| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Veliki Osolnik - Spominska plošča Tomšičevi brigadi |
Po italijanski kapitulaciji so se na tem področju vodile borbe z belogardisti. Tomšičevi brigadi je v tistem času bila določena smer proti Ljubljani in je spotoma začela obkoljevati Turjak. Sam napad na grad je bil prepuščen Prešernovi brigadi. V noči iz 14. na 15. september je 3. bataljon Tomšičeve brigade napadel domobrance na Velikem Osolniku in dosegel zmago. Spominska plošča, odkrita leta 1951, je vgrajena na fasadi stanovanjske hiše, ki je v vasi na dominantnem mestu ter je tako dobro vidna ob prihodu v vas ter je tako ni moč spregledati. Plošča iz temnega marmorja je širine 95 cm in višine 35 cm. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 75. Ev. štv. d.: 511927 |
V središču vasi je na levi strani v križišču vaške ceste hiša z dobro vidno spominsko ploščo. |
ZNAK TOMŠIČEVE BRIGADE 15.9.1943 JE NA TEM MESTU TOMŠIČEVA BRIGADA UNIČILA BELOGARDISTIČNI BATALJON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. marec 2019 |
8.3.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Velike Lašče |
Kat.obč.: 1715-OSOLNIK, št. parc.:212/1 |
|
VRAŽJI VRTEC - Spomenik |
V času divjanja italijanskih okupatorjevih vojakov so 30. julija na bližnji dolini ustrelil 40 domačinov. Kmalu po vojni so gozdarji na mestu zločina postavili spomenik, kasneje pa je bil nad cesto iz skal oblikovan in izdelan ta spomenik. Iz kamnitih lomljencev je bil sezidan spomenik v obliki Triglava, višine 190 cm, s pravokotno granitno ploščo spredaj, širine 50 in višine 40 cm ter vklesanim napisom Prav tako so ploščad ,širine 5 in globine 4 metre, obodni zidovi levo, desno in zadaj ter stopnice izdelane iz lomljenca, ki se uspešno upira vsem vremenskim nevšečnostim. Spomenik, ki je delo kamnoseka Valentina Vrhovca, je bil odkrit 29.11.1947. Državna komisija Federativne demokratske Jugoslavije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomočnikov je v Zagrebu, 16.6.1947, sprejela sklep, da se italijanskega generala Maria Roatta, komandanta "Comando Superiore FFAA Slovenia-Dalmazia / II.Armata proglasi odgovornega za številne zločine njegovih enot, zaradi zločinov proti prebivalstvu, med njimi tudi za tega v Vražjem vrtcu ter ga proglasi za vojnega zločinca. Ev.št.:17027 |
S ceste Stari trg - Prezid se zavije levo v naselje ter nato levo v gozd po gozdni cesti, ki nas pripelje do križišča gozdnih cest v Bukovški gmajni. |
zvezda TU JE PADLO 40 TALCEV POD KROGLAMI IT. FAŠISTOV 30.7.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 30. november 2019
1.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
1.5.2021. 00:00 |
— |
1.5.2021 dopolnjen opis D.Divjak |
Spomenik |
Loška dolina |
K.o.:1651-BABNO POLJE, št.parc.: 885/54 |
|
Lesce, družinski nagrobniki |
— |
Lesce, pokopališče.
Hiša v bližini: Begunjska cesta 6, Lesce |
RAKOVEC MATEVŽ .................................................... PODOBNIKOVI JOŽE ML. PADEL V NOV 1902 - 1944 KUŠČERJEVI OČE MIHAEL PADEL 1943 PREŠERNOVI .................................................... |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 9. 11. 2020 |
15.12.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 15.12.2022, dodal groba Podobnikovih in Kuščerjevih, odprl samostojni zapis za narodnega heroja Antona Dežmana |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 3 |
|
Sajevče |
Betonski blok z marmorno in medeninasto ploščo. Spomenik je bil odkrit 3. 7.
1960. Arhitekt Marko Šlajmer. Opis v RKD ne ustreza, plošče so v resnici tri in kamnite. |
Na križišču cest SV pred vasjo Sajevče, kjer se odcepi cesta proti Rakuliku. |
Prva plošča TA KAMEN IN ČRKE V NJEM V ČAST VASEM, KI SO PRVE DALE ZGLED ZA UPOR IN BOJ. IN V SLAVO IN SPOMIN JUNAKOM, KI TU SO PALI IN DALI SVOJO KRI ZA SVOBODO DOMOVINE IN ZA LEPŠE ČASE DELOVNIH LJUDI. . Druga plošča BIZJAK * FERKAT GORJANC VALENTIN KRISTAN JOŽE ŠABEC ALOJZ SAJEVČE SELES JAKOB HRENOVICE DOLES FRANC POSTAVLJENO 1960 . Tretja plošča VOS OF MARTIN ROS - MIKLAVŽ KOBAL IVAN VDV - NO IVAN KLOBUČAR - SOČAN KOMANDANT BATALJONA COLJA FRANC JERMAN ANTON KOCJAN EMIL RUDEŽ STANKO ŠVARA RADIVOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, posnetki Urška Perenič |
6.4.2020. 00:00 |
— |
Po zapisu Branke Černigoj dopolnil M. Hladnik 17. 12. 2020:
Avtor spomenika je po JSNP 155 : Enzo Lorenzetti [podatki v RKD so drugačni], avtor napisa: Vasja Ocvirk.
