• Liste der Stolpersteine in Triest. Wikipedia.

V KRIŽU JE PREBIVAL
A SANTA CROCE ABITAVA
MARIJ TENCE
ROJ./NATO 1899
DEPORTIRAN/DEPORTATO
NEUENGAMME
UMORJEN/ASSASSINATO
3. 5. 1945
V KRIŽU JE PREBIVAL
A SANTA CROCE ABITAVA
JOSIP TENCE
ROJ./NATO 1897
DEPORTIRAN/DEPORTATO
BUCHENWALD
UMORJEN/ASSASSINATO
12. 3. 1945

Spomenik je zgrajen iz kamna, vezanega z betonom, in oblikovan podobno kot znano partizansko pokrivalo ''triglavka''.

• Ilija Badovinac

        Rodil se je 1. avgusta 1917 v Rosalnicah v Beli krajini in osnovno šolo končal v Metliki. Vojaški rok je služil v kraljevi gardi v Beogradu in bil nagrajen s činom desetnika. Ko se je vrnil domov, je vstopil v politiko in se pridružil taboru komunistov. Član KPS je postal spomladi leta 1942. Istega leta, namreč 20. maja, se je vključil v narodnoosvobodilni boj. Najprej je bil v sestavi 2. belokranjske čete, iz katere se je konec junija 1942 oblikoval Belokranjski odred. S tem odredom je sodeloval v mnogih bojih na Dolenjskem, vzpenjal pa se je tudi v odredu; julija 1942 je postal namestnik političnega komisarja odreda, ob njegovi reorganizaciji pa komandant prvega bataljona Zahodno-dolenjskega odreda. Konec decembra 1942 je v Cankarjevi brigadi postal komandant 3. bataljona in se z njim izkazal v bojih januarja in februarja 1943, ko je njegov bataljon skupaj s hrvaškimi partizani v Žumberku uničil več italijanskim postojank. Sodeloval je tudi v bojih pri Žužemberku med 25. in 28. julijem 1943. Konec septembra 1943 so ga imenovali za namestnika komandanta 12. slovenske narodnoosvobodilne brigade, katero sta sestavljali glavnini Šlandrove in Gubčeve brigade. S slednjo se je Badovinac med drugim bojeval med nemško ofenzivo v jeseni 1943 in med obleganjem Novega mesta novembra istega leta. V tem mesecu je prišla na vrsto njegova zadnja premestitev – v 14. divizijo, kjer je bil najprej operativni oficir v štabu 2. bataljona Tomšičeve brigade in potem januarja 1944 komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade. Ta bataljon je služil kot predhodnica 14. diviziji (predhodnica je vojaška enota, ki varuje čelo večje vojaške enote na pohodu). Med boji 14. divizije z Nemci na Štajerskem je 12. februarja 1944 varoval divizijo pri prečkanju mostu čez potok Gračnica ob cesti Gračnica - Vodiško in v spopadu z nemško predhodnico padel. Njegovo truplo so našli Nemci in ga na mestu njegovega spomenika pokopali.

Ilija Badovinac je bil za narodnega heroja razglašen 20. decembra 1951.

Na nasprotni strani ceste so tri vrste stopnic (sedežev) z napisi Šercerjeva, Bračičeva, Tomšičeva.

Viri: 

• Andreja Rakovec, Badovinac, Ilija (1917–1944). V: Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016610/#novi-slovenski-biografski-leksikon
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 193.
• EŠD 26352

Viri slik:

• Vir fotografije Badovinčev grob leta 1966, ko še ni bilo spomenika Živi zid, je iz knjige Pavla Baloha: Po poteh revolucije; Spomini na predvojno revolucionarno delo v Trbovljah in narodnoosvobodilni boj 1941-1945, str. 251.

Geslo: herojgrob1234

Geslo: herojsmrt123

                   [zvezda]
           NARODNI HEROJ
  KOMANDANT 1. BATALJONA
      ŠERCERJEVE BRIGADE
        1. 8. 1917 - 12. 2. 1944

            ILIJA BADOVINAC

To žrtev, borb in zmag je spomenik.
Postoj, tovariš, spomni se na mrtve:
vse, kar veliko je, vzkali iz žrtve,
in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.

Datum odkritja. 1949.

Izvajalec del: kamnosek Mulej Joško, Videm - Krško.

