čas postavitve	Status	Opombe	Avtor vnosa	Datum prvega vnosa	Last changed	Spremembe, dopolnila, popravki	Vrsta spomenika	Občina	Katastrski podatki
8898	Depo Gornjesavskega muzeja na Jesenicah	Tu se po informaciji Marka Mugerlija iz jeseniškega muzeja nahajajo tri spominske plošče iz podrte Železarne Jesenice: iz visokih peči iz šamotarne iz žične valjarne	Fužinska cesta 2, zahodno od stavbe Kolperna, Jesenice	—	—	—	Neobiskani spomeniki	—	M. Hladnik po informacijah Marka Mugerlija	14.4.2024. 00:00	—	—	plošče	Jesenice	—
4774	Partizanska bolnišnica R-9 Netopir	Podrobni podatki o bolnici so na leseni tabli, ki je opisana v rubriki Besedilo na spomeniku. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123	V bližini gozdarske koče Netopir - Federmaus. Dostop z gozdne ceste Netopir - Brest - Jevša ni označen. Natančnejši opis dostopa: Zadnji kažipot za bolnišnico je na največjem poslopju gozdarskega zaselka Netopir, po domače Federmaus. Z njim krenemo po gozdni cesti na vzhod proti prevalu Brest. Cesta najprej zavije rahlo desno in po 100-150 m v levo. Sredi ovinka se v levo odcepi zaraščen kolovoz. Po njem se spustimo kakih 150 m in ves čas oprezamo v levo. Z nekaj sreče opazimo streho velikega nadstreška spomenika. Koordinate: S 46.07771, V 15.44122.	Marmorna plošča: ]zvezda] V ČASU NOV SLOVENSKEGA NARODA 1941 – 1945 JE NA TEM MESTU STALA PARTIZANSKA BOLNICA R-9 NETOPIR . Lesena plošča: PARTIZANSKA BOLNICA R-9 NETOPIR – BOHOR NA TEM MESTU JE OD LETA 1944 DALJE STALA ZASILNA PARTIZANSKA BOLNICA, KI JE NO- SILA KONSPIRATIVNO IME R-9. BILA JE ODLIČNO ZAKAMUFLIRANA V BARAKAH S KAPACITETO 40 LEŽIŠČ V GOSTEM MLADEM SMREKOVEM NASADU. VEČJA BARAKA JE BILA NAMENJENA LEŽIŠČEM, MANJŠA JE SLUŽILA ZA PREVEZE IN POSEGE, POLEG JE BILA ŠE KUHINJA, WC IN STRAŽARNICA. NAD BARAKAMA JE BIL GROB DVEH UMRLIH RANJENCEV. RANJENCE SO NOSILI V BOLNIŠNICO PREKO JAVKE. BOLNIŠNICA SE JE OSKRBOVALA S POMOČJO AKTIVISTOV. KASNEJE PA PREKO CEN- TRALNEGA EKONOMATA IZ CENTRALNEGA SKLADIŠČA OZIROMA LEKARNE NA VOLŠU NAD MAROFOM. NA CELOTNEM KOZJANSKEM SO BILE ŠTIRI PARTIZANSKE BOLNIŠNICE: R-7 V NEMŠKEM GRABNU - 40 LE- ŽIŠČ, R-8 V VOLUŠU NAD MAROFOM - 50 LEŽIŠČ, R-9 NA NETOPIRJU NA BOHORJU - 40 LEŽIŠČ, R-10 V VO- LUŠU NAD MAROFOM - 50 LEŽIŠČ. POLEG TEGA JE BILO ŠE ZASILNO ZAVETIŠČE RANJENCEV V OBLIKI ZEMLJANKE V PIŠECAH TER SANITETNI BUNKER V ZAJSELAH NA BOHORJU - 15 LEŽIŠČ. V VSEH SANITETNIH OBJEKTIH SE JE ZDRAVILO NAD 300 BORCEV KOZJANSKEGA ODREDA IN XIV. DIVIZIJE. EDINI ZDRAVNIK JE BIL DR. STANISLAV POGRAJNC. ORGANIZACIJO CELOTNE KOZJA- NSKE SANITETE PA JE VODIL DR. ADOLF DROLC TAKO USPEŠNO, DA NI PADLA V SOVRAŽNIKOVO ROKO NITI ENA BOLNIŠNICA. . Napis pod nadstreškom: PARTIZANSKA BOLNICA R-9 NETOPIR – BOHOR	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Bor1974, 25.XI.2019 Ljubo Motore in Sonja Kostevc, 22. 7. 2021	23.7.2021. 00:00	—	M.Kermavnar, 6.3.2024, Po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na spomeniku, dopolnil lokacijo in postavil zvezdico po GPS koordinatah	Nadstrešek s ploščo	Šentjur	K. o. 1163 Šentvid pri Planini, parc. št. 657/156
2609	Idrija, Spominska plošča posvečena partizanskemu napadu na italijansko posadko	Spominska plošča je iz belega marmorja (80 x 49 cm) z vklesanim in obarvanim napisom. Datum odkritja: 4.7.1977 EŠD 19482 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 258. . »Napad na italijansko postojanko na Marofu pri Spodnji Idriji. Aktivist OF in obveščevalec Maks (ilegalno ime) z Ledin je zbral podatke o italijanski posadki na Marofu in nas vodil do te postojanke. Vojko je zbral 20 borcev prostovoljcev in nas vodil z Brinovega griča prek potoka Zala in Ledin do Marofa. V nočnih urah med 10. in 11. uro 31. januarja 1943 smo se, oblečeni v bele halje iz belih rjuh, neopaženo približali električni centrali, ki je napajala z elektriko rudnik živega srebra v Idriji, kjer je bila postojanka z okrog 12 italijanskih vojakov, ki so stražili elektrarno. Na Vojkovo povelje smo izvedli bliskovit napad in presenečenje je bilo popolno, nasprotnik se je vdal brez odpora. Dva italijanska vojaka sta bila ranjena in sanitetno oskrbljena. Vse ujetnike smo pustili pri življenju. Vojko jim je spregovoril in zagrozil, da do jutra ne smejo zapustiti postojanke, rekoč: 'Še bo tekla zajčja kri.' V tej akciji smo zaplenili: težko strojnico breda, 2 zaboja municije za strojnico, 10 pušk in zanje večje količine municije, 25 ročnih bomb, obutev, obleko in drugo vojaško opremo. Nihče od borcev ni bil ranjen ali poškodovan. Akcija je močno odmevala v Spodnji Idriji, Idriji in drugih krajih. Kot smo izvedeli kasneje, so bili preživeli italijanski vojaki in njihov poveljnik pred vojaškim sodiščem v Rimu obsojeni na več let zapornih kazni, ker se niso uprli partizanom. Na stavbi električne centrale v Marofu je bila po vojni postavljena spominska plošča, ki obeležuje ta dogodek.« (Jože Hočevar, Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča, Nova Gorica/Koper: Skupnost borcev 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča, 2002, str. 157, 158, 159)	Spominska plošča je locirana na cestni fasadi hidrocentrale na Marofu, Idrija, Mokraška vas 2	NA TEM MESTU JE SKUPINA PARTIZANOV POD VODSTVOM JANKA PREMRLA-VOJKA 30. JANUARJA 1943 USPEŠNO NAPADLA IN RAZOROŽILA ITALIJANSKO POSADKO, KI JE VAROVALA MOST IN ELEKTRARNO. KS SP. IDRIJA	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Danica Markič, dopolnil Miloš Kermavnar, 22.10.2019	6.9.2024. 00:00	—	Zdenka Primožič 6. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča.	spominska plošča	Idrija	k.o. 119 Sp. Idrija, odkritje 04.07.1977