Na četverokotni betonski blok sta pritrjeni napisni plošči: večja marmorna in manjša medeninasta. Spomenik je bil odkrit 3. 7. 1960.
V Sajevčah ima vsak družina, vsako drevo, vsak kamen svojo zgodovino pa tudi svojo bolečino ob spominu na padle.
Kot pomnik na krvave dogodke stoji spomenik z dvema obeležjema na križišču obeh vasi.
Sajevče je ena prvih in znanih vasi iz NOB na Pivškem in Postojnskem. Odmaknjena od glavne ceste in skrita na obronkih širnih gozdov, je bila ves čas vojne sedež številnih političnih organizacij Pivškega okrožja. Tu so se vsak dan ustavljale vojaške enote.
Med NOB so odigrale izredno vlogo. Tu je bilo nekaj časa sodišče komande Senožeče, komande Postojna, sedež Pivškega okrožja ter še raznih drugih političnih odborov in partizanskih enot. Ker so se v okolici pogosto zadrževali borci, je bila v vasi etapna kuhinja. Prav tu so imeli tudi skladišča hrane in drugega materiala za partizane ter krojaško in čevljarsko delavnico. Pri Hribarju je bila od oktobra do decembra 1943 tehnika Nanos. V istem času in še dlje v zimo 1944 pa se je tu zadrževala oborožena skupina VOS (varnostno obveščevalna služba) z znanim borcem Miklavžem na čelu. Tega so Nemci ujeli in ga nekje pri Prestranku ubili.
Ker so se tu ustavljale vojaške enote, je okupator sem ponovno usmeril napade; izsledil je taborišče gospodarske komisije na Učičniku, ki pa je bilo takrat prazno in ga zažgal. 24.12.1943 je uničil 300 m zahodno od Sajevč barako, kjer je bil štab VDV-ja. Najtežji napad pa je izvršil na samo vas konec januarja 1945, kjer je presenetil 5. Bataljon VDV, ki je utrpel hude izgube. Nemci so požgali Pri Hribarju dve hiši.
Med stalnimi vodiči in prevozniki partizanov je vredno omeniti Jožeta Kristana-Pepela iz Rakulika in Janeza Gorjanca iz Sajevč. Sicer pa je vsaka družina v Sajevčah opravljala pomembne naloge za NOV.
31. januarja 1945 so Sajevče doživele veliko tragedijo. Nemci so nenadoma napadli borce II. Brigade VDV in zažgali 2 domačiji. V boju je bilo več mrtvih in ranjenih. Ranjene so aktivisti prepeljali skozi sovražne bloke v postojnsko bolnišnico, kjer jih je zdravil partizanski zdravnik dr. Franc Ambrožič.
|
— |
Postojna |
— |
|
ZAPOTOK - spomenik padlim borcem in žrtvam FN 1941 - 1945;
spomenik delovanju relejne postaja TV - 10;
spomenik delovanju glavnega poveljstva POS in ustanovitvi prvega proletarskega bataljona narodnega heroja Toneta Tomšiča |
EŠD: NI! Plošča ustanovitvi prvega proletarskega bataljona je bila odkrita leta 1977. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 68 in 75. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Sredina vasi Zapotok. Gremo proti severu do stavbe stare osnovne šole, kjer na fasadi na obcestni strani vidimo tri plošče s sporočilno vsebino.
