4938

RAVBARKOMANDA-Spomenik II

Na betonski podstavek je postavljena betonska plošča, prislonjena ob betonski opornik. Posvečen je padlim borcem 29. Hercegovske divizije. Odkrit je bil 27.4.1953.

Spomenik z grobnico je posvečen 19 padlim borcem 29.Hercegovske divizije, ki so padli ob osvobajanju Postojne v času od 27. aprila do 2. maja 1945. V zaključnih bojih so se na tem področju zbrale številne sovražnikove enote, ki so se umikale pred enotami IV. armade proti Furlaniji, z željo da se predajo angloameriški 8. armadi. Občani Postojne so v hvaležen spomin borcem uredili grobnico na mestu, kjer je padlo največ tovarišev.

Dvignjena ploščad s spomenikom je levo in desno od stopnic zaključena z betonsko steno. Po stopnicah pridemo do prostora s peskom, ki je ograjen z robniki, širina 230 in globina 278 cm. V ozadju stoji betonski spomenik, širine 122 in višine 195 cm, ki na desni strani nosi spominsko ploščo , širine 79 in višine 95 cm, z zvezdo in tekstom.

EŠD 19411

Po stari cesti Postojna-Planina na Ravbarkomandi zavijemo na cesto proti Uncu. Čez nadvoz nad železniško progo in nato pred podvozom pod avtocesto se zavije desno proti Postojni, kjer se kmalu na desni strani takoj opazi omenjeni spomenik, ki meji na samo cestišče.

                                   zvezda

                      V HVALEŽEN SPOMIN

                         BORCEM BRATSKE

                 29. HERCEGOVSKE DIVIZIJE

                       PADLIM V BORBAH ZA

                    OSVOBODITEV POSTOJNE

                            OD 27.IV. - 2.V.1945

ZVEZA BORCEV NOB POSTOJNA  DNE 27.IV.1953                     

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Daniel Divjak, 9. januar 2020

9.1.2020. 00:00

—

—

Spomenik

Postojna

2490-POSTOJNA, št.parc.: 2490/1

4932

ZGORNJA VOLIČINA - Partizanska bolnišnica Cafa

Pri kmetu Francu Smrdelju je 1944 delovala zasilna partizanska bolnišnica, zato je bil pod listnjakom gospodarskega poslopja urejen skrivni bunker. Na gospodarsko poslopje je bila 1953 nameščena spominska plošča.

Zasilna partizanska bolnica Cafa  je začela delovati jeseni leta 1944, in sicer pri kmetu Francu Smrdelju, danes je to pri kmetiji Kocbek v Zgornji Voličini.Skrita je bila pod listnjakom v gospodarskem poslopju in imela dva skrita vhoda. Vse do konca vojne zaradi dobre konspiracije ni bila odkrita Poleg ranjenih so občasno v njej prespali tudi drugi aktivni partizani. Na gospodarsko poslopje so leta 1953 namestili spominsko ploščo, leta 2014 pa so bolnišnico tudi obnovili. V povezavi z omenjeno partizansko bolnišnico je nastala tudi knjiga, ki jo je uredila Marija Šauperl, in to ob podpori Združenja borcev za vrednote NOB Lenart in Knjižnice Lenart. 
Vir: Radio Slovenske gorice, 14. julij 2017
Vir fotografije 3/2: Janko Kšela: NOB v občini Lenart, str. 74

EŠD 1101

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Skrivni bunker je pod gospodarskim poslopjem kmetije Kocbek, Zgornja Voličina 28, spominska plošča pa na gospodarskem poslopju, pred vhodom v listnjak.

                SPOMIN
                     NA
    PARTIZANSKO BOLNICO

                   CAFA

K.O. Z.B.VOLIČINA  29.7.1978

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dopolnil D.Divjak, 2. maj 2020; slike Bor1974-11.X.2020

23.6.2024. 00:00

—

11.10.2020-dopolnil s slikami Bor1974 M. Kermavnar, 23.6.2024, dopisal besedilo na plošči in dodal fotografijo 3/2.

Spominska plošča

LENART V SLOVENSKIH GORICAH

K.o.: 553 ZGORNJA VOLIČINA, št.parc.:199/4

2669

Boris Kidrič, Talum Kidričevo

Boris Kidrič se je rodil 10. aprila 1912 na Dunaju. Leta 1941 je vstopil v narodnoosvobodilno vojsko in bil eden od organizatorjev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Sodeloval je na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po vojni, leta 1945. je postal prvi predsednik slovenske vlade. Umrl je 11. aprila leta 1953 v Beogradu. Že 12. aprila 1953 je izvršni svet Ljudske republike Slovenije po njem poimenoval Tovarno glinice in aluminija, šolo in naselje, ki danes nosi ime Kidričevo.

Dne 22. aprila 1973 je Krajevna skupnost Kidričevo ob 20. obletnici revolucionarjeve smrti v spominskem parku med trgovino Mercator in Tovarniško cesto postavila spomenik. Prebivalci Kidričevega so zanj s samoprispevkom prispevali kar eno tretjino denarja, velik delež pa je prispevala Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo. Spomenik je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča in eden prvih javnih spomenikov tega avtorja. Gojkovič je portret ustvaril v akademski maniri z arhaičnim nasmehom.

V prvih dneh leta 2011 je bil portret Borisa Kidriča ukraden. Družba Talum je kiparju Gojkoviču naročila izdelavo novega portreta in ga nameravala vrniti občanom občine Kidričevo na njegovo prvotno mesto. Župan Občine Kidričevo ni soglašal s slovesnostjo ob ponovni postavitvi portreta, zato se je družba Talum odločila za postavitev pred svojo upravno zgradbo.

Kip Borisa Kidriča pred upravno zgradbo Taluma, ki so ga postavili 20. maja 2011. Odlit je po obstoječem prvotnem modelu kipa avtorja Viktorja Gojkoviča, ki je stal v spominskem parku v centru kraja in je bil leta 2011 ukraden. Podstavek  za novi  kip je oblikoval priznani slovenski oblikovalec Vladimir Pezdirc.

V avli je še Kidričev kip.

• Vir:Kamra,Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Glej še pojasnilo pri prvotni lokaciji kipa na križišču Tovarniške ceste in Kopališke ulice.

• Boris Kidrič. Wikipedija.

Pred upravno stavbo podjetja Talum, Tovarniška cesta 10, Kidričevo.

Velikemu revolucionarju 

in sinu slovenskega naroda

BORISU KIDRIČU

                                   1912--1953                                         

                 Delovni kolektiv

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 3. 1. 2018, foto A. Šiber Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020,

13.7.2023. 00:00

—

Dodal sveže posnetke kipa in spremenil status spomenika v obiskan. M. Hladnik 13. 7. 2023

kip in informativno besedilo na podstavku

KIDRIČEVO

K.o.: 425-LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, št.parc.: 1311/5

8460

Maksimilijan Kolbe

Poljski duhovnik Maksimilijan Kolbe je bil 1941 zaradi pomoči Židom odpeljan v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je dobil št. 16670. Tam se je sam javil v skupino, ki so jo za kazen izstradali do smrti.  

• Maksimilijan Kolbe. Wikipedija.