1196	DOLNJI SUHOR - Spominska plošča ustanovitvi iniciativnega odbora SPŽZ za Belo krajino	Vodnik, 21--24 Na sestanku 26.maja 1943, ki ga je vodila Mica Šlander na Suhorju, je bil ustanovljen okrožni iniciativni odbor SPŽZ za Belo krajino, za prvo sekretarko tega odbora je bila imenovana Francka Šebar-Dolenc. 8. avgusta 1943 - na isti dan, ko je bilo na Suhorju tudi veliko zborovanje pristašev OF iz severnega predela Bele krajine- je bila v gozdu blizu vasi prva okrožna konferenca SPŽZ ( Slovenska protifašistična ženska zveza) za Belo krajino. Beseda je tekla o pomoči partizanski vojski in vključevanju žena v OF. V času 2. konference SPŽZ za Belo krajino, 14. decembra 1943 je v okrožju delovalo 124 odborov SPŽZ in 36 zaupnic. Slovenska delegacija, ki je ravno ta dan prispela na Suhor z II. zasedanja AVNOJ (Antifašističko veče narodnog oslobodjenja Jugoslavije-Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije ,op: D.D.) , je seznanila udeleženke z zgodovinskimi sklepi, sprejetimi v Jajcu. Spominska plošča o razvoju in deležu SPŽZ za Belo krajino je bila odkrita na poštni hiši 8. marca 1959. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (79) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 137. https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf geslo: AFŽ	Dolnji Suhor pri Metliki 5, na obcestni fasadi nad vhodnimi vrati in desno ob njih.	V TEM KRAJU JE BIL 26. MAJA 1943 USTANOVLJEN OKROŽNI INICIATIVNI ODBOR SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA BELO KRAJINO DNE 8. AVGUSTA 1943 JE BILA V GOZDU PRI SUHORJU PRVA KONFERENCA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA BELOKRANJSKO OKROŽJE DNE 14. DECEMBRA 1943 JE BILA NA SUHORJU DRUGA KONFERENCA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA BELOKRANJSKO OKROŽJE PRISOSTVOVALA JI JE SLOVENSKA DELEGACIJA, KI SE JE POD VODSTVOM TOVARIŠA BORISA KIDRIČA VRAČALA Z II. ZASEDANJA AVNOJ V JAJCU	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik 13. 3. 2017; Mira Hladnik 1. 5. 2017 19.2.2022 D.Divjak	17.11.2023. 00:00	—	19.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak M.Kermavnar, 17. 11. 2023, uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek	spominske plošče	Metlika	K.o.: 1504 - HRAST, št.parc.: *113
4393	Padriče	Spominski plošči sta ob vhodnih vratih v cerkev sv. Cirila in Metoda v Padričah (Padriciano), vzhodno od Trsta. Cerkev je v križišču cest SP1 in lokalne ceste Localita Padriciano. Obe plošči sta pravokotni, kamniti, velikosti okoli 1,00 - 1,20 x 0,90 m, z vklesanimi napisi ter imeni in priimki oseb, ki so umrle med NOB in osebe, ki so umrle po vojni, a so sodelovale v NOB.	Najlažji je dostop preko Bazovice in po dobrih dveh kilometrih SZ smo v Padričah (Padriciano), ali pa preko Lipice skozi Gropade JZ in po dobrem kilometru smo pred cerkvico sv. Cirila in Metoda.	Ob 70. letnici postavitve spomenika Padlim v N.O.B. 1948 [peterokraka rdeča zvezda] 2018 . GRGIČ ROMAN, št. 50 GRGIČ EDVARD, št. 1 GRGIČ VERONIKA, št. 17 GRGIČ STANKO, št.43 GRGIČ VINCENC, št. 45 GRGIČ JOSIP, št. 21 GRGIČ VIDA, št. 54 KALC EVGEN, št. 12 GRGIČ JUST, št. 51 KALC ALOJZ, št. 63 GRGIČ JUST, št. 17 GRGIČ IVAN, št. 9 MAHNIČ ZOFKA, št.85 GRGIČ RAFAEL, št. 52 GRGIČ MILAN, št. 56 ŽAGAR ALOJZ, št. 38 GRGIČ JOSIP, št. 72 GUŠTIN KAREL, št. 7 KALC FRANC, št. 64 GRGIČ ANTON, št. 42 GRGIČ ALOJZ, št. 20 GRGIČ SVETKO, št. 72 KRIŽMANČIČ JOLANDA, št. 2 ŽAGAR SILVESTER, št. 32 GRGIČ SILVESTER, št. 9 GRGIČ VINCENC, št.22 KALC AVGUŠTIN, št. 5 GRGIČ EMIL, št. 10 ŽAGAR DANILO, št. 2 GRGIČ STANKO, št. 35 GRGIČ MARIJA, št. 72 GRGIČ JOSIP, št. 42 GRGIČ FRANC, št. 30 ŽAGAR ALOJZ, št. 32 GRGIČ ANTON, št. 4 KALC ZOFKA, št. 57 GRGIČ KAREL, št. 35 KALC RUDOLF, št. 29 GRGIČ VIKTOR, št. 48 KALC JULIJ, št. 34 GRGIČ IVAN, št. 49 GRGIČ STANKO, št. 23 GRGIČ PAVLA, št. 46 MAHNIČ AVGUŠTIN, št. 65 ŽAGAR JUST, št. 32 ŽAGAR LJUDMILA, št. 70 GRGIČ LJUDMILA, št. 4 GRGIČ BORIS, št. 72 GRGIČ JULIJA, št. 69 GRGIČ VINCENC, št. 6 GRGIČ MARIJA, št. 63 GRGIČ STANKO, št. 45 GRGIČ IVAN, št. 35 GRGIČ MARIJA, št. 25 GRGIČ JOSIP, št. 72 GRGIČ ALOJZ, št. 28 KALC ZDENKA, št. 12 GRGIČ IVANKA, št. 62 GRGIČ DANICA, št. 51 GRGIČ MILENA, št. 23 GRGIČ IVANKA, št. 35 ŽAGAR SILVESTRA, št. 70 ŽAGAR MIROSLAV, št. 32 GRGIČ SILVANA, št. 25 GRGIČ JUST, št. 35 ŽAGAR JOSIPINA, št.70 GRGIČ MARCEL, št. 20 KALC STANKA, št. 12 ŽAGAR JOSIP, št. 78 KRIŽMANČIČ RUDOLF, št. 14 . Plošča, desno od vhoda v cerkev: SPOMIN PADLIH ZA SVOBODO IZ PEDRIČ GRGIČ JOSIP 7.7.1922 21.8.1944 GRGIČ ALBERT 14.3.1910 20.8.1944 GRGIČ BENEDIKT 20.1.1910 16.7.1944 POGREŠANI GRGIČ SILVESTRA 20.12.1920 GRGIČ MIROSLAV 8.9.1922 TALCI GRGIČ FRANC 31.8.1905 1945 KALC KAREL 12.12.1904 17.7.1944 KRALJ ALEKSANDER xx.xx.xxxx xx.xx.1945 . nedokončano	—	—	—	—	M. Štupica in T. Bizjak, 22.8.2019, dop. M. Hladnik 20.12.2020	24.6.2024. 00:00	—	Od domačih partizanov so štirje padli v borbi, štirje v nemških taboriščih, trije so preživeli, 19 fantov je bilo v posebnih bataljonih. Ploščo so domačini odkrili l. 1946. -- LSI 1: 197. M. Hladnik M. Kermavnar, 24.6.2024, dopisal imena na spomeniku.	kamniti plošči, memorialni dediščini	Italija, Trst	—
5118	Dušan Bordon, Semedela	Bronasti doprsni kip publicista in partizana Dušana Bordona stoji na kvadrastem kamnitem podstavku z vklesanim in črno pobarvanim napisom. Okoli spomenika je urejena manjša gredica. Avtor kipa je kipar Jože Pohlen. Spomenik je bil odkrit 23. maja 1975. EŠD: 17080 Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 396. Dušan Bordon Wikipedia Primorski slovenski biografski leksikon. 3. snopič: Bor-Čopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1976, str. 105-106. »Študent, revolucionar, partizan in žrtev fašističnega nasilja Dušan Bordon se je rodil 16. decembra 1920 v Trstu. Oče Dragotin, doma iz Kavaličev pri Sv. Antonu – Koper, in mama Ana Turk iz Marezig sta se preselila v Trst, kjer sta si poskušala urediti znosnejše življenje, vendar sta se zaradi fašističnega nasilja kmalu umaknila na Ptuj, od tam pa sta odšla v Ljubljano, kjer je Dušan obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti je študiral romanistiko. Leta 1938 je začel izdajati časopis Slovenska mladina, katerega je urejal in pisal članke pod raznimi psevdonimi. K temu delu je pritegnil tudi Karla Destovnika - Kajuha. Priključil se je študentski brigadi na Hrvaškem, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano, kjer je v ilegali ustanavljal partijske celice in organiziral zbiranje orožja. 