Naslov: Zapotok 4. |
Leva plošča: [obris Slovenije z zvezdo] V TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM PADLI BORCI ZAPOTOK ALOJZIJ PEČEK ML. VISOKO – ZAPOTOK ANTON HENIGMAN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA JOŽE ŠTEBLAJ ST. [zvezda s srpom in kladivom] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Zagorc, Štupica, Bizjak - 29.10.2019 |
24.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 24. 11. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil in dopolnil besedilo na ploščah in dodal fotografiji 2, 3/1 in kolaž 3/2 |
kamniti in kovinska plošča, memorialna dediščina, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ig |
k.o. 1712 - Zapotok, parc. št.: *99 |
|
Spomenik žrtvam NOB na Žagi |
V vasi Žaga je tik ob glavni cesti postavljen velik spomenik NOB. Spomenik stoji v sredini stopničastega temelja iz granitnih kock. Na temelj sta postavljena manjši in večji kamniti kvader. Vrh večjega kvadra je postavljen bronasti kip partizanskega borca, ki drži v pest dvignjeno roko. Njegov obraz nakazuje kričanje. Osrednji kamniti kvader spomenika je namenjen seznamu 21 žrtev vojne, ki so navedene ob strani, na sprednji strani pa je rdeča zvezda ter letnici 1941 in 1945. Spomenik, ki je delo kiparja Negovana Nemca, je bil odkrit 22. julija 1978.[1] [1] Vodnik po partizanskih poteh, str. 465; Eše 20490, »Register kulturne dediščine«, http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=20490, datum vpogleda: 15. november 2016. Fotografija 4/1: V ozadju je v kotu parka kip partizana. |
Sredi vasi Žaga ob glavni cesti Žaga-Bovec. |
PADLI BORCI NOV BUTTOLO NANDO ŽAGAR NANDO BUTTOLO VITO ŽAGAR FRANC MELIHEN IGNAC ŽAGAR IVAN ROT ALOJZ ŽAGAR JOŽEF ROT FLORJAN ŽAGAR STANE ROT JOŽEF . ŽRTVE FAŠIZMA BERGINC ANTON ROT ANTON BUTTOLO QUINTO ROT FLORJAN KUTIN GABRIJEL ROT FRANC MIHELIN ELIZA ŽAGAR ALOJZ MIHELIN IGNAC ŽAGAR ANDREJ PIČULIN FRANC ŽAGAR ANTON PRIMOŽIČ IVAN 1941 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jernej Komac, 23. januar 2017 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2021, napis na spomeniku, foto 2 do 4/! |
Bronasti kip na podstavku |
Bovec |
2212 ŽAGA, 905/1 |
|
OF Cerkvenjak |
Spominska plošča je posvečena pomembnim dogodkom za ohranitev slovenske besede:
Ploščo sta postavila Združenje borcev za vrednote NOB Cerkvenjak in Občina Cerkvenjak. Odkrita je bila leta 2020. stran 26. |
Cerkvenjak, na fasadi Kulturnega doma,
Cerkvenjak 25 |
V BOJU ZA OHRANITEV SLOVENSKE BESEDE SO 1. 4. 1894 KATOLIŠKO BRALNO DRUŠTVO, KRAJ JE V LETIH 1910/11 OBISKOVAL PISATELJ IVAN CANKAR 4. 11. 2020 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 18.12.2021 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.3.2024, dodal napis na plošči in fotografijo 1 iz Google Maps
Dodal svoje slike in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Cerkvenjak |
541 CERKVENJAK, 152/6 |
|
Spomenik narodnemu heroju Alojzu Kolmanu Maroku |
Odlomek iz časopisa Kočevske novice: »V našem sestavku pa bomo opisali dogodek, ki se je pripetil deset dni pred zgoraj omenjeno bitko 8. brigade. Četrtega novembra 1944 je šel komandant zaščitne brigade glavnega poveljstva NOV in POS, narodni heroj major Alojz Kolman-Marok z enim bataljonom proti Koprivniku, da zaščiti enote vojnopolitičnega vodstva pred nenadnimi vpadi sovražnika na osvobojeno ozemlje. Po umiku iz Koprivnika je tovariš Marok s svojim spremstvom nekoliko zaostal za glavnino oz. zaščitnico bataljona in padel v zasedo Nemcev. Spustil se je v neenako borbo. Svojemu spremljevalcu Bingolu je velel, naj se umakne in obvesti glavnino bataljona o situaciji. Spremljevalec se je temu upiral, toda Marok mu je ponovno ukazal, da mora povelje izpolniti in da bo on sam kril njegov umik. Bingolo se je pod zaščitnim ognjem Maroka in svojim streljanjem prebil do bataljona, vkljub temu, da mu je krogla prebila stegno. Marok pa je za svojim zasilnim slabim kritjem streljal na Nemce in praznil šaržer za šaržerjem iz svoje brzostrelke. Sovražna krogla mu je prebila koleno. Tudi zaradi te rane je bil umik nemogoč. Pričelo mu je primanjkovati streliva. V pištoli je imel le nekaj nabojev. Položil jo je predse na zasilni branik. Ko je izpraznil vse krogle iz zadnjega šaržerja, je izstrelil tudi naboje iz pištole. Vse do zadnjih dveh nabojev, ki jih je hranil zase. Zakaj dva