Na notranji strani južne stene romarske cerkve Matere Božje na Ptujski Gori. Koorinate: 46.35457, 15.76149.

M. Kolbe
SVETI
MAKSIMILIJAN
MARIJA
KOLBE
MINORIT
največja pa je ljubezen ...
16670

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik R. Zupanec, 19. 2. 2024

19.2.2024. 00:00

—

Dodal dve fotografiji, K.O, parc. številko in koordinate ter dopolnil lokacijo. R. Zupanec, 19. 2. 2024

reliefna podoba

Majšperk

439 PTUJSKA GORA, parc. št. 24/10

6947

Šentvid, Fontana z bronastim kipom

V avli Osnovne šole narodnega heroja Alojza Kebeta je bila na pobudo Gimnazije Ljubljana-Šentvid leta 1959 postavljena fontana, delo kiparja Antona Sigulina, v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ.

S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Šentvid.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 68.

Opomba 1: Zaradi pomanjkanja prostora so veliko avlo pregradili in naredili učilnico. Celotno obeležje so prestavili v avli ob steno levo od vhoda. Podnožje kipa, kjer je bila voda so prekrili z lesom in uredili prostor, kjer lahko dijaki posedijo. V času obiska 7.7.2022 so opravljali v šoli vzdrževalna dela, zato je bil prostor neurejen. Posvetila nisem opazil.

Prušnikova 98, Šentvid

—

—

—

Obstoječi spomeniki

—

1.9.2021 2021 D.Divjak

1.9.2021. 00:00

—

M. Kermavnar, 7.7.2022, Opomba 1, fotografiji 1 in 2

Bronasti kip

Ljubljana

K.o.: 1754 - ŠENTVID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 277/6

2068

Mahkovic, Janče

Sistory: Jožef Mahkovec, Oče: NULL, Mati: Frančiška, Priimek matere: Mahkovec, Datum rojstva: 05.08.1920, Kraj rojstva:  Litija, Kraj bivanja: Dolgo Brdo, Datum smrti / izginotja: 18.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Velenje, Kraj pokopa: Šmartno
Na nagrobniku in v Sistory se rahlo razlikujeta priimek ter datuma rojstva in smrti.

Iskalnik grobov Žale, Janče,  https://grobovi.zale.si/#   pokaže podatek za Anton Mahkovic (1925–2015).

Na pokopališču pri cerkvi sv. Miklavža na Jančah.

Mahkovic
Jože - Pepček
3. VIII. 1920
padel za svobodo 19. XII. 1944

Anton - Janko
23. I. 1925
20. XI. 2013

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 3. 8. 2017

17.7.2023. 00:00

—

M.Kermavnar, 17.7.2023, dodal Opis ter sliki 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič

družinski nagrobnik

Ljubljana

—

8235

Doprsni kip Edvarda Kardelja, Trbovlje

Odkritje doprsnega spomenika Edvardu Kardelju pred upravo združenih zasavskih rudnikov v Trbovljah leta 1979 ob poimenovanju rudnikov v SOZD REK EDVARD KARDEKJ.Vir: Trbovlje, Pomniki našega boja, str.140

Uprava RTH, Trbovlje

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

S.Gradišnik 14.5.2023

14.5.2023. 00:00

—

S.Gradišnik, doprsni kip je izginil. Obvestil sem predsednico ZB Mari Govejšek. S.Gradišnik, dodal fotografijo kipa E.Kardelja, 14. 5. 2023

Doprsni kip

Trbovlje

—

8587

Lojze Šušmelj

Alojz Šušmelj se je rodil 8. maja 1913 v Grgarju pri Gorici. Živel je pri krušnih starših v Selnici ob Dravi. Izučil se je za vrvarja. Na pobudo in ob materialni pomoči Adolfa Zorca iz Ruš je šel v Zagreb študirat slikarstvo. Kot umetnik je bil zvest motivom, krajini in ljudem Kobanskega. Že v stari Jugoslaviji je postal član KPS. Po okupaciji je bil v Selnici ob Dravi organizator OF in NOB. Nemci so ga ujeli in 23. junija 1942 ustrelili v Celju.

Vir: Ruški delavec, september 1986, str,7. 

OŠ Selnica ob Dravi, Mariborska 30

LOJZE ŠUŠMELJ 1913 - 1942

—

—

Obstoječi spomeniki

—

S.Gradišnik

6.10.2023. 00:00

—

—

Doprsni kip

Selnica ob Dravi

K. o. 631 Spodnja Selnica, parc. št. 276/12

3367

Mengeš - Franc Kotar, pokopališče

Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 26-27.

Na fotografiji 3/1 je v ospredju grob Blejc Matije - Matevža. V ozadju nad nagrobnikom je tudi grob Kotar Franca.

Na Mengeškem pokopališču, severno od cerkve in vzhodno od male kapelice rodbine Stare (siva streha), v bližini drugih dveh partizanskih spomenikov. Iskalnik grobov: MENGEŠ, P:D, V:005, S:010

[zvezda s prekrižanima srpom in kladivom]

FRANC KOTAR
ROJ. 1915 V TRZINU
PADEL V
KOSTAVSKI PLANINI
24. 12. 1942
BOREC NOV. POJ.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 9. 8. 2018

15.12.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 15.7.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 z dne 14.7.2023 Zdenke Primožič

Nagrobnik

Mengeš

1938 MENGEŠ, 273

3985

Avgust Župevc

Grob padlega borca.

Pokopališče Šentilj (Arnače)

AVGUST ŽUPEVC 

30. 8. 1910 - 27. 12. 1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 13. 5. 2020

2.5.2022. 00:00

—

Drugi dve sliki Mojca Luštrek. M. Hladnik 2. 5. 2022

družinski nagrobnik

Velenje, Partizanski spomeniki št.69

K. o. 965 Laze, parc. št. 627/1

3335

Bolnica Franja

Partizansko bolnišnico, ki je delovala od decembra 1943, sestavlja 16 objektov v težko dostopni soteski Oskrbovale so jo sosednje kmetije. Muzej je leta 2007 uničila povodenj in je bil po tem postavljen na novo. Bolnica je od leta 2000 na poskusnem seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. 

Zaradi svoje simbolne vrednosti in pomembne vloge, ki jo je odigrala v zgodovini in kulturi Evrope, jo je Evropska unija leta 2015 uvrstila med prejemnike Znaka evropske dediščine.

• Slovenska vojna partizanska bolnica Franja. Wikipedija.
• Viktor Volčjak: Partizanska bolniišnica Franja. Cerkno, 1964.
• pb-franja.si/spoznajte-franjo/
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 256-258.
• EŠD 109

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Bolnica se nahaja v soteski Pasice zahodno od vasi Dolenji Novaki. Dostop po lesenih mostovžih in po označeni poti s parkirišča v Podnjivču. Hiša v bližini: Dolenji Novaki 5

—

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 24. 7. 2018 nedokončano

2.5.2023. 00:00

—

M. Kermavnar, 2.5.2023, dopolnil opis in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 V neurju poleti 2023 je bila bolnica poškodovana. Trenutno je zaprta zaradi obnove, ki so se je lotili občani prostovoljci. M. Hladnik 20. 7. 2023

rekonstruirane barake

Cerkno

K. o. 2341 Dolenji Novaki, parc. št. 313/5, 313/8, 174/37

632

Spomenik sredi Poljan

Spomenik v spominskem parku sredi Poljan je posvečen padlim borcem NOV in žrtvam okupatorjevega nasilja iz osrednjega dela Poljanske doline v letih 1941–1945. Zasnovala sta ga arhitekta Tone Bitenc in Tone Mlakar. Spomenik skupaj s fresko Iveta Šubica in Jovanovičevo leseno plastiko upodablja decembrsko vstajo  in vstop v dolino Ločivnice. Spomenik so odkrili 29. novembra 1960. Besedilo na spomeniku je zasnoval književnik in borec Ivan Jan - Srečko.