ESD 9873

Nad levo ploščo:
.
                  1941        [grb]        1945
Leva plošča:
.
V VEČNI SPOMIN IN SLAVO ŽRTVAM N.O.V. IZ OBČINE DOBOVA:
.
GERJOVIČ CIRIL                    *1923   +1941
ŠAVRIČ JOŽE                         *1921   +1941
ŠAVRIČ JOŽE                         *1892   +1942
AVŠIČ ANTON                        *1915   +1942
KOSTEVC ANTON                  *1915   +1942
KEŽMAN ANTON                    *1923   +1942
GERJOVIČ AVGUST               *1917   +1943
ŠAVRIČ ANA                           *1896   +1943
KEŽMAN KARL                        *1922   +1943
CERJOVIČ MARKO                 *1914   +1944
ŠAVRIČ MARKO                      *1912   +1944
DERŽIČ JOŽE                          *1922   +1944
ZUPANČIČ MARIJA                 *1926   +1944
MEDVEDEC JOŽE                   *1918   +1944
DERŽANIČ MARTIN                 *1911   +1944
KOBLER VINKO                       *1922   +1944
VIDMAR FRANC                       *1920   +1944
VIDMAR DRAGO                      *1924   +1944
KEŽMAN VINKO                       *1912   +1944
DANEO JOŽE                           *1910   +1944
ŠELER FRANC                         *1922   +1944
CETIN – VENTURINI JOŽICA   *1906   +1944
ŽABKAR JOŽE                          *1923   +1945
MEDVEDEC MILKA                  *1922   +1945
MEDVEDEC REZIKA                *1911   +1945
JURMAN MIHA                          *1898   +1945
BOSINA FERDO                        *1911   +1945
VEBLE ANTON                          *1903   +1945
VOGRINC STANE                     *1910   +1945
SUŠIN JOŽE                              *1920   +1945
KATIČ BERNARD                      *1925   +1945
ŠEPEC ANTON                         *1912   +1945
GAŠPARIN JOŽE                      *1909   +1945
CETIN ANTON                           *1912   +1945
PARAZAJDA MILENKO             *1908   +1945
LUBŠINA MARTIN                     *1909   +1945
ŠAVRIČ FRANC                        *1923   +1945
KOBLER JOŽE                          *1907   +1945
.
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
.
BÖHM NIKOLA                          *1902   +1945
BOGOVIČ JOŽE                        *1934   +1945
GOLOBIČ STANKO                   *1936   +1945
GLOGOVIČ ANA                        *1881   +1945
GLOGOVIČ FRANC                   *1944   +1945
KEŽMAN IVAN                           *1909   +1941
GAČNIK FRANC                        *1906   +1945
LAVRIČ JOŽE                            *1896   +1945
KOPINČ JOŽE                           *1914   +1945
KOVAČIČ MIHA                         *1901   +1945
PRESTOR CIRIL                       *1890   +1945
PASARIČ KRISTINA                 *1919   +1945
ŠPILER FRANC                        *1899   +1945
ŠELER JOŽE                            *1920   +1943
ŽNIDERIČ MARIJA                   *1927   +1944
ZUPANČIČ JOŽE                      *1893   +1945
PAVLIČ IVAN                             *1916   +1944
.ZA DOMOVINO PADLIM ŽRTVAM SLAVA!
.
                                        K.O.Z.B. DOBOVA.
.
Desna plošča:
.
SPOMIN NA UMRLE V IZGNANSTVU 1941 - 1945
          95 imen z letnico rojstva in smrti xxxxx
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE  KRAJEVNA ORGANIZACIJA DOBOVA

Spominski kamen pri Kopaču na Sv. Ožboltu je posvečeno umorjeni Kopačevi mami Mariji Krmelj. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.

6. septembra 1944 je domačijo pri Kopaču obkolilo 30 domobrancev iz postojanke Črni Vrh. Vdrli so v hišo in v veži zverinsko pobili Kopačevo mamo Marijo Krmelj, ki je zapustila sedem nedoraslih otrok.

Več...

Podatki za Kopačevo mater:

Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev s Črnega Vrha.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 206.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html

V TEJ HIŠI POLEG

SPOMINSKE PLOŠČE JE

BILA ZVERINSKO UMOR-

JENA OD BE – GA 6. 9. 1944

KRMELJ MARIJA, AKTIVISTKA

* 21. 11. 1896

                                      SLAVA JI!

Na pokopališču v Spodnji Voličini je grob z nagrobnikom, kjer je pokopanij 6 partizanov, med njimi tudi sekretar slovejegoriškega okrožja Srečko Rojs-Niko.
Vir: Vodnik.., str. 500

Informacijska tabla je bila odkrita 10. decembra 2019 ob prisotnosti predstavnikov SV in ameriške ambasade. Postavilo jo je društvo ZB za vrednote NOB Ribnica.