naboja? Zato, ker lahko eden odpove! V ognju, dimu in trušču se je tik pred njim pokazal škorenj nemškega vojaka. Sedaj je čas zame in nameril je cev pištole na sence. Lastna krogla je končala življenje narodnega heroja Maroka. Alojz Kolman-Marok je bil rojen 1. julija 1911 v zaselku Završje pri vasi Zabukovje v sedanji občini Sevnica. V kmečki družini Kolmanovih se je rodilo petero otrok; s polbrati in polsestrami pa jih je bilo 8. Dva sta umrla že kot dojenčka. Oče Janez je umrl 1914. leta, ko je bilo Alojzu komaj 3 leta. Za številno družino je pri majhnem posestvu bilo premalo kruha. Zato je moral Alojz služit k premožnejšim gospodarjem. Po končani osnovni šoli se je šel v Ljubljano učit za pekovskega pomočnika, kjer se je tudi spoprijateljil s Francom Rozmanom - kasnejšim komandantom glavnega štaba NOV in POS, ki je podobno kot Alojz delil usodo pekovskega pomočnika. Toda gospodarska kriza je tudi v obrtniških poklicnih zanetila brezposelnost. Tako je Alojz 1931. leta postal gojenec vojaške podoficirske šole. Po nekem konfliktu zaradi razmer v bivši jugoslovanski vojski so ga obsodili na zaporno kazen. Iz vojaškega zapora je 1934 pobegnil v Italijo in nato v Avstrijo, kot vojaški oz. politični begunec. Nato je odšel v Francijo. Iz Francije se je vrnil 1938. leta, nakar so ga obsodili na zaporno kazen 18 mesecev, ki jo je prestajal v Lepoglavi. V tej kaznilnici se je seznanil z vodilnimi komunisti, ki so tu bili na robiji. Po prestani kazni se je poleti 1940 vrnil domov in opravljal priložnostna dela v domačem okolju. Spomladi 1941 je bil mobiliziran kot podoficir v bivšo jugoslovansko vojsko in prišel v nemško ujetništvo. Od tu je kmalu pobegnil in se doma skrival pred nemško okupacijsko vojsko. V noči od 1. na 2. november 1941 se je Alojz podal v partizane. 10. decembra je prišel v taborišče Makronoške čete. Iz te čete ter Molniške in Stiške čete je bil 15. decembra 1941 ustanovljen II. Štajerski bataljon s komandantom Francem Rozmanom-Stanetom in političnim komisarjem Dušanom Kvedrom-Tomažem na čelu. Marok je vsled svoje hrabrosti, iznajdljivosti in obvladanja vojaških veščin hitro napredoval od mitraljezca do komandirja in komandanta brigade in majorja JLA. Bil je popularen in priljubljen človek, zlasti med štajerskim prebivalstvom. Za narodnega heroja je bil imenovan 20. decembra 1952. Odbor borcev XVIII. divizije, vaška organizacija Zveze borcev Koprivnik in družbenopolitične organizacije so prevzele pobudo za postavitev spominskega obeležja heroju Maroku. Na Dan borca 4. julija 1951 je bila odkrita spominska plošča na pročelju osnovne šole v Koprivniku, na kateri je vklesano besedilo, da je tu v bližini padel narodni heroj Alojz Kolman-Marok in aktivist Maks Torbar.«
|
Spomenik, delo arhitekta Franca Filipčiča in kiparja ter medaljerja Vladimirja Štovička, je postavljen na desni strani vhoda v Večnamenski dom v naselju Zabukovje.
Odkrit je bil leta 1980 in prvotno postavljen na vogal dvorišča (ob glavni cesti skozi naselje) nekdanje podružnične osnovne šole v kraju. Ker pa so zaradi dotrajanosti in ukinitve šole le to podrli in na njenem mestu zgradili Večnamenski dom krajanov Zabukovja, so spomenik prestavili na njegovo sedanje mesto. |
NARODNI HEROJ KOLMAN ALOJZ - MAROK 1911 - 1944 ŠTOVIČEK V. 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 in 22. 3. 2018 |
14.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek iz časopisa Kočevske novice. |
Spomenik |
Sevnica |
K. o. 1367 Zabukovje, parc. št. 1460/8 |
|
Stane Žagar, vojašnica Kranj |
Bronasto oprsje in kamniti podstavek sta visoka 200 cm. Stane Žagar je sodeloval v pripravah na oborožen upor proti okupatorju in postal član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Sredi julija 1941 so ga določili za sekretarja PK KPS za Gorenjsko. Žagar je politično usmerjal dejavnost gorenjskih partizanskih enot, zlasti Cankarjevega bataljona. V izredno ostri zimi leta 1942 je vztrajal med borci Selške čete na Rovtu pri Crngrobu. Zaradi izdaje so Nemci 27. 3. 1942 partizane obkolili. Po nekajurnem boju so partizani prebili obroč. Na bojišču je padlo 15 borcev, med njimi tudi Stane Žagar. Spomenik so postavili vojaki kranjske garnizije 22. decembra 1963, bronasto poprsje pa je izdelal kipar Stane Keržič. Vojašnica se je do 19. julija 2012, ko je bila preimenovana, imenovala po Stanetu Žagarju.