Ob spomeniku je v opornem zidu vzidana spominska plošča posvečena uničenju nemške postojanke 21.10.1944. Plošča je bila postavljena leta 1988.

Poljane so v zgodovini zaslovele po kulturnih ustvarjalcih in po odločnosti v narodnoosvobodilnem gibanju. Kmalu po okupaciji so se mnogi vključili v odporniške skupine in pričeli z diverzantskimi akcijami, v uporniško dolino so prišli prvi partizani tudi iz drugih gorenjskih krajev in začeli splošno ljudsko vstajo. Preprečili so izseljevanje iz doline in razbili žandarmerijsko postajo. V Cankarjev bataljon je samo iz Poljan in Javorij vstopilo 261 mož in fantov in jih 129 nadaljevalo boj v Dražgošah.

Drugo junaško dejanje so Poljane doživele 22. oktobra 1944, ko je Prešernova brigada uničila nemško postojanko.

Na spomeniku je zapisano 165 imen padlih borcev in žrtev okupatorjevega nasilja iz osrednjega dela Poljanske doline.

Podatki o padlih in žrtvah:

Janez Arnolj, rojen 16. maja 1905 v Lomu, kmečki delavec, v partizane vstopil 12. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje, dražgoški borec, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.

Jože Benedik, rojen 11. novembra 1899, kmečki delavec, aretiran je bil oktobra 1941 in ustreljen kot talec 4. decembra 1941 v Dragi.

Janez Bernik, rojen 4. maja 1894 v Spodnji Luši, kmečki delavec v Krivem Brdu, domobranci so ga ustrelili 29. oktobra 1944 v Spodnji Luši.

Franc Bizjak, rojen 12. septembra 1903 v Lomu, čevljarski pomočnik, v Cankarjev bataljon je vstopil 22. decembra 1941, udeležil se je bojev pod Pasjo ravnijo in v Dražgošah, januarja 1942 se je vrnil domov, bil je aretiran in ustreljen kot talec v Dragi 31. marca 1942.

Jožef Bizjak, rojen 18. januarja 1910 v Srednji vasi, kmečki delavec, sodelavec NOG, aretirali so ga 24. julija 1942 in ustrelili 26. julija 1942 kot talca v Retnjah pri Križah.

Anton Bogataj, rojen 31. maja 1919 na Gorenjem Brdu, kmečki delavec, udeleženec Poljanske vstaje, vrnil se je domov in bil aretiran ter poslan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku. Ponovno je vstopil v partizane maja 1943, padel je 3. oktobra 1943 v Javorjah.

Ivana Bogataj, rojena 2. maja 1914 na Gabrški Gori, kmetica. Na zahtevo Nemcev je morala 14. julija 1942 odpeljati v Poljane nemškega policista, ki je padel v boju z 2. grupo odredov v bližini njenega doma, nato so jo odvedli v taborišče Auschwitz, kjer je med mučenjem umrla 15. oktobra 1942.

Janez Bogataj, rojen 27. januarja 1916 na Gorenjem Brdu, zidar, Rusi so ga zajeli kot nemškega vojaka, vstopil je v jugoslovansko brigado v Sovjetski zvezi, zaradi bolezni je leta 1943 umrl v Kolivaleku v Besarabiji.

Anton Bohinc, rojen 12. januarja 1935 v Podvrhu, 24. marca 1945 so ga Nemci in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Blaž Bohinc, rojen 2. februarja 1906 v Podvrhu, mlinar in kmet, 24. marca 1945 so ga Nemci in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Frančiška Bohinc, rojena 6. aprila 1903 v Bukovem Vrhu, gospodinja v Podvrhu 24. marca 1945 so jo Nemci in domobranci ustrelili, zgorela je v domači hiši v Podvrhu.

Janez Bohinc, rojen 20. avgusta 1931  v Podvrhu, učenec, 24. marca 1945 so ga Nemci in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Marija Bohinc, rojena 10. septembra 1936 v Podvrhu, 24. marca 1945 so jo Nemci in domobranci ustrelili, zgorela je v domači hiši v Podvrhu.

Martin Bohinc, rojen 9. novembra 1933 v Podvrhu, učenec, 24. marca 1945 so ga Nemci in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Pavel Bohinc, rojen 29. junija 1929 v Podvrhu, 24. marca 1945 so ga Nemci in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Alojzij Čadež, rojen 19. maja 1927 v Hotovlji, kmečki delavec, v partizane je vstopil 31. julija 1944, padel je 11. septembra 1944 na Mrzlem Vrhu.

Anton Čadež, rojen 12. januarja 1914 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 13. marca 1944, načelnik gospodarske komisije. 24. oktobra 1944 so ga Nemci in domobranci pri Gostečah ranjenega zverinsko mučili in ustrelili.

Marija Čadež, rojena 27. julija 1926 v Logu, kmečka delavka, od leta 1942 skojevka, padla je 30. oktobra 1943 na Mlaki, ko je prevažala hrano partizanom.

Stanislav Čadež, rojen 21. oktobra 1909 v Poljanah, klepar, član KPS, domobranci so ga septembra 1944 aretirali in umorili v svoji postojanki v Šentjoštu pri Horjulu 14. septembra 1944.

Tomaž Čadež - Karo, rojen 11. decembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, član KPS, v partizane je vstopil 10. maja 1943, ujet je bil kot kurir na Gabrški Gori januarja 1944 in ustreljen kot talec 24. januarja 1944 v Šenčurju.

Metod Čelik, rojen 15. septembra 1899 v Poljanah, žagar, na poti v Cankarjev bataljon so ga 24. decembra 1941 zajeli Nemci v Bukovem Vrhu in ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.

Jožef Debeljak, rojen 7. marca 1914 v Smoldnu, kmečki delavec, aretiran je bil maja 1942 zaradi sodelovanja z NOG, ustreljen kot talec 16. julija 1942 v Kovorju.

Melhior (ne Miha) Debeljak, rojen 6. januarja 1924 v Dolenji Žetini, puškar, v partizane je vstopil februarja 1944, ranjen in zajet je bil na Žirovskem vrhu, umrl je 31. januarja 1945 v taborišču Melck.

Ciril Demšar - Lukec, rojen 20. marca 1928 v Lomu nad Volčo, dijak, v partizane je vstopil 29. junija 1944, padel na Fužinah v noči na 2. februar 1945 kot borec Vojkove brigade.