22. novembra 2024 je ob 80. letnici padca letala bila krajša spominska slovesnost in položen spominski venček z napisom V spomin ZB NOB Ribnica.

Geslo: letalci12

Tu, v Makošah, se je 18. novembra 1944 zrušilo ameriško letalo tipa bombnik B-24 Liberator. Letalo B-24J je nosilo evidenčno številko 42-51052 in je bilo sestavni del 763. eskadrilje 460. bombniške skupine 15. letalske armade ameriških letalskih sil. Letalo je nad Udinami  zadela nemška baterija. Z letalom so poskušali priti do Bele krajine, ker pa je prej odpovedalo, je desetčlanska posadka izskočila. 6 so jih ujeli domobranci in jih predali Nemcem, ki so jih poslali v nemška taborišča, 4 pa  je s pomočjo partizanskega minerskega bataljona XV. divizije uspelo priti do partizanskega letališča Krasinec, od koder so jih zavezniška letala 23.novembra prepeljala v Bari.

Posadko letala, ki se je zrušilo v bližini Ribnice, so sestavljali:

– Robert E.Reed, 1.pilot
– Jerome K. Jares, 2. pilot
– William Swigart, navigator , v ujetništvu (POW)
–  Forest L. Dunham , v ujetništvu (POW)
–  John E. Corly, v ujetništvu (POW)
–  WilliamFranklin, radiooperater, v ujetništvu (POW)
–  Francis J. Cojle , v ujetništvu (POW)
–  James R. Mund
–  Leland M. Brown
–  Adrian R. Patern, v ujetništvu (POW)

Op: napis je v slovenskem in angleškem jeziku (POW -Prisoner of War, vojni ujetnik))

V vasi Pišece je okupator iz maščevanja za akcijo 1. čete Kozjanskega bataljona, ki je tu likvidirala okupatorjevega sodelavca in izdajalca 1. 5. 1943 postrelil 10 talcev. Nekateri teh talcev so bili ujeti borci 2. čete Kozjanskega bataljona, ki jo je okupator uničil v Osredku. Med njimi sta tudi grška vojna ujetnika, borca v Kozjanskem bataljonu. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.470.

Tristran kamnit pokončen blok s splošnim opisom dogodka na ploskvi, obrnjeni proti cesti, petimi imeni na drugi ploskvi in petimi imeni na tretji. Poleg bloka so postavljene tri betonske cvetlične posode.

Spomenik ponazarja spomin desetim borcem in žrtvam fašizma, ki so bili ustreljeni maja 1943.

Obnovljen 1995.

• fotografija 3/2: Osnovna šola janka Padežnika. Na fotografiji iz februarja 2025 se vidi, da je bilo dopisano Padežnikovo ime. Kdaj, popisovalcu ni znano, verjetno po letu 2018, ko je bila posneta fotografija 4/1
• EŠD 9875

TU SO 1. MAJA 1943
STRELI NEMŠKIH FAŠISTOV
KONČALI ŽIVLJENJA DESETIH
BORCEV IN TALCEV NOV

NE POZABIMO!

NA DAN BORCEV 1964
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB PIŠECE
.
ZAKŠEK VINKO       1921 LESKOVEC
ZUPANČIČ VLADO  1924 LESKOVEC
POŽAR IVAN            1924 GLOBOKO
PERGAS DIMITRIJ  1918 SOLUN
HALAZIS ANTON     1923 ATENE
OCVIRK FRANC      1916 TRBOVLJE
PUŠNIK JOŽE          1902 TRBOVLJE
ZUPAN STANKO      1906 TRBOVLJE
SKOK FRANC          1909 CELJE
JANEŽIČ FRANC     1921 SP. SLIVNICA
PADEŽNIK JANKO   1923 MARIBOR
           USTRELJEN 18. 2. 1945