19. 4. 2017, ko sem želel fotografirati kip od blizu, mi stražar na vhodu tega ni dovolil, tako da je slika posneta od zunaj skozi ograjo. To je bila doslej (po stotinah fotografiranih spomenikov) edina taka neprijetna izkušnja. -- miran hladnik geslo: vojska123 |
Vojašnica Petra Petriča na Kokrici pri Kranju, v parku levo od glavnega vhoda, Bleiweisova 32. |
NARODNI HEROJ STANE ŽAGAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boris Cugelj, krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp, prva slika M. Hladnik 19. 4. 2017 |
19.4.2017. 00:00 |
— |
— |
bronasti doprsni kip |
Kranj |
2101 RUPA, 208 |
|
Zatrnik |
Posvečena je 1944 padlima J. Robiču, J. Pogačniku iz Jeseniško-bohinjskega odreda v boju z nemškim okupatorjem, in žrtvama izdajalcev, L. Bezniku in T. Hudoverniku. Odkrila leta 1982 ZB NOV Gorje, izdelana je bila v livarni Železarne Jesenice. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 224. EŠD 13228 |
20 m pred prvim predorom na Zatrniku v smeri proti Pokljuki, na skali 3 m visoko nad cesto, težko vidno. Na drugi strani tunela je gostilna Anžek. |
1941 [zvezda] 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 7. 2017 |
7.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 753/8 |
|
Radomlje, pokopališče, Žabnikar Ciril, Ivan, Vinko |
Ciril Žabnikar: SIstory navaja Ime in priimek: Ciril Žabnikar, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Po domače: Pavelnov, Datum rojstva: 14. 03 1911, Kraj rojstva: Radomlje, Kraj bivanja: Radomlje, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmečki sin, Datum smrti/izginotja: 04. 12. 1941, Kraj smrti/izginotja: Draga, Kraj pokopa: Draga. »Spisek usmrčenih in umrlih oseb, ki so bile pred smrtjo vpisane v jetniško knjigo begunjskih zaporov […] 4. december 1941 […] Žabnikar Ciril 14. 3. 1911, Radomlje kmečki sin«(Dr. Janez Gerčar, Begunje priča narodovega trpljenja, Ljubljana: Zavod Borec, 1969, str. 190) Opomba: Ciril Žabnikar je napisan tudi na spominski plošči Padlim članom v
NOV PGD Radomlje, nameščeni na fasadi gasilskega doma v Radomljah, in na
spominski plošči v Spominskem parku Radomlje 2006 na pokopališču v Radomljah.
Ivan Žabnikar: Sistory navaja Ime in priimek: Janez Žabnikar, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Po domače Pavelnov, Datum rojstva: 12. 09. 1918, Kraj rojstva: Radomlje, Kraj bivanja: Radomlje, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 12. 02 1942, Kraj smrti/izginotja: Draga pri Begunjah, Kraj pokopa: NULL. »Spisek usmrčenih in umrlih oseb, ki so bile pred smrtjo vpisane v jetniško
knjigo begunjskih zaporov (Dr. Janez Gerčar, Begunje priča narodovega trpljenja, Ljubljana: Zavod Borec, 1969, str. 192) Opomba: Ivan Žabnikar je napisan tudi na spominski plošči v Spominskem parku
Radomlje 2006 na pokopališču v Radomljah. Vinko Žabnikar: Sistory navaja Ime in priimek: Vincenc Žabnikar, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Po domače: Pavelnov, Datum rojstva: 30. 01. 1921, Kraj rojstva: Radomlje, Kraj bivanja: Radomlje, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 16. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Wolfratshausen, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija. Opomba: Vinko Žabnikar je napisan tudi na spominski plošči v Spominskem parku Radomlje 2006 na pokopališču v Radomljah. |
Pokopališče Radomlje, P: A, V: _, S: 98. (Elektronski vir: Iskalnik grobov Domžale - Radomlje Dostop 12. 4. 2024)
|
[križ] ŽABNIKARJEVI SINOVI: PADLA V DRAGI: CIRIL *14. 3. 1911, + 4. 12. 1941. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
15.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1936 Radomlje, parc. št. 7 |
|
Padla delavca in uvedba samoupravljanja, Kranj |
Spominski
plošči sta postavljeni na pročelje nekdanje tekstilne tovarne Iska trikotaža, ki
je bila po drugi svetovni vojni
nacionalizirana.