Danijel (Donat) Demšar, rojen 15. februarja 1923 v Hotovlji, gradbeni delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjih.

Franc Demšar, rojen 12. oktobra 1899 v Jazbinah, v partizane vstopil 23. februarja 1945, padel je na Hotavljah 12. aprila 1945.

Ana Dolenc, rojena 4. julija 1880 v Bukovem Vrhu, gospodinja, Nemci in domobranci so jo ob vdoru v Delnice 25. marca 1945 pretepli in zažgali skupaj z domačijo.

Franc Dolenc, rojen 27. aprila 1922 v Delnicah, kmečki delavec, Nemci in domobranci so ga ob vdoru v Delnice 25. marca 1945 ustrelili v domači hiši.

Damijan (Dominik) Dolenc, rojen 9. septembra 1929 v Delnicah, kmečki delavec, ustreljen je bil v Poljanah 25. marca 1945.

Jože Dolenc, rojen 13. avgusta 1910 v Zakobiljku, kmečki delavec, padel je 27. decembra 1941 na pobočju Govca v Valterskem Vrhu.

Tomaž Dolenc - Klančar, rojen 1897 v Sopotnici, živel v Delnicah, kmet in mlinar, aktivist od poletja 1941, v partizane vstopil oktobra 1944, padel je 7. aprila 1945 pri Delnicah kot ilegalni zaščitnik pri okrajnem načelstvu NZ Selca - Poljane.

Vinko Dolenc, rojen 18. julija 1913 v Gorenji Ravni, kmet in čevljar, po decembrski vstaji se je vrnil domov, februarja 1942 so ga aretirali in odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, ponovno je vstopil v partizane julija 1944, padel je 21. januarja 1945 pri Grgarju.

Alojzij Dolenec, rojen 10. aprila 1929 v Lovskem Brdu, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 21. marca 1945 v Logu.

Janez Dolenec, rojen 1. januarja 1936 v Poljanah, ustreljen je bil ob napadu na Poljane 25. decembra 1941.

Marija Dolenec - Ruža, rojena 5. septembra 1924 v Delnicah, kmečka delavka, delovala je v ZSM in SKOJ-u skupaj z Marijo Naglič, ob vdoru v Delnice 25. marca 1945 so jo aretirali Nemci in domobranci ter ustrelili v Vovšah.

Matevž Dolenec, rojen 16. septembra 1900 na Volči, mesarski pomočnik, udeleženec  decembrske vstaje, vrnil se je domov, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in odgnali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, jeseni 1944 je postal član Okrajne gospodarske komisije Poljane, leta 1945 je bil mesar pri Gorenjskem vojnem področju, padel je v domobranski zasedi nad šolo v Javorjah v noči s 23. na 24. marec  1945.

Pavel Dolenec, rojen 9. aprila 1926 na Gabrški Gori, kmečki delavec, v partizane je vstopil oktobra 1943, padel je 18. novembra 1943 v Davči.

Alojz Dolinar, rojen 13. junija 1908 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah.

Franc Dolinar - Radivoj, rojen 30. januarja 1925 v Javorjah, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v taborišče Kraut, ponovno vstopil v partizane januarja 1943, umrl je 3. maja 1944 v bolnišnici Gorenjskega odreda.

Maks Dolinar, rojen leta 1922 na Mlaki, hlapec, borec CB od decembra 1941, padel na Mošenjski planini 13. januarja 1942.

Anton Drmota, rojen 6. januarja 1911 na Visokem v Poljanski dolini, krojaški pomočnik v Žabji vasi, udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, 28. decembra 1941 so ga Nemci aretirali in 3. januarja 1942 ustrelili kot talca v Dragi.

Janez Erznožnik, rojen 24. oktobra 1914 v Bačnah, v partizane je vstopil 18. oktobra 1943, ujet je bil januarja 1944 v Železnikih in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Janez Fojkar, rojen 21. aprila 1917 na Gabrški Gori, kmečki delavec, sodelavec NOG, junija 1942 so ga Nemci aretirali, ustreljen kot talec 16. julija 1942 v Kovorju.

Ivan Frlic, rojen 5. maja 1913 v Vinharjah, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943, padel je kot kurir 30. junija 1944 v Škofjeloškem hribovju.

Franc Galičič, rojen 24. februarja 1927 na Volči, kmečki delavec, jeseni 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, padel je januarja 1944 pri Idriji.

Frančišek Galičič - Florjan, rojen 10. oktobra 1914 v Hotovlji, član KPS,  borec Cankarjevega bataljona od 22. decembra 1941, do oktobra 1942 borec Poljanske čete, nato politični delavec v rajonu Selca, Nemci so ga novembra 1942 zajeli na Krivem Brdu, umrl je 15. januarja 1943 v taborišču Gussen.

Julijana Galičič, rojena 18. junija 1941 v Zakobiljku, z materjo je bila izseljena v Nϋrnberg na Bavarsko, februarja 1943 je zaradi podhranjenosti umrla.

Franc Gantar, rojen 28. julija 1899 v Malenskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 24. januarja 1944 ob napadu na orožniško postojanko v Železnikih.

Ciril Golja, rojen 30. januarja 1921 v Trebenčah nad Cerknim, kovaški pomočnik v Hotovlji, v Cankarjev bataljon je vstopil 22. decembra 1941, padel je na Mošenjski planini 13. januarja 1942.

Frančišek Grošelj, rojen 2. oktobra 1912 v Javorjah, trgovec in gostilničar, udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, 29. decembra 1941 so ga Nemci aretirali in ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.

Frančiška Iglič, rojena 26. marca 1924 v Kremeniku, maja 1944 je bil ujeta kot partizanka in bila do konca vojne v begunjskih zaporih, 28. avgusta 1945 je umrla doma za posledicami zaporov.

Matevž Iglič, rojen 17. septembra 1890 v Kremeniku, pekovski pomočnik, Nemci so ga ustrelili 18. julija 1942 v Vinharjah kot sodelavca NOG.

Pavel Inglič, rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 2. januarja 1945 v Renčah na Primorskem.

Frančišek Jelovčan, rojen 3. februarja 1920 v Malenskem Vrhu, mizarski pomočnik, udeleženec poljanske vstaje, po dražgoški bitki je bil poslan domov na zdravljenje, februarja 1942 so ga Nemci aretirali  in odvedli v taborišče Reichenau pri Innsbrucku in nato v Kraut. Leta 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, padel je 23. novembra 1944 na Češnjici pri Železnikih.

Janez Jelovčan, rojen 2. novembra 1922 v Podvrhu, trgovski pomočnik, mobiliziran je bil v nemško vojsko, ujet v Besarabiji, vstopil v prvo jugoslovansko brigado in prišel v Jugoslavijo, padel je pri Šidu v Sremu 21. januarja 1945.

Jernej Jelovčan, rojen 28. avgusta 1925 v Jelovici pod Blegošem, kolarski vajenec, mobiliziran je bil v nemško vojsko, spomladi 1944 vstopil v partizane, padel je 24. marca 1945 v Davči.

Alojzij Justin, rojen 23. maja 1926 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. oktobra 1943, padel je na Pečani na Ratitovcu junija 1944 kot borec Prešernove brigade.