»Ob prazniku ptujske občine, 8. avgusta 1983 so borci NOV postavili tik ob Dravi v Novo vas pri Markovcih obeležje, ki naj spominja sedanji in bodoči rod, da so tamkaj prevažali prek Drave partizanske kurirje in aktiviste OF. […]
Že od pamtiveka so namreč Novovaščani imeli oz. še imajo na velikem otoku, ležečem med Dravo in Dravinjo — imenovanem Šturmovec, svoje travnike, pašnike in gozdove. Ker ni bilo mosta, niti broda so morali vso travo, listje in drva prepeljati s čolni čez Dravo. Če je bilo potrebno prepeljati manjši tovor ali pa samo ljudi se je to opravilo z ranco, ki jo je s pomočjo tankega lesenega na enem koncu okovanega droga (s „štango") porival brodar na ta način, da je stoječ v zadnjem delu rance, („v ritku") potiskal drog v rečno dno. […]
Množično sodelovanje Novovaščanov z OF in v stoletni borbi z deročo Dravo pridobljeno spretnost prevažanja s čolni, sta bili odločilni, da je vodstvo OF izbralo kurirsko pot skozi Novo vas. Prav bi bilo, če bi vsaj v lokalni kroniki bile popisane vse partizanske postojanke in imena vseh pogumnih novovaščanskih aktivistov OF. Priznati pa je potrebno, da je nekaj od tega že napisano. Tako so npr. v 'Tedniku' koncem leta 1981 bili objavljeni spomini vnete in borbene sodelavke OF Marije Kostanjevec — tetke iz Nove vasi, pri kateri je marsikateri partizan našel zavetje in katera je z njeno neustrašenostjo in iznajdljivostjo tudi mnogim rešila življenje.
Zato ne bo odveč, če sedaj ko so 8. 8. 1983 v Novi vasi tik ob Dravi postavili spominsko obeležje na tod potekajočo kurirsko pot ponovno zapišem kako je tetka zapisala v svojih spominih rešitev petih partizanov. Bilo je takole: 
'Marca 1945 se je na našem in sosedovem dvorišču nepričakovano ustavilo več kamionov umikajoče se nemške vojske, ker jim je zmanjkalo bencina. Pri sosedovih na senu nad hlevom pa je spalo pet partizanskih kurirjev. Vsa prestrašena prihiti sosedova Neža k meni po nasvet kaj storiti in mi obenem pove, da je njena mama od samega straha obležala v postelji. Potolažila sem Nežo in naročila naj kurirjem, ki so bili v uniformah in oboroženi z dvema mašincama in tremi puškami, naroči naj bodo mirni, saj bomo storili za njihovo rešitev vse, kar je v naši moči. Začela sem tuhtati in iztuhtala sem načrt ter ga zaupala tudi Neži, z naročilom, da ga sporoči kurirjem. Partizane je treba obleči v drvarje, jih opremiti s potrebnim orodjem in pri belem dnevu naj odidejo mimo švabskih vojakov. Prvo sem preskrbela za pet primernih oblek, ena se je našla v naši hiši, štiri pa pri bližnjih sosedih. Vse obleke sem zložila v veliko pleteno košaro in jo pokrila s fižolovim stročjem. To sem nesla do studenca, ki je bil postavljen na meji med nami in sosedovimi. Kljub temu, da se je takrat pri studencu umivalo dvanajst vojakov, sem jaz začela klicati: Neža, Neža, tu imate fižol za seme, košaro pa mi potem dajte nazaj. Ko je Neža prišla sem ji izročila košaro, katere vsebino je potem neopazno dostavila partizanom in to skozi odprtino takozvano 'trahtar' v hlevu, skozi katero se izpod podstrešja meče živini seno. Za nemoten odhod z dvorišča pa je trebalo preskrbeti dovoljenje nemškega poveljnika. Poslala sem po Zameršakovega Petra, ki je strumno stopil pred nemškega majorja in ga prosil, če sme z drvarji v Šturmovec po drva. Dobil je dovoljenje in major je zapovedal vojakom, naj ne ovirajo drvarjev. Partizani so se medtem že preoblekli, zlezli skozi  'trahtar' v hlev, kjer so jih že čakale sekire in žage. Pred odprtino imenovano 'jakhar' na strehi skozi katero se meče seno na podstrešje, smo postavili voz in zapregli konje. Skozi to odprtino so drvarji vrgli na voz 'krpele' napolnjene s senom in z v njem skritim orožjem. Nato so sedli na voz in se mimo nemških vojakov odpeljali v gozd ob Dravi.' 
Mnogi Novovaščani pa niso bili le aktivisti OF v domači vasi, ki ni poznala ovaduhov in okupatorjevih podrepnikov, temveč kolikor vem je bilo iz Nove vasi najmanj 10 partizanov, ki so se v oboroženih edinicah NOV borili za svobodo in lepšo bodočnost nas vseh.«
(Mirko Kostanjevec, Vas, ki je nudila partizanskim kurirjem varno zavetje /Nova vas pri Markovcih/, Tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto XXXVI, Št. 35, Ptuj, 8. septembra 1983, str. 6 
Elektronski vir: dlib.si/stream/Tednik_Ptuj/PDF Dostop: 14. 12. 2023)

[zvezda]
POT PARTIZANSKIH KURIRJEV ČEZ DRAVO 

                                                       1941--1945

V neobaročnem slogu grajena nadstropna vogalna stavba s spominsko ploščo v NOB padlima bratoma Mravljak. Relief izdelal Ivan Napotnik. 