Prva plošča je posvečena Cirilu Ostermanu in Francu Savniku, padlima delavcema Iske. Druga plošča spominja na uvedbo samoupravljanja v Pletenini, naslednici Iske, leta 1950. Spominski plošči sta bili slavnostno odkriti 8. decembra 1957, ob deseti obletnici delovanja Pletenine. Spominski plošči nepravilne štirikotne oblike sta izdelani iz belega marmorja, na fasado pa sta pritrjeni samo z eno stranico. Večino njune teže podpirata temna kamnita bloka, ki rasteta iz pročelja. Napis je vklesan in rdeče obarvan. |
Spominski plošči sta pritrjeni na pročelje nekdanjega tovarniškega poslopja na Savski cesti 14, pod obcestnim nadstreškom. |
(Prva plošča) NAŠI ŽRTVI ZA ZMAGO OSTERMAN CIRIL IN SAVNIK FRANC (Druga plošča) 14. IX. 1950 SO TO TOVARNO DELAVCI VZELI V SVOJE UPRAVLJANJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
7.4.2022. 00:00 |
— |
— |
dvojna spominska plošča |
Kranj |
2100 KRANJ, 412 |
|
Žrtvam Dragarske doline, Draga |
Okoli njega se ovija spirala, ki reliefno ponazarja grozote okupatorja Pretresljiv je prizor, ko žena neguje smrtno ranjenega moža, ležečega Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Odkrit je bil leta 1961, arhitekt Drago Černič) v obliki vijugasto zavitega obeliska na dvignjeni ploščadi z ovijajočo se reliefno figuralno spiralo (kipar Stojan Batič). Kamnit kvader z imeni padlih. EŠD 22536 |
Ob cesti Loški Potok - Čabar med cerkvijo in pokopališčem v Dragi. |
Na nekoliko vzvišeni legi ob cesti, v neposredni bližini znamenite Tik ob obelisku je kamnita plošča (85x117x30 cm) z napisom: (pogled na cesto) NOVI KOT BENČINA FILIP-PANTAR ALOJZ- (pogled proti cerkvi): MIKLIČ MARGARETA-MLAKAR FRANC- Ob strani je vklesan napis: SVOBODA |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017, D.Divjak 14.7.2018 |
14.7.2018. 00:00 |
— |
— |
Steber s skulpturo |
LOŠKI POTOK |
K.o.:1584 DRAGA, št.parc.: 18 |
|
Grob Karlo Kocjančič, Koper |
Rojen je bil 23. oktobra 1933 v Gradišču pri Materiji kot tretji od petih otrok matere Tereze in očeta Franca Kocjančiča Nižjo gimnazijo je obiskoval v Podgradu, nato pa šolanje nadaljeval v Ljubljani na Srednji upravni in administrativni šoli. Že v dijaških letih se je vključil v mladinsko organizacijo in sodeloval v številnih delovnih akcijah. V začetku devetdesetih let je bil pobudnik in soustanovitelj Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, njegov prvi ustanovni predsednik in nato dolgoletni tajnik. Z izdajo glasila Primorski rodoljub je uresničil zamisel o tigrovskem glasilu, na njegovo pobudo je bilo v program društva uvedeno izdajanje publikacij tigrovske literature. Veliko truda je vložil pri postavljanju spomenikov in spominskih obeležij primorskim domoljubom, sodeloval je z borčevskimi organizacijami, tudi iz zamejstva, s Kulturnim klubom Istra, Mnenjskim gibanjem za Slovensko Istro, Gibanjem 23. decembe. Umrl je 14. maja 2003 v Kopru. Za svoje delo je prejel številna priznanja Srebrni znak Sindikatov Slovenije (1976)Red dela s srebrnim vencem (1978),Bronasta Bloudkova značka (1989), Priznanje Obalnega planinskega društva (1999), Svečana listina Planinske zveze Slovenije (2001), Zlati častni znak TIGR (2004), Vir: Obrazi slovenskih pokrajin.
|
Pokopališče Koper, oddelek žarnih grobov, nagrobna plošča je na tleh ob poti. |
K O C J A N Č I Č KARLO 1933 - 2023 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 17.4.2023 |
17.4.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob - žarni |
Koper |
K.o.: 2604 - BERTOKI, št.parc.: 3865/6 |
|
Vuzenica, Plošče žrtvam druge svetovne vojne v šoli |
Tri marmornate šestkotne plošče z napisom so postavljene navpično ena nad drugo na steni osnovne šole Vuzenica. Postavljene so v spomin na žrtve druge svetovne vojne iz občine Vuzenice. Vir: https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Str.: 69 |
Spominske plošče so pritrjene na steni avle osnovne šole Vuzenica.