Anton Justin, rojen 15. januarja 1905 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 31. julija 1944, pogrešan od oktobra 1944 na Primorskem.

Jakob Justin, rojen 18. julija 1917 v Podobenu, kmečki delavec, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, udeleženec borbe v Bukovem Vrhu, doma so ga aretirali in poslali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, vrnil se je jeseni 1942, v partizane je ponovno vstopil maja 1943, padel je 17. junija 1944 kot kurir na Gabrški Gori.

Janez Justin, rojen 12. aprila 1925 v Bukovem Vrhu, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil 26. oktobra 1943, padel je 24. aprila 1945 pri Trnovem na Primorskem.

Janez Justin, rojen leta 1883 v Gorenji Ravni, kmet, avgusta 1942 so ga Nemci ustrelili med policijsko uro na poti iz Gorenje Ravni proti Malenskemu Vrhu.

Magdalena Kalan, rojena 25. maja 1910 v Dolenčicah, kmečka delavka v Delnicah, ustreljena je bila na poti k sosedu leta 1944.

Neža Kalan, rojena 20. januarja 1871 na Dolgih Njivah, kmetica – preužitkarica pri Muhu v Vinharjah, po spopadu nemških orožnikov z Robnikovo skupino 22. januarja 1942 so vso družino odpeljali v taborišče Straubingen. Neža je tam umrla 31. januarja 1944.

Jožef Kisovec, rojen 8. januarja 1913 v Hotovlji, kovaški pomočnik, v Cankarjev bataljon je vstopil 23. decembra 1941, po dražgoški bitki je bil ujet v Kremeniku in ustreljen 21. januarja 1942 pod Perkom v Kremeniku.

Jakob Klemenčič, rojen 23. aprila 1909 v Malenskem Vrhu, bajtar, po poljanski vstaji se je vrnil domov, Nemci so ga aretirali in odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, oktobra 1944 je ponovno vstopil v partizane, padel je 23. marca 1945 v Martinj Vrhu.

Jože Kokalj - Boris, rojen 9. marca 1913 na Volči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 1. novembra 1943, ujet je bil 8. aprila 1945 in ustreljen pri Škofji Loki.

Marjan Kokalj, rojen 29. julija 1919 v Poljanah, mesarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1942, padel je 7. avgusta 1944 pri Lokvah v Trnovskem gozdu.

Albin Kokelj, rojen 3. aprila 1910 v Dolenčicah, kmet, udeleženec poljanske vstaje, na poti domov so ga 28. decembra 1941 zajeli Nemci in ga kasneje ustrelili.

Jernej Kokelj, rojen 3. avgusta 1922 v Dolenčicah, kmečki delavec, borec Cankarjevega bataljona v poljanski vstaji in dražgoški bitki, padel je na Mošenjski planini  13. januarja 1942.

Anton Kos - Avgust, rojen 9. januarja 1917 v Podobenu, kmečki delavec, po poljanski vstaji se je vrnil domov, Nemci so ga februarja 1942 aretirali in odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, nato v Kraut; junija 1943 je ponovno vstopil v partizane, padel je 6. aprila 1945 na Gabrški Gori kot kurir postaje G-5.

Franc Kos, rojen 1. decembra 1859 na Gabrški Gori, kmet v Gorenji Žetini, ko so 10. novembra 1943 zažgali njegovo domačijo, se je v dimu zadušil.

Franc Kos, rojen 20. novembra 1885 na Gabrški Gori, gozdni delavec iz Gorenje Žetine, Nemci so ga 10. novembra 1943 ustrelili pred domačo gorečo hišo.

Janez Kos, rojen 7. avgusta 1925 v Podvrhu, kmečki delavec, 1. oktobra 1944 je vstopil v Vojkovo brigado, padel je 30. marca 1945 pri Trnovem.

Maks Kos - Krištof, rojen 25. septembra 1921 v Podobenu, čevljarski pomočnik, udeleženec  poljanske vstaje in dražgoške bitke, maja 1943 je ustanovil kurirsko postajo G-5, padel je 9. julija 1943 v Podobenu.

Mihael Kos, rojen 25. septembra 1919 v Podobenu, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poslan v Francijo ter bil ujet. V Jugoslavijo je prišel s 4. prekomorsko brigado in padel pri Novem mestu 20. aprila 1945.

Jožef Košir, rojen 25. avgusta 1895 v Javorjah, oglar, 17. julija 1942 so ga Nemci poklicali  na sestanek v Poljane, na poti so ga zajeli nemški policisti in ga na begu ustrelili.

Franc Košir, rojen 6. aprila 1905 v Bukovem Vrhu, kmet, udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, Nemci so ga 26. decembra 1941 aretirali in 3. januarja 1942 ustrelili v Dragi kot talca.

Janez Košir, rojen 23. oktobra 1903 v Bukovem Vrhu, kmet, udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, Nemci so ga 26. decembra 1941 aretirali in 3. januarja 1942 ustrelili v Dragi kot talca.

Leopold Košir, rojen 16. novembra 1926 na Gorenjem Brdu, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1942, padel je marca 1942 v Črnem Vrhu nad Idrijo.

Pavel Košir, rojen 23. januarja 1907 v Bukovem Vrhu, mizar, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah.

Pavel Krek, rojen 25. januarja 1927 v Dolenčicah, mlinarski vajenec, v partizane je vstopil leta 1943, padel je marca 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Jože Križnar, rojen marca 1914 v Delnicah, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje, ob napadu na Poljane 25. decembra 1941 je bil ranjen, odšel je domov na zdravljenje, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku; septembra 1944 se je vključil v politično delo v Poljanski dolini, padel je v noči na 24. marec 1945 nad šolo v Javorjah v domobranski zasedi.

Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec CB od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Milan Krmelj, rojen 8. septembra 1941 v Bačnah, po očetovi smrti v dražgoški bitki so Nemci preselili družino v taborišče Wincheim, kjer je Milan umrl 13. januarja 1943.

Milica Krmelj, dvojčica Milana Krmelja je umrla v taborišču Wincheim 11. januarja 1943.

Alojzij Kržišnik, rojen 11. junija 1898 v Podobenu, kmet, član prvega terenskega odbora OF Podobeno, umrl je zaradi psihičnih posledic vojne 23. septembra 1945 doma.

Frančišek Kržišnik, rojen 3. oktobra 1903 v Podobenu, kmet, zaradi sodelovanja z NOG so ga Nemci leta 1944 aretirali in odpeljali v Begunje, umrl je 22. februarja 1945 v Mauthausnu.

Janez Kržišnik, rojen 30. oktobra 1906 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 19. oktobra 1943 v Škofjeloškem hribovju.

Franc Luznar, rojen 1. decembra 1896 na Kovskem Vrhu, kmet iz Delnic, kot sodelavec NOG je bil novembra 1942  aretiran in odpeljan v begunjske zapore, v Dachau in nato v Flossenburg, ob izpraznitvi taborišča zaradi izčrpanosti ni mogel slediti umikajočim, zato so ga 23. aprila 1945 ustrelili.