2. julija 1941 je Dušan obiskal starše. Zaradi izdajstva je bil aretiran z bratom Radom, zaprt v Ljubljani in nato sta bila brata deportirana v italijansko taborišče. Ker sta iz vsakega taborišča poskušala pobegniti, sta bila leta 1943 premeščena v taborišče Renicci v Toskani. Nekaj dni pred kapitulacijo Italije sta s skupino Slovencev pobegnila in po nasvetu domačina so ostali v bližnjih gozdovih in se povezali s partizani. Dušan je sodeloval pri ustanovitvi 24. garibaldinske brigade Pio Borri, bil je njen prvi politični komisar. Usodnega 13. aprila 1944 je s skupino partizanov napadel salojske fašiste pri Samprocinu blizu kraja Caprese Michelangelo. Ti so se razdelili v dve skupini in partizane nameravali obkoliti. Umik je kril Rus Pjotr, ker pa mu je puška zatajila, je ostal tudi Dušan in sta tako oba padla, med umikajočimi partizani je bil samo eden ranjen. Brat Rado je drugi dan poskrbel, da sta bila padla pokopana v gozdu. Takoj po vojni sta bila prenesena na bližnje pokopališče in leta 1973 v jugoslovansko kostnico v Sansepolcru. Dušana se v Sansepolcru še danes spominjajo, in to ne samo zaradi jezika, temveč zaradi njegove svobodomiselnosti, upornosti, spoštovanja ljudi in predvsem zaradi herojstva, ko je žrtvoval življenje, da je rešil sotovariše – borce. Po njem so leta 1972 poimenovali Osnovno šolo v Semedeli v Kopru. Generacije »bordonovcev« poznajo življenje študenta, revolucionarja in borca za pravice, kar si Dušan ob 100. obletnici rojstva tudi zasluži. Njegov brat Rado, partizan, pesnik, ki je po vojni živel v Ljubljani, je ob smrti brata napisal pesem: POKOP Nikoli več ne bodo mi sijale dobrotne oči, mi usta govorila, ki marsikdaj so me potolažila, ko v meni so moči se že rahljale. Nikoli več ne bodo mi dajale prijazne roke v trudno dlan krepčila. Nič več ne bo uporna pest se bila na cestah, ki v svobodo so peljale. Slovo za zmeraj od življenja jemlje. In dasi usta so mu bleda, nema, prešinja jih nasmeh, kot da le drema. Zamolklo v mračni gozd zveni lopata in težke grude nedomače zemlje se zgrinjajo mi na srce in – brata. Vojko Vodopivec, Revolucionar in žrtev vojnega nasilja /Ob stoti obletnici rojstva Dušana Bordona/, Svobodna beseda, Letnik 7, št. 63, januar 2021, str. 5 Elektronski vir: Svobodna beseda, januar 2021, 5 Dostop: 29. 6. 2024).	Spomenik stoji na dvorišču Osnovne šole Dušana Bordona na Rozmanovi ulici 21a v Semedeli.	DUŠAN BORDON ŠTUDENT REVOLUCIJONAR 1920 1944	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Ivan Smiljanić 31. 3. 2020	3.7.2024. 00:00	—	M.Kermavnar, 3.7. 2024, dopolnil Opis s podatki iz literature po predlogi Zdenke Primožič.	Doprsni kip na podstavku	Koper	2606 SEMEDELA, 437/1
7058	Franc Ekart	Franc Ekart je izhajal iz kmečke družine v Rogozi. Postal je komandir Pohorske čete. Po izdaji ga je gestapo ustrelil v mariborskih zaporih. Spomenik na podstavku se nevarno nagiba.	V parku nasproti doma krajevne skupnosti v Rogozi, Rogoška cesta 60.	FRANC EKART KOMANDIR 1. POHORSKE ČETE 1919--1941	—	—	Obstoječi spomeniki	—	S. Gradišnik 25. 11. 2021	13.5.2024. 00:00	—	Dodal fotografije M. Hladnik 13. 5. 2024	Doprsni kip	Hoče-Slivnica	694 ROGOZA, 706/6
2588	Zemljanka Sevastopol, Miklavž	Po ustanovitvi Lackove čete januarja 1944 , ki je delovala v neposredni bližini Maribora, je postalo zadrževanje članov okrožnega odbora KPS Maribor v mestu zelo nevarno. Poleg tega je štab čete imeti za uspešno delovanje stalne stike z okrožnim komitejem. Zato je bilo potrebno najti ustrezen in varen prostor. Prav tako nujna je bila potrebna okrožna tehnika, ki bi oskrbovala partizansko enoto in terenske delavce s prepotrebnim ilegalnim tiskom. Okrožno tehniko, ki je delovala na Meljskem hribu, je bilo treba zaradi ogroženosti čimprej preseliti. Tako sta bila potrebna vsaj dva bunkerja. Februarja 1944 so se odločili, da morata bviti bunkerja v neposredni bližini mesta. Izbrali so ravninski, gosto obraščen mladi gozd v bližini domačije članice okrožnega komiteja Mice Rokove vMiklavžu.Lokacijo za dva bunkerja so našli južno od Ptujske ceste. Med seboj sta bila oddljena 10 minut hoje. Bunkerja sta bila široka tri in dolga štiri in visoka dva metra. Na dnu je bil gramoz, na njem tramovi in čez deske. Strop je bil zaradi odtoka rahlo nagnjen, čezenj potegnjena strešna lepenka, prek vsega pa še 30 cm zemlje, nasajne z mahovino in resjem. Poskrbljeno je bilo tudi za ventilacijo. Bunkerja sta bila dobro zamaskirana in ju Nemci do konca vojne niso odkrili. Bunker, ki je služil za okrožno tehniko in je bil od bunkerja Triglav oddaljen kilometer in pol, so imenovali Sevastopol. Tehniko je vodil študent medicine Vinko Gregorc-Suhi, pomagali pa so mu sestra Mira Gregorc-Balček, Čehinja Vlasta Vnje-Živa in predvojni komunist, Hrvat Boban.Članke in drugo gradivo za delo tehnike so sestavljali in zipkali v bunkerju Triglav.Dostop v bunker Sevastopol so imeli samo člani okrožnega komiteja KPS Maribor.Zaradi izdaj in aretacij v okrožju Maribor je štab Lackovega bataljona 6. junija 1944 zapustil bunker Triglav in preko Frama odšel na Planico. Iz Sevastopola pa so istočasno preselili tehniko v Fram k Černetovim, kjer so nadaljevali z delom.Vir: Zbornik spominskih obeležik NOB v občini Maribor-Tezno,Maribor, julij 1987	Ob Miklavški mlaki (desni breg), ob spomeniku je klop. Koordinate: 46.4968053,15.6958923	TU JE BILA V ČASU NOB ZEMLJANKA SEVASTOPOL V KATERI SO RAZMNOŽEVALI NARODNOOSVOBODILNI TISK	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Rok KAMNIK, 2. 12. 2017 Dopolnil D.Divjak, 27.april 2020	27.4.2020. 00:00	—	Dodal sveže slike in pobrisal podvojeni vpis, ki ga je prispeval S. Gradišnik 25. 11. 2021 in ga umestil 1 km severno. M. Hladnik 13. 5. 2024	Spomenik	ROGOZA	K.o.: 694-ROGOZA, št. parc.: 518/1,
3402	Sela pri Kamniku	Posvečeno devetim talcem Livkove in Brlečeve družine, devetim borcem ter dvanajstim žrtvam nasilja med NOB. Odkrila ZB Srednja vas 15. maja 1965. Na pokopališču pod cerkvijo je tudi nagrobnik Stanislave Černevšek, na katerem piše: Sežgana. EŠD 16945 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 44. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 39. Danijel Kaštrun: Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).	Pred vhodom v osnovno šolo, Sela pri Kamniku 5.	V LETIH NEMŠKEGA NASILJA NAD NAŠIM LJUDSTVOM SO ZA SVOBODO IN ZMAGO REVOLUCIJE DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA V NOV ŠUŠTAR JANEZ IZ ROŽIČNEGA 15.5.1923 – 20.1.1943 KADUNC LUDVIK IZ ZNOJILE 5.8.1918 – 24.12.1943 POLJANŠEK ALOJZ IZ SAV. PEČI 16.5.1925 – 10.3.1943 ŠUŠTAR JANEZ IZ SEL 28.1.1902 – 14.7.1944 POLJANŠEK JAKOB IZ SEL 5.7.1925 – 30.9.1944 MALI JAKOB IZ BELE PEČI 13.7.1910 – 19.12.1944 MALI JERNEJ IZ BELE PEČI 16.8.1912 – 29.12.1944 BIZJAK JAKOB IZ MARKOVEGA 24.7.1909 – 15.5.1945 DOLINŠEK JANKO IZ STUDENCA 8.3.1925 – 2.2.1943 SEŽGANI V BELI PEČI 24. 5. 1944 IN V SAVINJI PEČI 15. 5. 1944 Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx 12 imen nedokončano, ni fotografije Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxx KOT TALCI ŠUŠTAR JOŽE IZ ROŽIČNEGA 15.3.1919 – 7.7.1943 VRTAČNIK FRANC IZ ROŽIČNEGA 1.12.1900 – 18.8.1943 STAHNIČAR JANEZ IZ SEL 8.9.1919 – 19.5.1944 KUHAR JANEZ IZ ROŽIČNEGA 19.10.1901 – 19.6.1944 HRIBAR TOMAŽ IZ SAV. PEČI 20.12.1873 – 11.8.1944 OSREDKAR JAKOB IZ SAV. PEČI 22.4.1883 – 15.10.1944 POLJANŠEK JANEZ S POLJANE 15.12, 1908 – 27.12.1944 POLJANŠEK JANEZ IZ SAV. PEČI 28.12.1914 – 1.1945 V TABORIŠČU TOMC LEOPOLD IZ MARKOVEGA 13.11.1902 – 18.12.1944 MALI ANTON IZ ZNOJILE 3.6.1895 – 15.4.1945	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik 30. 8. 2018	23.6.2024. 00:00	—	M. Kermavnar, 23.6.2024, po fotografijah dopisal razpoložljivo besedilo na spomeniku.	5 plošč iz svetlega marmorja	Kamnik	1914 ZNOJILE, 40/4