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 199.

EŠD 4388

Dušan Mravljak je že pred vojno bil simpatizer KP in je sodeloval v naprednem študentskem gibanju. Po okupaciji se je takoj pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in aprila 1942 vstopil v NOV. Maja istega leta je z II. grupo odredov prišel na Štajersko ter postal član štaba in zdravnik v Pohorskem bataljonu. Padel je 8.1.1943 na Osankarici. Odlikovan je je z redom narodnega heroja.

Božo Mravljak-Bombi je bil španski borec in organizator upora v Šaleški, Mislinjski in Savinjski dolini. Relief je delo kiparja Ivana Napotnika.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Narodnemu heroju Dr. Dušanu Mravljaku -- Mrožu, padlemu v Pohorskem bataljonu 7. januarja 1943, in

Božu Mravljaku, španskemu borcu, padlemu kot talcu 3. aprila 1942 v Mariboru.

Slava borcema

Spomenik ima obliko kovinske skulpture iz treh kril, ki so prepredena z ravnimi linijami in krogi. Linije simbolizirajo železniške tire, krila, ki segajo v nebo, pa boj in žrtve železničarjev. Skulptura stoji na nizkem valjastem podstavku z napisom, ta pa na manjpi tlakovani ploščadi s kovinsko ograjo, na kateri se ponavljajo vzorci s spomenika. Avtor spomenika je kipar Slavko Tihec. Slavnostno je bil odkrit 14. aprila 1962, na dan železničarjev, pred okoli 2000 obiskovalci. V svoje varstvo je spomenik sprejel kolektiv Železniškega temeljnega podjetja (ŽTP) Maribor.

Mariborart: Slavko Tihec.

Wikimedia: odkritje spomenika padlim železničarjem 1962.

         VAŠA ŽRTEV - NAŠA MOČ

1941-1945        ŽELEZNIČARJI - 1962

Sistory navaja Ime in priimek: Franc Kokalj, Oče: Janez, Mati: Marija, Kraj rojstva. Srednje Bitnje, Kraj bivanja: Prebačevo, Datum smrti/izginotja: 20. 02. 1945, Kraj smrti/ izginotja: Zgornja Tribuša, Kraj pokopa: NULL.

»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […]Kokalj Franc, rojen 16. februarja 1908,Sr. Bitnje           20. februarja 1945, Zg. Tribuša […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 213)

                    [križ]
  RODBINA PSTNJAKOVA
             Prebačevo 29.
           KOKALJ FRANC
* 16. 2. 1908    + na Primorskem
                 17. 2. 1945

Spomenik sestavljajo tri bronaste plošče z reliefnimi napisi, pritrjene na cevaste nosilce. Posvečeno je delovanju Dolenjskega odreda, kurirske postaje in odborov OF. Postavljen je bil 1978.
EŠD 28795

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

NA TEM OBMOČJU SO DELOVALI
MED OSVOBODILNO VOJNO
1941--1945
OKRAJNI ODBOR OF, AFŽ, ZSM,
NARODNO OSVOBODILNI ODBOR
KOMITE KPS IN SKOJa ŠMARTNO
DOLENJSKI ODRED
KURIRSKA POSTAJA TV 3
Reliefna tabla:
DOLENJSKI ODRED NOV POS
1943 1945
Tretja tabla:
POSTAVIL OB 30 OBLETNICI
NASILNE SMRTI SEKRETARJA OO OF
MOJŠKERC FRANCI - FRENKA
OBČINSKI ODBOR ZB

V NAJTEŽJIH DNEH NARODNO OSVOBODILNE BORBE STA BILA V TEJ ŠOLI IZVOLJENA 15.10.1944 OKROŽNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR ZA BOVŠKO IN 8.11.1944 OKROŽNI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA ZAPADNO PRIMORSKO OKROŽJE

OB 30 LETNICI OKTIVISTI OF ZA ZPO