Leopold Mesec - Slavc, rojen 25. januarja 1924 v Rovtah v Selški dolini, kmečki delavec,  v partizane je vstopil 6. junija 1943, padel je februarja 1945 na Volči.

Ljudmila Mezeg (ne Mezek) - Klara, rojena 17. marca 1922 v Srednji  vasi, kmečka delavka, v letu 1942 je bila kurirka tehnike Poljanskega bataljona, ilegalka od avgusta 1943, sekretarka SPŽZ rajona Poljane in članica rajonskega odbora OF Poljane, padla 13. oktobra 1943 v Brebovnici.

Rozalija Mezeg (ne Mezek), rojena 16. marca 1923 v Srednji vasi, kmečka delavka, v ilegalo je vstopila novembra 1943, postala je sekretarka ZSM rajona Poljane, padla je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem.

Franc Mrak, rojen 1. oktobra 1920 v Gabrški Gori, kmečki delavec, kot sodelavca NOG so ga Nemci aretirali in odpeljali v Begunje, ustreljen je bil kot talec 26. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.

Jože Mrak, rojen leta 1922 Na Logu, dijak, v partizanih od marca 1943, ujet novembra 1944 v Radovljici kot sekretar OK KPS Kranj, 9. decembra 1944 odveden v Begunje; ni znano kdaj so ga ustrelili.

Jurij Mrak - Miroljub, rojen 26. aprila 1916 v Delnicah, kmet, v partizane je vstopil avgusta 1943, decembra 1943 je postal član gospodarske komisije za Poljane, padel je 23. marca 1945 v Zaklančarjevi grapi pod Javorji kot član gospodarske komisije pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko.

Mirko Mrak, rojen 6. marca 1928 v Delnicah, kmečki delavec, član SKOJ, marca 1945 je vstopil v Gregorčičevo brigado, padel je aprila 1945 na Lokvah pri Čepovanu.

Albin Naglič - Jastreb, rojen 27. decembra 1920 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 25. februarja 1943, ujeli so ga 8. aprila 1945 pri Delnicah in istega dne ustrelili pred Škofjo Loko.

Bernard Naglič - Miloš, rojen 1. avgusta 1918 v Delnicah, kmečki delavec, član KPS, v partizane je vstopil 25. februarja  1943, padel je 8. aprila 1945 v Delnicah.

Marija Naglič - Nuša, rojena 8. junija 1926 v Delnicah, kmečka delavka, leta 1943 postala članica Zveze slovenske mladine in SKOJ, od septembra 1944 je bila partizanska učiteljica v vaški šoli v Delnicah, ob vdoru v Delnice 25. marca 1945 so jo aretirali Nemci in domobranci ter ustrelili v Vovšah pri Podobenu.

Anton Nardoni, rojen 17. junija 1931 v Podobenu, učenec, za partizane je prenašal pošto, pri tem delu se je 2. januarja 1945 na poti iz Podobena v Javorje smrtno ponesrečil z ročno granato.

Jože Novak, rojen 13. marca 1915 v Ljubljani, živel na Dolenjem Brdu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah.

Pavel Novak, rojen 27. junija 1924 na Dolenjem Brdu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 23. maja 1943, član KPS, ranjen je bil na Otlici nad Vipavo, 7. aprila 1945 je umrl v bolnišnici Pavla.

Albin Oblak, rojen 13. avgusta 1916 v Kremeniku, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, 24. januarja 1942 je odšel domov na obisk, kjer so ga Nemci zajeli in ustrelili, zažgali domačijo ter ga vrgli v gorečo hišo.

Franc Oblak, rojen  23. novembra 1912 v Bukovem Vrhu, kovaški pomočnik, udeležil se je poljanske vstaje, dražgoške bitke, ranjen na Mošenjski planini 13. januarja 1942, pri Perku v Kremeniku so ga Nemci zajeli in zaprli v begunjske zapore. 6. januarja 1945 so ga aretirali domobranci iz Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem in ga ustrelili.

Pavel Oblak - Jur, rojen 19. januarja 1894 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, vojni invalid iz 1. svetovne vojne, predvojni član KPS, oktobra in decembra 1941 so ga Nemci aretirali, nato se je umaknil v Polhov Gradec, kjer so ga aretirali Italijani in odpeljali v taborišče Gonars. Jeseni 1943 je v Poljanski dolini znova sodeloval z NOG, 24. marca 1945 so ga domobranci aretirali in ustrelili v Podvrhu nad Javorjami.

Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon je vstopil decembra  1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete.

Peter Oman - Žarko, rojen 3. julija 1903 v Javorjah, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, 23. marca 1945 so ga ustrelili Nemci in domobranci v Zaklančarjevi grapi pod Javorjami, bil je član gospodarske komisije okraja Poljane.

Stanislav Oman, rojen 17. oktobra 1924 v Hotovlji, čevljarski vajenec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel je na Mošenjski planini 13. januarja 1942.

Bogomil Osredkar, rojen 13. aprila 1921 v Bodovljah, mehanik, živel je v Dolenji Žetini, v partizane je vstopil julija 1943, padel je pri Čepovanu 9. marca 1945.

Jernej Osredkar, rojen 24. avgusta 1899 v Črnem Vrhu, kmet z Gabrške Gore, v partizane je vstopil oktobra 1943 v Prešernovo brigado, padel je v Hotovlji 25. oktobra 1943.

Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942. Padel je 3. avgusta 1942 na Blegošu.

Jože  Pelipenko, rojen 10. marca  1926 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942. Padel je 3. Avgusta 1942 na Blegošu.

Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku.

Anton Peternel - Matevž, rojen 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944 kot član gospodarske komisije.

Franc Peternel - Miha, rojen 23. septembra 1909 v Delnicah, kmet, pobudnik ustanovitve prvega odbora OF v Poljanski dolini za Delnice septembra 1941, sekretar partijske celice, ustanovljene aprila 1943 v Delnicah in sekretar OK KPS Poljane, v partizane je vstopil oktobra 1943, zajeli so ga 18. novembra 1944, potem ko si je moral sam izkopati grob, so ga nečloveško pobili.

Janez Peternel, rojen 12. aprila 1887 v Vinharjah, kmet, Nemci so ga 26. decembra 1941 doma aretirali zaradi sodelovanja s partizani in ga ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.

Janez Peternel (ne Peternelj), rojen 27. decembra 1913 v Delnicah, kmečki delavec, športnik – kolesar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 30. novembra 1943 pod gradom Boštanj v Zagradcu pri Grosupljem.

Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje, pomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša 3. avgusta 1942 je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje.

Marija Peternel, rojena 31. marca 1889 v Vinharjah, gospodinja, podpirala je partizane, umrla je avgusta 1942 v ljubljanski bolnišnici za posledicami psihične izčrpanosti.

Miroslav Peternel, rojen 18. julija 1922 v Javorjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil novembra 1943, ujet je bil 3. februarja 1944 v Stražišču pri Kranju in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Miroslav Peternel (ne Slavko), rojen 7. oktobra 1923 v Vinharjah, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje, Nemci so ga doma aretirali 28. decembra 1941 in ustrelili  kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.