9337	Osnovna šola Partizanska bolnišnica Jesen-Tinje	Zadnja slika je s prireditve 19. X. 2024.	Osnovna šola, Veliko Tinje 29	OSNOVNA ŠOLA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA JESEN TINJE	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Bor1974	21.10.2024. 00:00	—	—	Spominska plošča	Slovenska Bistrica	—
2059	Ribnica, grad, osrednji spomenik žrtvam NOB	Na spomeniku je posvetilo in 216 imen z letnicami rojstva in smrti Ni v RKD! foto123	V JZ kotu spominskega parka sredi Ribnice.	napis na vrhu spomenika po treh ploskvah V BOJU ZA OSVOBODITEV NAŠEGA NARODA IZPOD FAŠISTIČNEGA JARMA V LETIH 1941 1945 SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA . RIBNICA ANDOLJŠEK FRANCI 1924 - 1945 LOVŠIN JANEZ 1912 - 1942 ARKO BOGOMIR 1922 - 1945 LOVŠIN ŠTEFAN 1917 - 1944 ARKO BOGOMIR 1926 - 1945 LUKMAN JOŽEF 1924 - 1943 ARKO BREDA 1920 - 1945 MAJNIK ANTON 1905 - 1943 ARKO DARJA 1921 - 1945 MARČIČ LEONID 1918 - 1944 ARKO FRANC 1869 - 1942 MARČIČ ROMAN 1916 - 1944 ARKO JANEZ 1874 - 1944 MLAKAR ZORO 1921 - 1944 ARKO JANEZ 1926 - 1943 MRHAR STANKO 1912 - 1945 ARKO JOŽEF 1910 - 1944 MRŠE STANKO 1912 - 1945 ARKO MARICA 1899 - 1943 NOVAK ANTON 1924 - 1944 ARKO MARIJA 1866 - 1944 PAKIŽ EMIL 1887 - 1942 BAMBIČ ALOJZIJ 1922 - 1943 PAKIŽ MARJAN 1919 - 1943 BAMBIČ ALOJZ 1922 - 1943 PAKIŽ RADOVAN 1922 - 1942 BAMBIČ JOŽE 1925 - 1943 PELC ANTON 1902 - 1943 BENČINA IVANKA 1924 - 1944 PELC JOŽEF 1920 - 1942 BREGAR MARKO 1918 - 1941 PELC STANE 1906 - 1944 BURGER IVAN 1891 - 1944 PERENIČ ANTON 1922 - 1943 CUJNIK ANTON 1907 - 1943 PETEK JOŽE 1912 - 1945 ČEŠAREK ALOJZIJ 1903 - 1943 PETEK MARIJA 1920 - 1944 ČEŠAREK LADISLAV 1926 - 1944 PICEK FRANCI 1928 - 1943 DEBELJAK FRANC 1913 - 1942 PIRIH VIKTOR 1927 - 1943 DIVJAK SAŠO 1920 - 1944 PIRKOVIČ FRANC 1900 - 1943 DROBNIČ VLADO 1923 - 1945 POLH ANTON 1914 - 1943 FELICIJAN RADKO 1912 - 1944 PUCELJ FRANC 1918 - 1944 GELZE ALOJZ 1893 - 1944 PUCELJ JAKOB 1911 - 1944 GORŠE LEOPOLD 1918 - 1943 PUCELJ JANEZ 1903 - 1943 GORŠE SIMON 1906 - 1942 PUTRE MATIJA 1925 - 1945 GRČA ALOJZ 1924 - 1944 RAKIČ DUŠAN 1916 - 1943 JAVORNIK JANEZ 1924 - 1944 RIGLER PAVLA 1893 - 1942 JORAS ANTON 1887 - 1944 SLEKOVEC JOŽE 1902 - 1945 KIFERLE DANICA 1908 - 1944 ŠINKOVEC ALOJZIJ 1901- 1944 KLUN JOŽE 1925 - 1943 ŠINKOVEC MATIJA 1926 - 1944 KMET BEBA 1920 - 1945 ZBAČNIK IGNAC 1921 - 1942 KNOL JOŽE 1900 - 1942 ŠPORAR ANTON 1922 - 1943 KOSMAČ TONE 1924 - 1942 TOMŠIČ ANDREJ 1898 - 1942 KOVAČIČ MIRKO 1912 - 1945 ZALAR DRAGO 1925 - 1944 KRATOFIL JOŽE 1919 - 1943 ZBAČNIK ALEKSANDER 1924 - 1943 KRIŽMAN ANTON 1912 - 1942 ŽAGAR DORE 1905 - 1944 KRIŽMAN JANEZ 1909 - 1945 ŽNUDERL BOGOMIR 1914 - 1944 KRIŽMAN MATIJA 1921 - 1945 ZALAR JOŽE 1926 - 1944 KRŽE JANEZ 1913 - 1944 LESAR LUDVIK 1920 - 1945 LEVSTEK ANTON 1901 - 1945 druga ploskev BREG - DOLENJI LAZI JURJEVICA ALIČ ALOJZ - LESNIKA 1916 - 1943 ANDOLJŠEK JANEZ 1914 - 1944 DEJAK ŠTEFAN 1921 - 1942 ARKO JOŽE 1924 - 1945 KOŠOROK FRANC 1905 - 1944 FRANCELJ IVAN 1909 - 1943 KRAJEC ANTON 1900 - 1942 KOVAČIČ STANKO 1916 - 1944 LOVŠIN FRANC 1902 - 1943 LESAR ANTON 1933 - 1942 MRŠE FRANC 1910 - 1943 LOVŠIN JOŽE 1904 - 1942 OBERSTAR JANEZ 1870 - 1944 OBERSTA VIKTOR 1906 - 1942 PAJNIČ STANKO 1922 - 1943 PAJNIČ FRANC 1869 - 1942 PETEK FRANC 1912 - 1943 ŠILC JANEZ 1869 - 1942 PETEK JANEZ 1909 - 1942 ŠILC LUDVIK 1913 - 1942 PRELESNIK ANTON 1913 - 1943 ŠILC NEŽA 1875 - 1942 PUCELJ IGNACIJ 1900 - 1944 ŠTUPICA JOŽE 1912 - 1945 RUPARČIČ JOŽE 1922 - 1945 TANKO ALOJZ 1909 - 1942 RUS ALOJZ 1925 - 1943 TANKO JANEZ 1904 - 1942 RUS FRANC 1916 - 1944 TANKO RUDOLF 1915 - 1942 RUS LUDVIK 1918 - 1944 TANKO RUDOLF 1919 - 1943 RUS TONE 1910 - 1943 ŠMALC FRANC 1912 - 1944 ŠMALC FRANČIŠEK 1915 - 1943 SLATNIK ŠMALC FRANČIŠEK 1915 - 1945 CVAR JOŽE 1917 - 1943 ČAMPA LUDVIK 1934 - 1944 ILC NEŽA 1897 - 1942 BREŽE KOŽAR ANA 1863 - 1942 KLJUN ANTON 1913 - 1943 LESAR FRANC 1934 - 1943 LESAR MARIJA 1938 - 1943 LESAR NEŽA 1906 - 1942 SUŠJE OGRINC ANTON 1907 - 1945 GOVŽE STANKO 1897 - 1943 ORAŽEM IGNACIJ 1917 - 1944 GOVŽE STANKO 1921 - 1943 ZALAR JOŽE 1888 - 1943 KOŽAR FRANC 1922 - 1945 ZGONC DUŠAN 1924 - 1942 LESAR ALOJZ 1913 - 1944 ZIDAR ANDREJ 1925 - 1944 LESAR FRANC 1921 - 1944 LESAR NEŽKA 1929 - 1943 LOVŠIN LUDVIK 1913 - 1943 DANE LOVŠIN PAVLINA 1932 - 1942 ČAMPA JOŽE 1906 - 1942 PEROVŠEK JANEZ 1908 - 1943 LESAR IVAN 1926 - 1944 MIHELIČ MARIJA 1883 - 1944 ŽLEBIČ OGRINC ANTON 1936 - 1944 LOVŠIN VIKTOR 1907 - 1943 ZOBEC FRANC 1923 - 1943 PINTAR JOŽE 1910 - 1943 ZOBEC FRANC 1895 - 1944 POLJANEC AVGUST 1898 - 1944 PUCELJ ANTON 1907 - 1943 RIGLER PAVLA 1892 - 1942 tretja ploskev BUKOVICA ARKO FRANČIŠEK 1902 - 1942 TANKO JOŽE 1923 - 1943 GORNIK MARTIN 1901 - 1942 ULAGA JANEZ 1911 - 1944 KLJUN ANTON 1918 - 1943 ZAJC JOŽE 1925 - 1944 KLJUN FRANČIŠEK 1907 - 1943 KLJUN LUDVIK 1913 - 1942 KNAVS FRANC 1911 - 1943 NOSAN FERDINAND 1925 - 1945 HROVAČA NOSAN FRANČIŠKA 1897 - 1943 ANDOLJŠEK FRANC 1907 - 1943 ORAŽEM ALOJZIJ 1896 - 1945 FRAKELJ BENEDIKT 1909 -1942 PAHULJE EDVARD 1921 - 1943 JAKLIČ ANZON - ADAM 1924 - 1943 PAJNIČ IVAN 1925 - 1943 KERSNIČ ŠTEFAN 1907 - 1942 SMOLUH IVANA 1888 - 1942 KLUN JOŽE 1918 - 1944 ŠOBAR FRANC 1869 - 1942 NIGERLE ALOJZIJ 1905 - 1943 PRELESNIK JOŽE 1923 - 1944 GORENJA VAS KOT ILC ANA - ŽARA 1925 - 1945 ČAMPA LEOPOLD 1922 - 1945 ILC IVAN - ŠPAN 1913 - 1942 GORNIK FRANČIŠEK 1899 - 1943 ILC IVAN 1919 - 1944 HENDA FRANC 1914 - 1942 ILC ATANE - KRIŠTOF 1920 - 1944 LOVŠIN VINCENCIJ 1911 - 1943 KLUN IGNAC - NACE 1922 - 1944 ZAJC JOŽE 1909 - 1942 KLUN JANEZ 1927 - 1945 ZOBEC ANTON 1894 - 1943 KLUN KAROL - MARKO 1926 - 1944 KORDIŠ ANDREJ 1922 - 1942 KULHAVY FRANTIŠEK 1909 - 1945 NEMŠKA VAS LOVŠIN FRANCE-JURE 1909 - 1945 BOJC JANEZ 1911 - 1943 MALEŠIČ FILIP - METOD 1927 - 1945 BOJC PAVLA 1924 - 1943 MALEŽIČ FRANC 1924 - 1943 KLUN FRANC 1925 - 1943 NOSAN JANEZ 1909 - 1944 LESAR JOŽE 1917 - 1942 PETEK STANE 1913 - 1943 MEHAR JAKOB 1892 - 1942 PUCELJ STANKO 1925 - 1944 RANČIGAJ BORIS 1926 - 1943 SCHWEIGER PAVEL 1923 - 1943 RUS ALOJZIJ 1938 - 1944 RUS FRANC 1911 - 1943 TANKO ALOJZIJ 1936 - 1944 GORIČA VAS ANDOLJŠEK JOŽE 1908 - 1943 SAJEVEC KOŠMRLJ FRANC 1908 - 1943 ŠILC JANEZ 1913 - 1943 KOŠMRLJ IVAN 1914 - 1943 ŠILC JOŽEF 1930 - 1943 LOVŠIN FERDINAND 1924 - 1943 ŠILC LUDVIK 1929 - 1943 NOSAN FRANC 1920 - 1945 NOSAN JANEZ 1903 - 1943 ANDOLJŠEK ANTON 1924 - 1944 POSTAVILA KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA Z Z B N O V RIBNICA	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik 1. 8. 2017 D.Divjak,31.oktobra 2020, 13.11.2023, M.Kermavnar 13.11.2023	13.11.2023. 00:00	30.8.2025. 19:43	D.Divjak, dopolnil podatke 31.10.2020 D.Divjak, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku, vnesel M.Kermavnar 13.11.2023	—	Ribnica	K.o.: 1625-RIBNICA, št.parc.: 918/14