Šolska ulica 3, Vuzenica |
prva plošča: DAROVALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO druga plošča: UMRLI V IZGNANSTVU HOLDRIJAN JOŽE tretja plošča: TALEC NAGLIČ IGNAC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
31.1.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 18.8.2022 |
Spominska plošča |
Vuzenica |
— |
|
Postojanka VOS |
V bivši gostilni Fortuna je bil od ustanovitve društva Vzajemnost Bežigrad 1938 njen sedež. V letih 1941 do 1943 sta bila tu ilegalna postojanka in najpomembnejše shajališče VOS OF za Ljubljano, tu so načrtovali sabotaže in udarne akcije. Spominska plošča, delo arhitekta Vinka Glanza, je bila odkrita 9. septembra 1959. Sliki 1 in 2 - vir Google maps Vira: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 16. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 138, 175 (vir slike 4). |
Dostop s Podmilščakove in nato po Dravski ulici prispeš na Vodovodno, kjer je na mestu nekdanje gostilne, Vodovodna 26, danes novogradnja, kjer pa še ni vgrajena stara plošča. |
V TEJ HIŠI JE POD VODSTVOM KPS DELOVALO OD LETA 1938 DO OKUPACIJE DELAVSKO KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO VZAJEMNOST V ČASU NOB JE BILA TU POSTOJANKA VOS 'DESETI BRAT' |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 4. oktober 2019 |
29.3.2022. 00:00 |
— |
Na Vodovodno 26 še vedno niso vrnili spominske plošče. -- M. Luštrek 29. 3. 2022 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
NOVA VAS - spomenik Tonetu Šraju - Aljoši, organizatorju NOG na Bloški planoti |
EŠD
28642
Portret - bronast doprsni kip velikosti okoli 0,50 x 0,50 m, je postavljen na kvadrastem granitnem podstavku, velikosti 1,40 x 0,40 x 0,30 m in z napisom iz kovinskih črk, je posvečen Tonetu Šraju - Aljoši, organizatorju narodnoosvobodilnega gibanja na Bloški planoti. Kip so odkrili na začetku 80. let 20. stol. Tone Šraj - Aljoša je padel septembra 1943 v snežniških gozdovih, kjer je bil tudi pokopan. Dne 24.10.1986. so ga prekopali v družinski grob na vaškem pokopališču Fara. |
Ploščad pred Osnovno šolo Toneta Šraja - Aljoše, v središču Nove Vasi . |
TONE ŠRAJ ALJOŠA 1912-1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnila P.Strajnar in T. Bizjak, 18.6.2021; |
15.7.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, kovina - memorialna dediščina |
Bloke |
k.o.1683 - Nova Vas, parc. št.: 53/5 |
|
TRBOVLJE -Spominska plošča padlim gasilcem |
Na gasilskem domu je bila vgrajena spominska ploča padlim borcem gasilcem. S prenovo gasilskega doma leta 2020 in ureditvijo prostorov za potrebe Centra za zaščito in reševanje so strokovni delavci dobili ustrezno opremljene prostore v katero notranjost je projektantka vkomponirala tudi omenjeno spominsko ploščo. fotografija: |
V prostorih Gasilskega doma PGD Trbovlje, Savijska cesta 35. |
1941 gasilski znak 1945 V SPOMIN ZA SVOBODO PADLIM TOVARIŠEM GASILCEM . PETEK MIHAEL ŠKOFLEK MIRKO BARTOL SLAVKI TRATNIK BINČE CESTNIK LUDVIK NAGLAV JOŽE KUKENBERG ANDREJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
18.9.2021 D.Divjak |
30.1.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo Blaža Šobe. |
Spominska plošča |
Trbovlje |
K.o.: 1871 - TRBOVLJE, št.parc.: 93/13 |
|
GODEŠIČ-Spominska plošča na Kebrovi hiši |
Spominska plošča na Kebrovi hiši na Godešiču je posvečena prvim sestankom
Osvobodilne fronte v tem kraju, odkrita je bila 18. decembra 1953. Dostop do
Kebrove hiše je iz središča vasi proti reki Sori. V TEJ HIŠI Odb.ZB – GODEŠIČ Junija 1941 se je h Kebrovim priselil predvojni komunist in
kasneje prvoborec Ivan Franko in pričel z aktivističnim delom med ljudmi za OF.
Prvi vaški odbor je bil v tej hiši ustanovljen oktobra 1941. Člani odbora so
predvsem zbirali hrano, orožje in vzdrževali zvezo s partizani. K delu so člani
odbora pritegnili mnogo vaščanov in mladine ter jih mobilizirali v vojaške
enote. V mnogih hišah so na njihovo pobudo zgradili skrivna zavetišča za borce
in aktiviste, ali pa so v njih skrivali zbrani vojaški material. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 125-126. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. |
Zadnje križišče na koncu Godešiča v smeti Medvod, proti jugu 200 m in desno, Godešič 58 |
V TEJ HIŠI Odb.ZB – GODEŠIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 9.4.2018
30.12.2021 D.Divjak |
30.12.2021. 00:00 |
— |
30.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Plošča na fasadi |
Škofja Loka |
K.o.: 2031 - GODEŠIČ, št.parc.: *89 |
|
GRČAREVEC-Padlim Hercegovcem, Grčarevski Vrh |
Tu so padli borci XI hercegovske brigade leta 1945. Spomenik je velikosti 1,50 krat 1 m, na vrhu pa je petokrata zvezda. Spomenik je ograjen z žično ograjo. Grobišče šestnajstih hercegovskih partizanov, vpeto med stebriče, posuto s peskom. Označuje ga spomenik v obliki stiliziranega Triglava, ki ga krona peterokraka zvezda. Spredaj je plošča z napisom. Grobišče je bilo urejeno 1955, obnovljeno 2015. Vir arhiv zb Logatec EŠD 21526 Vir:Obeležja Cerknic, foto Miloš Toni |
Spomenik je 10 m pred stanovanjsko hišo Dolenc (št. 37) na Grčarevskem vrhu, stara cesta Grčarevec-Logatec.