Pavel Peternel, rojen 22. januarja 1903 v Vinharjah, kmečki delavec, Nemci so ga zaradi sodelovanja z NOG 30. decembra 1941 odpeljali v Begunje, ustreljen je bil 3. januarja 1942 v Dragi.

Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1941 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.

Ciril Petrič, rojen 10. julija 1921 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel je 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah.

 Franc Petrič - Lute, rojen leta 1920 v Žabji vasi, železničar, v partizane je vstopil jeseni 1942, kot obveščevalca Škofjeloškega odreda so ga Nemci  4. maja 1945 ustrelili v grapi Karlovščica pod Malenskim Vrhom.

Janez Pintar, rojen 16. maja 1899 v Dolenčicah, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1945, padel je na Srednjem Brdu 25. marca 1945 kot borec delavskega bataljona Gorenjskega vojnega področja.

Rudi Pintar, rojen 16. aprila 1914 na Muravah, podoficir nekdanje jugoslovanske vojske, zaradi sodelovanja z NOG so ga Nemci aretirali in ustrelili 19. aprila 1942 v Mauthausnu.

Anton Platiša, rojen 22. maja 1875 v Bukovem Vrhu, zidar iz Hotovlje, decembra 1941 so ga Nemci preganjali zaradi sinov, ki so bili v poljanski vstaji, 29. decembra 1941 je zaradi psihičnih posledic umrl.

Jožef Platiša - Gašper, rojen 19. marca 1911 v Hotovlji, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1941, kot obveščevalca Škofjeloškega odreda so ga Nemci 4. maja 1945 ustrelili v grapi Karlovščici pod Malenskim Vrhom.

Pavel Platiša - Todorov, rojen 23. januarja 1909 v Hotovlji, čevljarski pomočnik, član KPS, organizator vstaje v Koprivniku in Sovodnju, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, huje ranjen je bil v nemški ofenzivi marca 1945 v Martinj Vrhu, umrl je 26. aprila 1945 v bolnišnici Franja.

Martin Pohleven - Klemen, rojen 9. novembra 1904 v Črnem Vrhu, kmečki delavec v Kremeniku, borec Cankarjevega bataljona, pozneje borec Poljanske čete, julija 1942 je bil določen za vodiča enoti 2. grupe odredov, pri tem je padel  julija 1942 pod Bukovim Vrhom.

Martin Potočnik, rojen 6. novembra 1900 v Bukovem Vrhu, kmet, udeleženec poljanske vstaje, 26. decembra so ga zajeli Nemci, ko je nesel strelivo v Cankarjev bataljon, ustreljen 3. januarja 1942 v Dragi.

Štefan Potrebuješ, rojen 4. decembra 1900 v Bačnah, kmečki delavec iz Vinharij, aretiran je bil julija 1942, Nemci so ga ustrelili kot talca v Kokri leta 1942.

Gregor Pustavrh, rojen 17. marca 1906 v Črnem Vrhu, kmečki delavec iz Zakobiljka, v partizane je vstopil 27. februarja 1945, padel je 5. aprila 1945 nad Bukovjem pri Postojni kot borec Prešernove brigade.

Jurij Režen, rojen 24. aprila 1916 v Javorjah, kmečki delavec in voznik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1943 je ponovno vstopil v partizane –  v VOS Poljane. Padel je v Bukovem Vrhu 13. marca 1944.

Maks Režen, rojen 30. septembra 1921 v Javorjah, kmečki delavec, borec CB od 22. decembra 1942, ranjen 11. januarja 1942 v Dražgošah, za posledicami ran je umrl  v Podlonku.

Jože Rihtaršič, rojen 23. marca 1921 v Poljanah, gradbeni delavec, leta 1942 je bil interniran v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, v partizane je vstopil spomladi 1943. Leta 1944 je bil hudo ranjen, jeseni 1944 je umrl pri Sv. Lenartu nad Lušo.

Jože Rink, rojen 30. julija 1899 v Dolenji Žetini, lesni trgovec in kmet iz Murav, 22. marca 1945 je bil ubit na Muravah na begu pred Nemci.

Miroslav Rink, rojen 6. decembra 1927 v Dolenji Žetini, kmečki delavec, v Prešernovo brigado je vstopil 6. aprila 1944, Nemci so ga zajeli in odpeljali v taborišče Dachau, kjer je 6. decembra 1944 umrl.

Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo Loko, gradbeni delavec, poleti 1941 vodja sabotažne skupine v Poljanski dolini, ustanovitelj Poljanske čete 6. decembra 1941 pri Muhu v Vinharjah, borec Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji in dražgoški bitki, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah.

Jožef Rupar, rojen 21. februarja 1920 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, aretiran je bil februarja 1944 in odpeljan v Dachau, kjer je 8. aprila 1945 umrl.

Gregor Rupnik - Grohče, rojen 13. maja 1925 v Srednji vasi, tesarski vajenec, z očetom udeleženec poljanske vstaje, dražgoške bitke, od spomladi 1942 borec Poljanske čete, nato kurir v tehniki pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko, padel v zemljanki v Lojgeh pri Srednji vasi 14. januarja 1943.

Rozalija Rupnik, rojena 18. avgusta 1898 v Štangarskih Poljanah pri Litiji, gospodinja iz Srednje vasi, v partizane je vstopila oktobra 1942, zaradi naporov je zbolela in umrla v bolnišnici na Golniku.

Pavel Rus - Mužik, rojen 4. februarja 1923 v Hotovlji, kmečki delavec, borec Poljanske čete decembra 1941 nato Cankarjevega bataljona, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, kurir, padel je 14. julija 1942 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem kot vodič 2. grupe odredov, bil je član SKOJ.

Anton Ržek (ne Režek), rojen 29. marca 1923 v Malenskem Vrhu,  kmečki delavec, avgusta 1944 je pobegnil iz nemške vojske in vstopil v partizane, padel je 25. novembra 1944 na Gabrški Gori kot obveščevalec Škofjeloškega odreda.

Janez Ržen, rojen 25. marca 1905 v Lomu nad Volčo, žagar, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, na Mošenjski planini je ozebel, zdravil se je v Podreči, kjer so ga Nemci odkrili in odvedli v Begunje. Ustreljen je bil v Dragi 31. marca 1942 kot talec.

Alojz Stanonik, rojen 30. septembra 1917 na Gabrški Gori, kmečki delavec, vključen je bil v NOG, Nemci so ga junija 1942 aretirali in odpeljali v Begunje. Ustreljen je bil 28. julija 1942 kot talec v Bistrici pri Podbrezjah.

 Anton Stanonik, rojen 29. maja 1920 na Gabrški Gori, mizarski mojster, vključen je bil v NOG, Nemci so ga junija 1942 aretirali in odpeljali v Begunje. Ustreljen je bil 28. julija 1942 kot talec v Bistrici pri Podbrezjah.

Franc Stanonik, rojen 27. novembra 1907 v Lovskem Brdu, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, ranjen je bil na Mošenjski planini in poslan domov na zdravljenje. Nemci so ga julija 1942 aretirali in odpeljali v Begunje in Dachau, kjer je 16. marca 1945 umrl.

Venceslav Šink, rojen 29. decembra 1924 v Jazbinah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1944 kot dezerter iz nemške vojske. Padel je 20. novembra 1944 na Mežaklji kot borec Jeseniško- Bohinjskega odreda.