6362	Taborišče Monigo, Italija	Božo Cerar: Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost. Portal plus 16. 11. 2019. [preveri lokacijo fotografij] Geslo: taborišče123	Caserna Cadorin, Monigo, Strada Feltrina, Treviso	V spomin na fizično in moralno trpljenje internirancev Julij 1942/September 1943 Ta kraj je bil v času fašizma taborišče za slovenske in hrvaške Približno dvesto je bilo žrtev, med njimi triinpedeset otrok, zaradi podhranjenosti, mraza in bolezni 1943 Leta 1943 je bil nekaj mesecev tudi taborišče za vojne ujetnike. 1945 Med majem in avgustom 1945 je bil taborišče za begunce iz vse Evrope. Sprejeto je približno 20.000 ljudi, tudi Slovencev in Hrvate. . Druga plošča V ŽALOSTEN SPOMIN NA INTERNIRANE CIVILISTE IZ BIVŠE JUGOSLACIJE, KI SO ŽIVELI IN UMRLI V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU V VISCU OD FEBRUARJA DO SEPTEMBRA LETA 1943 . MDDSZ VISCO DECEMBER 2009 SLUŽBA ZA VOJNA GROBIŠČA	—	—	Neobiskani spomeniki	—	M. Hladnik 10.11.2020 D. Divjak 22.4.2024	22.4.2024. 00:00	—	D. Divjak dodal tekst s plošč 22. april 2024	taborišče	Italija	—
4260	Lokovec, kovinarskim delavnicam	Bronasta spominska plošča je posvečena borcem, ki so med NOV delali v partizanskih kovinarskih delavnicah. Postavljena je bila 4. 7. 1980. EŠD 22093	Lokovec 68A, na severozahodnem vogalu nekdanjega obrata Vozila Gorica (leta 2024 podjetja Varmont) v Srednjem Lokovcu.	[zvezda] ČAST VSEM ONIM TOVARIŠEM KI SO V LETIH NOB SODELOVALI V PARTIZANSKIH KOVINSKIH DELAVNICAH 1941 -- 1945 NA OBMOČJU KOMANDE GORIŠKEGA VOJNEGA PODROČJA SKUPNOST BORCEV GORIŠKEGA VOJNEGA PODROČJA IN VOZILA GORICA 4. 7. 1980	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik neobiskano nedokončano	21.5.2024. 00:00	—	M.Kermavnar, 21. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal napis na plošči, spremenil status v obstoječ, dopolnil lokacijo in dodal fotografije 3/1 do 3/4.	Spominska plošča	Nova Gorica	K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 694/5
9052	Krtina, pokopališče, Grlica Julijana	Magdalena Grlica: Sistory navaja: Ime in priimek: Magdalena Grlica, Oče: Ivan, Mati: Helena, Po domače: Vesevska, Datum rojstva: 21. 07. 1880, Kraj rojstva: Krtina, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 03. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska. . »Konec januarja 1944 so začeli pripravljati transport, podoben transportom iz leta 1942. Spet so zbirali tako imenovane neozdravljivo bolne: jetične, spolno bolne, epileptične, takšne z nezdravečimi se ranami ali novimi tvorbami. In to pot tudi tiste, ki so jih vrnili iz delovnih taborišč, kjer so postale za delo nesposobne. Ker so se jetnice bale, da bo s tem transportom tako, kot je bilo s tistimi 1942, so prek nakladalne delovne skupine – ladekommando iztihotapile poročilo o teh pripravah in poročilo je res prišlo v Anglijo, kjer ga je izkoristila BBC. Morda je zato sam poveljnik taborišča Suhren odhajajočim zagotavljal, da gredo samo v drugo taborišče, česar mu ni nihče verjel. […] Najprej so jih poslali v Lublin in od tam, pač zaradi prodirajoče rdeče armade v Auschwitz, od koder so se nekatere preživele vrnile v Ravensbrück. Za ta »bolniški« transport so določili tudi okrog 15 Slovenk. […] Elizabeta Draš in Magdalena Grlica sta tik pred koncem umrli.«(Erna Muser, Vida Zavrl, FKL Žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. 116, 117) »Vojna vihra me je doletela na gradu Krumperk, ki stoji na prijaznem gričku 2 km južno od glavne ceste Ljubljana–Celje in 3 km vzhodno do Domžal. […] V začetku oktobra 1941 so se Nemci na gradu za stalno naselili. S tem, ko je bil Krumperk zaseden od Nemcev, je bilo delo za osvobodilno gibanje zelo oteženo, ker je pred enim vhodom bila stalna straža. Ilegalci v grad niso mogli več, zato je bilo treba kurirje sprejemati na dogovorjenih skrivnih mestih izven gradu. Le požrtvovalni Helena Grlica in njena hčerka Julka iz Veselka sta nas poslej obveščali o vsem potrebnem. Ker je stal njun dom na povsem samotnem kraju, je bil za shajanje kaj primeren, poleg tega pa še gostoljubnost in požrtvovalnost Veselske mame. Kadar je bila potrebna hrana za partizane, jo je prišla iskat priletna Veselska mama ali njena hčerka. Iz gradu mimo straže sta odnašali hrano v cekarjih moje hčerke z izgovorom, da nosijo malico delavcem na polje. Dne 29. oktobra 1941 je moža aretiral gestapo. Istega dne sta bili aretirani tudi Helena in Julka Grlica in še več drugih. Bili so izdani. Obe Grličevi so odpeljali v Šlezijo. Nikoli več se nista vrnili.« (Sodelovanje s partizani Radomeljske čete, Napisala Marija Keglovič, Novo mesto, 1959, v: Stana Gerk, Ivka Križnar in Štefanija Ravnikar-Podbevšek (ur.), Slovenke v narodnoosvobodilne boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Zavod Borec v Ljubljani, 1970, str. 131, 132) Opomba Magdalena Grlica je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma 1941–1945 iz območja ZB Zg. Krtina. _______________________________________________________________________ Julijana Grlica: Sistory navaja: Ime in priimek: Julijana Grlica, Oče: Jože, Mati: Magdalena, Po domače: Vesevska, Datum rojstva: 10. 12. 1905, Kraj rojstva: Trst, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 00. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Ravensbrück, Kraj pokopa: Ravensbrück, Država pokopa: Nemčija. »Ko je 14. oktobra 1941 legel na zemljo mrak, so gestapovci obkolili Primaškovo hišo na Gorjuši. […] Po naročilu komisarja je 30. oktobra zgodaj zjutraj hitel občinski sluga Tone Starbek obvestit Kegloviča na Krumperku in brata Franca in Janeza Petriča v Lazih, naj se umaknejo, ker jih nameravajo Nemci aretirati. Kegloviča ni bilo doma, Valepov France je takoj odšel k bratu Tonetu-Mosnarju v Krtino, medtem ko Janez sploh ni hotel oditi z doma; dejal je, da ni nič kriv. To je bilo sicer res, vendar mu niso prizanesli. Ker je nekdo na poti nič hudega sluteč povedal Nemcem, da utegne biti France v Krtini, so ga tam aretirali. Isti dan so aretirali tudi Kegloviča in enainšestdesetletno mater Heleno Grlico na Vesevki, njeno hčer Julijano so vzeli kar z dela v Kocjančičevi tovarni na Viru, […] Terezijo Miš, Heleno in Julko Grlica pa so takoj po novem letu 1942 poslali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Tu je bila Julijana 6 mesecev »poskusni zajec«. Dočakala je leto 1944. Ko so se Nemci že umikali, je z drugimi taboriščnicami prišla do Münchna, kjer je opešala. Ker so Nemci tedaj v Münchnu postrelili precej jetnikov, je bila verjetno med njimi tudi Julijana. Njeno mater so najprej premestili v Lublin, leta 1944 pa v zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se ni nikoli več vrnila.« (Stane Stražar, Kronika Doba, Ljubljana: Jamarski klub »Simon Rodič – Ivan Sešek« Domžale, 1970, str. 193, 194) Opomba Julijana Grlica je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma 1941–1945 iz območja ZB Zg. Krtina. Iskalnik grobov, Domžale, Krtina	Pokopališče Krtina, Domžale, Iskalnik grobov, P: A, V: 1, S: 4 6 (Iskalnik grobov, Domžale, Krtina Dostop: 10. 5. 2024).	[križ] GRLICA MAGDALENA * 1880 + 1944 JULIJANA * 1905 + 1945	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M.Kermavnar, 13.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.	13.5.2024. 00:00	—	—	družinski nagrobnik	Domžale	K. o. 1945 Krtina, parc. št. 1
9178	Cerkno, pokopališče, Tušar Ciril	SIstory navaja: Ime in priimek: Ciril Tušar, Oče: Jožef Franc, Mati: Marija, Priimek matere: Jereb, Po domače: NULL, Datum rojstva: 27.03.1927, Kraj rojstva: Planina pri Cerknem, Kraj bivanja: Planina pri Cerknem, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 27.03.1944, Kraj smrti / izginotja: Gore pri Idriji, Kraj pokopa: Ledine, Država pokopa: Slovenija	Cerkno, pokopališče Hiša v bližini: Goriška cesta 10	[križ] DRUŽINA TUŠAR – PLANINA CIRIL *27. 3. 1927 PADEL 27. 3. 1944	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M.Kermavnar, 3.7.2024, po predlogi Mojce Luštrek	3.7.2024. 00:00	—	—	družinski nagrobnik	Cerkno	K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 597
9753	Spominska lipa	Spominska lipa v spomin Francu Korbunu in bratom Kamenškom s spominsko ploščo. Mesto postavitve: zelenica med Korbunovo 1 in Kamenškovo ulico. Granit. Vir: Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor.S.Gradišnik, 15. 6. 2025	Zelenica med Kamenškovo in Korbunovo ulico.	—	—	—	Neobiskani spomeniki	—	S.Gradišnik	15.6.2025. 00:00	—	—	drevo	Maribor	—
4257	Telegrafistom, Čepovan	Marmorna spominska plošča je posvečena šoli radiotelegrafistov, ki je delovala na tej lokaciji v času NOB. Plošča je bila postavljena 30. 9. 1978. EŠD 21722	Pročelje hiše Čepovan 30. Dostop do hiše iz ceste Čepovan - Lokovec na koncu zahodnega dela vasi.	[zvezda] V TEJ HIŠI JE MED NOV V POLETJU 1944 DELOVALA RADIOTELEGRAFSKA ŠOLA IX KORPUSA NOV IN POJ VEZISTI IX KORPUSA 30. 9. 1978	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik; Mara Bolčina, Čepovan, foto MB (jan. 2020)	3.7.2024. 00:00	—	M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografijo 3/1 Mojce Luštrek	Spominska plošča	Nova Gorica	K. o. Čepovan, parc. št. 48/1, lastnica Darinka Intihar
4449	Prebold, spominski prostor.	L. 1953 kraj doma Svobode odkriti monumentalni spomenik 172 borcem in žrtvam nacizma iz Prebolda, Kaplje, Latkove in Dolenje vasi, Gornje vasi, Šešč, Matk in Marije Reke. Spomenik sestavljajo polkrožni granitni zid z vzidanimi marmornimi ploščami z imeni 172 žrtev, žara heroja Slavka Šlandra in v osrednjem delu bronasti figuralni reliefi; spomenik je delo kiparja Draga Tršarja EŠD 10460 Žalec. KLS foto123	Urejen spominski park, kjer je prej stal dom svobode.	prva plošča z leve: PREBOLD: BORCI: HUŠ KONRAD KOBAL FRANC KREGAR ALFONZ LUBEJ ANTON LUBEJ EDI MRAK IVAN MARINC FRANC PEČNIK ANTON SORČAN VIKTOR . druga plošča: ŠKORJANC JOŽE ŠKORJANC MARTIN TALCI: KOBAL ALOJZ KREGAR VINKO MARINC JOŽE PODPEČAN FRIC POZNIČ ANTON SIRŠE FRANC VEDENIK FRANC . tretja plošča: INTERNIRANI: ARTNIK ALOJZ BREZOVAR ALBIN MRAK TONČKA POZNIČ FRANC ŠKORJANC MARIJA . četrta plošča: KAPLA VAS: BORCI: AHAC IVAN AHAC LEOPOLD MATKO KAREL RIBIČ FRANC ROT MARJAN ŠLANDER IVAN ML. TURK JOŽE TALCI: BURKELC FERDO . peta plošča: BURKELC SILVO ČEDE FRANČIŠKA ČEDE MARIJA KOTNIK IVAN KRULJE FRANC OCVIRK IVAN OCVIRK IVAN ML. OCVIRK LEOPOLD POTOČNIK JOŽE SVET FRANC SVET IVAN SVET KAREL ŠLANDER MARIJA . šesta plošča: LOBNIK FRANC TURNŠEK SANDI ŠLANDER ROBI ŠMID JANKO VEGELJ LUDVIK VEGELJ PAVLINA ŽIBERT JULKA ŽIBERT MARIJA ŽIBERT KRIŠTOF ST. ŽIBERT KRIŠTOF ML. . sedma plošča: INTERNIRANI: [12 imen] osma plošča: LATKOVA VAS: BORCI: [8 imen] . deveta plošča: TALCI [5 imen] . deseta plošča: ZAGOŽEN MARIJA . enajsta plošča: DOLENJA VAS: BORCI: [7 imen] TALCI: [3 imena] . dvanajsta plošča: [neznana vsebina] . trinajsta plošča: ŠENTLOVRENC: BORCI: FORŠTNER FRANC FORŠTNER JOŽE GOLIČ VINKO GRENKO IVAN HRIBAR DOMINIK HRIBAR IVANKA KUPEC FRANC PEČOVNIK FRANC RANDL FRANC SAVINEK JOŽE . štirinajsta plošča: STENOVEC TEREZIJA ML. PESKO ANA ŠRIBAR IVAN VEDENIK VINKO VREČAR FRANC ŽLIČAR ANA ŽOHAR FRANC TALCI: CESTNIK ANTON CESTNIK FRANC HRIBAR FRANC KAČ JOŽE . petnajsta plošča: KUPEC ANTONIJA KUPEC RUDOLF KUPEC VINKO LEBIČ KAREL STENOVEC TEREZIJA ST. POGAČNIK SREČKO INTERNIRANI: CESTNIK IVAN CESTNIK MARIJA HRIBAR AMALIJA LIKOVIČ LUDMILA SITER FRANČIŠKA ŽLIČAR MARTIN . šestnajsta plošča: xxxx: BORCI: [9 imen] . sedemnajsta plošča: TALCI: [6 imen] . osemnajsta plošča: MATKE: BORCI: [10 imen] . devetnajsta plošča: [2 imeni] TALCI: [2 imeni] INTERNIRANI: [2 imeni] . dvajseta plošča: MARIJA REKA: BORCI: [3 imena] TALCI: [32 imenI] INTERNIRANI: [3 imena]	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik, neobiskano, nedokončano Stane Gradišnik 3. 5. 2020	16.10.2024. 00:00	—	M. Kermavnar, 16.10.2024, preimenoval spomenik iz "Prebold, spominski prostor" v "Prebold - Spomenik žrtvam NOB", kot je ime v RKD in po fotografijah dopisal imena z 11 plošč od dvajsetih.	Park.	Prebold	K. o.1005 Prebold, parc. št. 313/3