Približno 1,5 km iz smeri Kalc proti Postojni zavijemo levo na makedamsko cesto ter približno po 300 m na levi strani je omenjeni spomenik. |
16 padlim borcem XI Hercegovske divizije |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017
14.3.2022 D.Divjak |
14.3.2022. 00:00 |
— |
14.3.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
spomenik iz kamna |
Logatec |
k.O.: 2019 - GRČAREVEC. 180/1,Gostiša Marija Gorenjska c.7 |
|
Kranj, pokopališče, Levstek Franc |
Sistory navaja Datum rojstva: 25. 10. 1887, Kraj rojstva: Zadniki, Kraj bivanja: Zamostec, Stara občina: Sodražica, Nova občina: Sodražica, Datum smrti/izginotja: 16. 12. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab. »Arbe […] Levstek Matije Franc, 25. 10. 1887 Zadniki (Sv. Gregor), 24. 12. 1942 […]« (Tone Ferenc, Žrtve, Vittime, Victims, Rab – Arbe – Arbissima, Konfinacije, racije in internacije v Ljubljanski pokrajini 1941–1943, Dokumenti, Ljubljana, 2000, str. 444) » […] Levstik Mateja Franc, Zadnike – Ljubljana […]« (Franc Potočnik, Seznam žrtev fašističnega terorja na Rabu, Koncentracijsko taborišče Rab, Koper: Založba Lipa, 1975, str. 340) Opomba Ne ujemajo se vsi podatki v navedenih virih. |
Mestno pokopališče Kranj, 9-T-4/11,12 |
LEVSTEKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 22.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
22.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Sveti Vid (Žilce), grobišče neznanih borcev XVIII. divizije |
EŠD: 24648 Grobišče osemintridesetih borcev, urejeno leta 1961. Na peščeni površini velikosti 3,00 x 2,00 m stoji dvodelen kamnit steber, visok okoli 3,00 m (dva prirezana stožca, sestavljena na ožjem prerezu) v obliki razcepljenega ščita, z vklesanim drevesom življenja spodaj in s posvetilom na sredini. Od vrha do tal poteka zavit izklesan kanal (črta življenja). Desno od stebra je okrogla površina s premerom okoli 3,00 m, kjer je grob padlih borcev. Obroblja ga okoli 0,20 m visok kamnit zid. Foto: Miloš Toni |
Grobišče leži na robu gozda severozahodno od zaselka Sv. Vid (Žilce). Do njega pridemo po poti - kolovozu, ki je med hišama Sv.Vid št.3 in št.4 in nato nekaj metrov proti severu, nato pa proti severozahodu, skupaj okoli 200 m. |
V SPOMIN 38 NEZNANIM BORCEM XVIII. DIVIZIJE, KI SO PADLI V DNEH OD 5 - 28. IX.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, dopol. T.Bizjak in P.Strajnar 17.9.2020;
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
1.6.2021. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
kamen, beton - memorialna dediščina |
Cerknica |
k.o.1654 - Žilce, parc. št.: 136/24 |
|
Rozamila Legiša in Friderika Gruden, Prečnik |
|
34011 Precenico Superiore / Prečnik, Trst, Italija
[lokacija na zemljevidu je na pamet, popravi!] |
IN PREČNIK WOHNTE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
— |
— |
|
Prebeneškim kurirkam, Dolina, Italija |
Ko imaš čas..... Pojdite skozi pokopališče Dolina, pojdite na dno in levo nad notranjo cesto najdete ta spomenik v spomin na te MUČENIKE OSVOBODILNEGA BOJA!!!!! In mogoče položiti rožico in misel nanj....... Niso imeli tvoje sreče, ker je bilo potem za tiste, ki so bili na pravi strani, njihovo življenje manj vredno kot pasje!!!!
Vir: tekst in foto 4 FB Primož Sancin https://www.spomeniki.org/monuments/spominski-grob-prebeneskim-kurirkam-na-dolinskem-pokopaliscu/ |
Italija, na pokopališču nad Dolino pri Trstu, na njegovem JV koncu, ob zidu. |
Utrgan cvet vaše mladosti v naših Prebeneg 12. oktobra 2002 Vaščani prebeneških kurirkam ELVIRA KOCIJANČIČ MIRA BANDI 29.8.1944 ANGELA BANDI MARIJA SLAVA ANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2018
D.Divjak 7.11.2022, 3.10.2024 |
3.10.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke in dodal posnetke 7.11.2022, dodal povezavo 3.10.2024 |
nagrobnik iz rdečega kamna s portreti petih ženskih žrtev |
Italija |
— |
|
Gradišče pri Lukovici |
Zidana piramida s kamnito zvezdo in vgrajeno marmornato ploščo z vklesanimi imeni šestih padlih borcev. Spomenik je bil odkrit 5. julija 1953.
|
Ob cesti jugozahodno od cerkve sv. Marjete nad Gradiščem pri Lukovici. |
[zvezda] SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 7. 3. in 20. 7. 2019 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopolnil besedilo na plošči. |
— |
Lukovica |
1947 SPODNJE KOSEZE, 844 |