6482	Dvorjane, kip borca	—	Ob parkirišču nasproti Osnovne šole Dvorjane, Dvorjane 15	V SPOMIN ŽRTVAM NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA 1941-1945	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Kermavnar 12. 1. 2021	13.5.2024. 00:00	—	Dodal posnetek M. Hladnik 13. 5. 2024	Spomenik	Duplek	710 DVORJANE, 297/1
5966	Padli slovenski pisatelji, Ljubljana	—	Spominska plošča padlim slovenskim pisateljem, je v vhodnem stopnišču objekta Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana	SLOVENSKI PISATELJI, PADLI KOT ŽRTVE V BOJU ZA SVOBODO Ivo Brnčič 1912 - 1943 Vito Kraigher 1911 - 1945 Ivan Čampa 1914 - 1942 Naci Kranjec-Pajlin 1916 - 1945 Tone Čufar 1914 - 1942 Vladimir Martelanc 1905 - 1944 Anica Černej 1900 - 1944 France Mesesnel 1894 - 1945 Karel Destovnik-Kajuh 1922 - 1944 Jože Moškrič 1902 - 1943 Ciril Drekonja 1896 - 1944 Avgust Pirjevec 1887 - 1943 Bogo Flander-Klusov Joža 1918 - 1944 Ivan Rob 1908 - 1943 Ana Gale 1909 - 1944 Slavko Savinšek 1897 - 1942 Ivo Grahor 1902 - 1944 Tone Šifrer 1911 - 1942 Mara Hus 1900 - 1944 Karel Širok 1889 - 1942 Dolfe Jakhel 1910 - 1942 Franc Šturm 1881 - 1944 Miran Jarc 1900 - 1942 Zmago Švajger 1910 - 1942 Maks Jeza 1918 - 1944 Josip Vandot 1884 - 1944 Jože Kerenčič 1913 - 1941 Franc Vidic 1872 - 1944 Edvard Kokolj 1911 - 1945 Oto Vrhunec-Blaž Ostrovrhar 1915 - 1945 Ivan Korošec 1913 - 1942 Stanko Vuk 1912 - 1944 Vinko Košak 1903 - 1942 Avgust Žigon 1887 - 1941 France Kozar 1904 - 1944 Tone Žnidarič-Štefan 1913 - 1944 Društvo slovenskih pisateljev 1979	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Kermavnar, 16.7.2020	9.8.2024. 00:00	—	M.Kermavnar, 9.8.2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in Lokacijo ter dodal njeni fotografiji 3/1 in 3/2.	Spominska plošča	Ljubljana	AJDOVŠČINA, 2865
4142	Pavla Možina, Branik	Plošča borki NOV Pavli Možina - Rastji je bila odkrita 15. 2. 1954. EŠD 21712 MOŽINA Pavla, roj. COLJA, aktivistka OF, r. 23. jun. 1906 v Rihemberku (danes Branik), u. konec apr. 1945 pri Ločniku. Osn. š. je obiskovala v domačem kraju, izučila se je za šiviljo. V mladosti je bila dejavna v kult. in ileg. polit. delovanju rodnega kraja. 1927 je bila član društva Ognjišče in tamburaškega krožka. 1935 je v Rihemberku ustanovila godbeno in planinsko skupino. Ilegalno je širila slov. tisk in med špansko revolucijo zbirala pomoč za protifrankistične borce. Oblast jo je večkrat zasliševala. V svojem antifašistčnem delu se je povezala s komunistom Pinkom Tomažičem in Alojzom Budinom. V NOB se je vključila 1941, že 1942 so ji It. požgali hišo. 19. mar. 1943 je bila zaprta v Gor., nato v Trstu in Gradišču ob Soči. Po kapitulaciji It. se je vrnila domov in se znova vključila v NOB. Postala je član NOS za SlovPrim., članica Iniciativnega pokrajinskega odb. SPZŽ za SlovPrim., članica okrož. komiteja KPS in okrož. odb. OF za vipavsko ter srednjeprim. okrožje. Apr. 1945 so jo četniki zajeli pri Lukovcu (Štanjel) in jo zaprli v Vipavi. Po neuspelem begu iz zapora so jo umikajoči se odpeljali s seboj ter jo pri Ločniku ubili. 1954 so ji v Braniku odkrili spominsko ploščo, prav tam so po njej 1979 poimenovali otroški vrtec. Njeno ilegalno ime je bilo Rastja. Vir: Primorski slovenski biografski leksikon	Na obcestni fasadi hiše Branik 77.	MOŽINA PAVLA-RASTJA 1906-1945 DA NARODU OTMELA SUŽENJSTVO BI IN TRPLJENJE NEUSTRAŠNO ŽRTVOVALA SVOJE SI ŽIVLJENJE. SLAVA RASTJI! ZVEZA BORCEV BRANIK	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik 29. 5. 2019 neobiskano nedokončano	2.9.2024. 00:00	—	M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije, napis na obeležju M.Kermavnar, 2. 9. 2024, dopolnila opis s prispevkom v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu. ZP	Spominska plošča	Nova Gorica	K. o. 2336 Branik, parc. št. 2094/5
5806	Zagorje, nagrobniki padlih	Pregledan je bil (v grobem) le JV kvadrant pokopališča, drugo je treba še vpisati. "8. V. so naši borci uničili luksuzni avto v katerem se je vozil komandant SS-oddelkov. Takoj nato so SS-ovci pod vodstvom oficirja, ki ima umetno roko obkolili vas Orehovico v okraju Zagorje. Vse ljudi so nagnali v hiše. Kmeta Cirila Sopotnika, ki je hotel pobegniti, so ustrelili. Drugi dan so ustrelili kmetico Drnovškovo, ki je bila prejšnji dan pobegnila in se potem vrnila domov. Nato so požgali hiše kmetom Francu Klanšičerju, Sopotniku in Ivanu Drnovšku. V njih so živi zgoreli Klančišar Ana, Ančka, 12 letni Franček in 1 in pol letni Slavko ter Sopotnik Ciril, Marija, Ivanka, Micka, Ivan, Cirilček, 13 letna Milena, 7 letni Slavko in 14 letna Marija Ramšak." -- Fašistično - domobranski teror nad Slovenci XXIV, Blog MMC RTV SLO	JV kvadrant pokopališča v Zagorju.	FRANC DOLINŠEK * 13. 11 1912 PADEL JUNIJA 1942. NA ČEMŠENIŠKI PLANINI KAROL DOLINŠEK * 26. 1. 1918 PADEL JAN. 1943. POD POHORJEM .................................................. RODBINA ČUK DUŠAN JUVAN, abiturient * 1. 2. 1923, padel v NOV 1942 Ing. HUBERT ŠTIBERNIK * 13. 9. 1914, padel v NOV 2. 2. 1943 .................................................. DRUŽINA JERE SIN CVETO * 13. 5. 1924 PADEL 23. 3. 1944 .................................................. SOTENŠKOVI JAKOB 14. 7. 1905 PADEL 30. 12. 1944 .................................................. PERC STANKO 21. 5. 1910 PADEL ZA SVOBODO 22. 10. 1944 V KLANČIŠAH .................................................. DRUŽINA KOVAČ LADISLAV 1926 PADEL 1944	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik, nedokončano	31.5.2020. 00:00	—	M. Kermavnar, 26.2.2024, prenesel grob Klančišarjevih na samostojni zapis.	nagrobniki	Zagorje ob Savi	K. o. 1886 Zagorje Mesto, parc. št. 735
6650	Plešce, Hrvaška, spomenik padlim	Sredi naselja vasi Plešce je postavljeno spominsko obeležje v spomin žrtvam fašizma z obeh strani reke Kolpe in Čabranke, torej hrvaškemu in slovenskemu življu. Spomenik sestavljajo marmorne plošče 3x2x0,30 m, na to podlago je pripet bronast relief, ki upodablja začetek vstaje, žrtve krajanov in zmago ljudstva nad fašizmom. Arhitekt je z veliko tenkočutnostjo in veliko mero poznavanja razmer bratskih sosedskih odnosov prebivalcev obeh bregov Kolpe in Čabranke simbolično upodobil sožitje slovenskega in hrvaškega ljudstva, ki živi ob bregovih dveh najlepših rek tega geografskega področja. To počutje prebivalstva izražajo napisi na spomeniki. Vir: Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju, Zdravko Troha, Kočevje 1977 . »Danes pa objavljamo obeležje, ki je postavljeno sredi vasi Plešce, ki je posvečen žrtvam fašizma z obeh bregov Kolpe in Čabranke, torej hrvaškemu in slovenskemu življu. Spomenik tvorijo marmorne plošče 3X2mX0,30m. Na to podlago je pripet bronast relief, ki upodablja začetek vstaje, žrtve krajanov in zmago ljudstva nad fašizmom. Arhitekt je z veliko tankočutnostjo in veliko mero poznavanja razmer bratskih sosedskih odnosov prebivalcev obeh bregov Kolpe in Čabranke simbolično upodobil stoletno sožitje slovenskega in hrvaškega ljudstva, ki živi ob bregovih dveh najlepših rek tega geografskega področja. Tudi napisi na spomeniku izražajo počutje prebivalstva teh predelov. Pod reliefom je napis: SLAVA BORCIMA ŽRTVAMA FAŠIZMA 1941 —1945 U ZNAK ZAHVALNOSTI PODIŽU MJESTANI PLEŠCA I OKOLICE 1961 Prebivalci obeh narodnosti skrbno vzdržujejo obeležje in negujejo okolico. Ob svečanih dneh se vaščani zberejo ob spomeniku, zlasti mladina, da obudijo spomin na junake, ki so mučeniško umrli za veliko stvar: OSVOBODITEV.« Opomba: Prepis napisa na spomeniku v navedenem sestavku ni natančen. Nace Karničnik, Spomenik padlim v Plešcah /Spomeniki NOB/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik VI, št. 4, Četrtek, 25. maja 1989, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 4, 1989 Dostop: 8. 2. 2024.	V središču naselja ob odcepu ceste proti Kamenskemu Hribu, nasproti stavba Plešce 9/1.	relief SLAVA BORCIMA ŽRTVAMA FAŠIZMA 1941 - 1945 . U ZNAK ZAHVALNOSTI PODIŽU MJEŠTANI PLEŠCA I OKOLICE 1961 .	—	—	Obstoječi spomeniki	—	D. Divjak 30.april 2021 , 2.9.2024 M. Kermavnar 12.2.2024	2.9.2024. 00:00	—	Popravil lokacijo D.Divjak 9.8.2022, dodal posnetke 2-4, 2.9.2024 M.Kermavnar, 11.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek iz časopisa Kočevske novice.	Spomenik	Hrvaška, ČABAR	—
3902	KOMPOLE - Ocvirkovi družini	Na hiši Antona Ocvirka spominska plošča 4 padlim borcem NOV, odkrita 15. julija 1956. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 479. Opomba 1: Plošča je ne na hiši, temveč na skali za cesto nasproti Kompol 32. Katera naj bi bila hiša Antona Ocvirka, ne veva (M. in J. Luštrek), domnevava pa, da je ni več. Ciprese so že precej zrasle, kar se vidi na sliki lokacije. . Več: »Na fotografiji je spomenik pri Ocvirkovih v Kompolah. Ocvirkova družina iz Kompol je bila poštena in zavedna kmečka družina in ena prvih, ki je leta 1941 sodelovala v organiziranem odporu proti okupatorju. Tako je ta družina žal plačala najtežji krvni davek in to kar s štirimi člani družine. Ocvirk Jožica in Gregor sta umrla v taborišču Auschwitz in Dachau, Peter in Martin pa v partizanih. Leta 1956 so v njihov spomin in spoštovanje borci iz Štor na hiši odkrili spominsko ploščo. Mlajši rod Ocvirkove družine je pred leti zgradil novo hišo in staro podrl. Seveda je ostala spominska plošča. Na srečo imamo v Štorah odličnega in izjemno razumevajočega župana, gospoda Mirana Jurkoška, ki je takoj ukrepal in se z domačimi dogovoril za elegantno rešitev glede nove postavitve spominske plošče. Tako je nastalo to spominsko obeležje, ki ga člani domoljubnih organizacij ob določenih praznikih redno obiščemo in se poklonimo pokojnim članom Ocvirkove družine. Ponosni smo tudi na domačine, ki nas s hvaležnostjo in simpatijami vedno radi sprejmejo.« Srečko Križanec, Spominska slovesnost ob dnevu zmage v Štorah, Štorski občan, št. 2, junij 2022, str. 17. Elektronski vir: Štorski občan, št. 2, junij 2022, str. 17 Dostop: 2. 9. 2024. Fotografija 3/3: Srečko Križanec, Naši prvoborci, Štorski občan, št. 6, december 2009, str. 11. Elektronski vir: Štorski občan, št. 6, december 2009, stran 11 Dostop: 3. 9. 2024.	Ob lokalni cesti, od križišča ceste Štore-Svetina-Opoka, pri stan. hiši Kompole 032	[zvezda] V SPOMIN JOŽICI, GREGECU, TINETU IN PETRU IZ DRUŽINE OCVIRKOVIH PADLIM V NOV. 1941-1945 . IZ HIŠE TE SO ŠTIRJE ŽIVLJENJE DALI, DA BI NAM VSEM SVOBODNI DNEVI SIJALI.	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Bor1974, 18.03.2018 in 16.XII.2019	10.6.2024. 00:00	—	M. Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Ime spomenika, dodal Opombo 1in fotografiji 3/1 in 3/2. M. Kermavnar, 3.9.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s podatki iz literature.	Kamen s spominsko ploščo	Štore	K. o. 1086 Prožinska vas, parc. št. 709/6
4525	Spominski park Javornik: borcu XIII. brigade	Na Javorniku pri Svetini je osem obeležij, ki se nanašajo predvsem na Celjsko četo: Ustanovitev Celjske čete (Križpotje), Spomenik 1. Celjski četi (Resje), Goli vrh, Langerjeve peči (Javornik 4), Zadnji boj Celjske čete (Zavškov mlin), Borcu 13. brigade (Ruski vojak), Neznanemu junaku in Neznanemu borcu v spomin. Območje Slemene-Javornik je prizorišče bojev Celjske čete in 2. bataljona Kozjanskega odreda 1941-1945. EŠD 4250 Center spominskega parka Javornik je spomenik borcu 13. brigade (ruskemu vojaku). 13. brigada je bila Udarna brigada Mirka Bračiča. Neznani ruski vojak je kot vojni ujetnik pobegnil s transportnega vlaka, ki je bil namenjen v koncentracijska taborišča po Evropi. Usoda ali naključje ga je pripeljalo v partizanske vrste. Padel je na Javorniku nad Štorami, 25. marca 1945. Na bližnjo kmetijo je želel priti po nekaj hrane. Padel je v nemško zasedo in bil ubit. Slika 1- Predstavniki veleposlaništva Ruske federacije, ki redno letno obiskujejo grobove padlih ruskih vojakov, in člani domoljubnih organizacij so se 22. junija 2020 zbrali pred spomenikom na grobu padlega neznanega ruskega vojaka ob krajši spominska slovesnosti. Fotografija 4/3: Štorski občan, št. 66, maj 2005, str. 7 Elektronski vir: Štorski občan, št. 66, maj 2005, stran 7 Dostop: 3. 9. 2024	Slemene. Javornik hišna številka 6. Ob robu ceste.	[zvezda] VOJAKU RDEČE ARMADE SSR PARTIZANU XIII. BRIGADE PADLEMU 25. 3. 1945 V SPOMIN.	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Bor1974, 20.10.2019, slike dodane 28.IX.2020 3.marec 2021 dopolnil D.Divjak S.Gradišnik, 13.3.2022, dodal fotografije.	3.9.2024. 00:00	—	Dodal sliko iz Svobodne besede avg. 2020-M.Hladnik 3.3.2021 dodal opis D.Divjak Združil s svojim zapisom za Spominsko območje Javornik, ki je bilo označeno z modro zvezdico, in prenesel 75 m proti SV, modro zvezdico pa pobrisal. -- M. Hladnik 5. 1. 2023 M.Kermavnar, 3.9.2024, dodal fotografijo 3 iz leta 2005 in katastrske podatke. ZP	Kamen s kovinsko zvezdo in spominsko ploščo na zidanem podstavku	Štore	K. o. 1087 Svetina, parc. št. 1080/1