Dominik Štibelj - Avgust, rojen 27. oktobra 1914 v Javorjah, kmečki delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, obkoljen od sovražnika si je sam vzel življenje 11. avgusta 1942 na Dražgoški gori.

Franc Štibelj, rojen 30. novembra 1873 v Javorjah, kmet, vključen je bil v NOG, nemška policija in domobranci so požgali njegovo domačijo, njega pa odpeljali v gestapovske zapore v Škofjo Loko, kjer je ostal do 2. aprila 1945. Ob vračanju domov so za njim odšli loški domobranci in ga v Zmincu zahrbtno ustrelili.

Franc  Šubic, rojen 29. novembra 1907 v Zakobiljku, gozdni delavec iz Podobena, po poljanski vstaji se je vrnil domov, Nemci so ga februarja 1942 aretirali in odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku in nato v Kraut. Oktobra 1943 je ponovno vstopil v partizane, padel je 4. decembra 1944 pri Cerknem.

Janez Šubic, rojen 16. novembra 1900 v Poljanah, kmečki delavec pri Jakobcu v Valterskem Vrhu, ustreljen pred Jakobcevo hišo in zažgan v domačiji 30. decembra 1941.

Janez Šubic, rojen 6. februarja 1920 v Hotovlji, kmečki delavec, padel kot borec Poljanske čete  27. decembra 1941 pri Skoblovi bajti v Valterskem Vrhu.

Janez Šubic, rojen 27. septembra 1921 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, borec Cankarjevega bataljona od decembra 1941, v letu 1942 je bil kurir, 17. novembra 1942 so ga Nemci zajeli na Sv. Barbari in odvedli v škofjeloške zapore, nato v Mauthausen in Gussen, kjer je januarja 1943 umrl.

Mirko Šubic, rojen 3. aprila 1921 v Hotovlji, dijak, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel je 13. januarja 1942 na Mošenjski planini.

Bernarda Tavčar - Nada, rojena 12. julija 1922 v Poljanah, v Poljansko četo vstopila decembra 1942, Albin Mlakar je ob napadu na zemljanko sebi in Bernardi Tavčar z ročno bombo vzel življenje.

Jožef Tavčar, rojen 24. novembra 1924 v Četeni Ravni, kmečki delavec, kot ubežnika iz nemške vojske so ga na poti domov prestregli nemški policisti in ga oktobra 1944 odpeljali v Mauthausen, kjer je 10. aprila 1945 umrl.

Pavel Tavčar, rojen 30. junija 1917 v Dolenji Žetini, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. maja 1943, padel je 10. julija 1943 pri Vrhniki.

Marija Tušar (ne Krek), rojena 15. julija 1899 v Dolenji Ravni, mlinarica, mlela je žito za partizane, 25. marca 1945 so jo Nemci in domobranci zverinsko umorili in vrgli v gorečo hišo.

Janez Tušek, rojen 29. oktobra 1904 v Četeni Ravni, mesarski pomočnik, španski borec in član KPS, aretiran in ustreljen je bil kot talec 1. julija 1942 v Mostah pri Žirovnici.

Leopold Urh, rojen 20. marca 1935 v Podvrhu, učenec, Nemci in domobranci so ga umorili pred domačo hišo 22. marca 1945, ker je bil pokrit s partizansko kapo.

Franc Vodnik, rojen 18. januarja 1901 v Dolenčicah, kmet iz Podvrha, 14. julija 1942 so ga Nemci  poklicali na sestanek v Poljane, a so ga pri Volči prestregli nemški policisti. Na begu so ga ustrelili.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 220-231.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 117.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

EŠD 28190

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html

Geslo: prekomorci123

Spomenik je spominskem parku sredi Poljan.

1941

KO VSE SE JE BALO

IN VSE TREPETALO

STE VI SE UPRLI

POGLEDALI SREPO

SMRTI V OBRAZ

IN KAR JE LE TLELO

SE JE RAZGORELO

ZAJELO V SVOJ PLES

JE SLEHERNO VAS

Z OGNJENIM ORALOM

STE RILI V LEDINO

IN TOLKLI

SEJALI Z UPORNO ROKO

DA V NAS BI ŽIVELI

NE VEČ HLAPČEVALI

ZARAŠČENI KREPKO

V TO SVOJO ZEMLJO

1945

Napis na južni strani spomenika:

BORCI

BUKOV VRH:  JUSTIN ALOJZ 16 LET STAR. JUSTIN JANEZ 20 L. KOŠIR PAVEL 35 L.

KRŽIŠNIK JANEZ 36 L. POTOČNIK MARTIN 42 L. RUPAR JOŽE 31 L. ŠUBIC JANEZ 23 L.

CERKNO:  GOLJA CIRIL 21 L.  ČETENA RAVAN: TUŠEK JANEZ 38 L. DELNICE: ČADEŽ ANTON

30 L. ČADEŽ TOMAŽ 28 L. DOLENC TOMAŽ 47 L. KRIŽNAR JOŽE 31 L. MRAK JURIJ 29 L.

MRAK JOŽE 30 L. MRAK MIRKO 17 L. NAGLIČ ALBIN 25 L. NAGLIČ BERNARD 27 L.

PETERNELJ FRANC 35 L. PETERNELJ JANEZ 30 L. PETERNELJ JOŽE 26 L. DOLENJE BRDO:

NOVAK PAVEL 21 L. NOVAK JOŽE 27 L. DOLENČICE: JELOVČAN JANKO 23 L. KOKALJ AL-

BIN 32 L.

KOKALJ JERNEJ 20 L. KREK PAVEL 18 L. PINTAR JANEZ 46 L. DOL. ŽETINA:  DEBELJAK MIHA 20 L.

OSREDKAR MILAN 24 L. GABRŠKA GORA: DOLENC PAVEL 16 L. OSREDKAR JERNEJ

44 L.

GORENJE BRDO: BOGATAJ ANTON 24 L. BOGATAJ JANEZ 28 L. KOŠIR LEOPOLD 18 L.

GORENJA RAVAN: DOLENC VINKO 32 L. HOTOVLJA: ČADEŽ ALOJZ 17 L. OMAN STANIS-

LAV 17 L.

DEMŠAR DONAT 19 L. GALIČIČ FRANC 29 L. KISOVEC JOŽE 30 L. OMAN FRANC 21 L.

PLATIŠA JOŽE 34 L. PLATIŠA PAVEL 36 L. RUS PAVEL 19 L. ŠUBIC IVAN 21 L.

ŠUBIC MIRKO 20 L. JAVORJE: DOLINAR FRANC 19 L. OMAN PETER 42 L.

REŽEN JURIJ 28 L. REŽEN MAKS 21 L. ŠTIBELJ DOMINIK 28 L.

JAZBINE: DEMŠAR FRANC 46 L. ŠINK VENCELJ 20 L.

JELOVICA: JELOVČAN JERNEJ 20 L. PELIPENKO IVAN 20 L. PELIPENKO JOŽE 16 L.

KREMENK: OBLAK ALBIN 26 L. POHLEVEN MARTIN 38 L. LOM: DEMŠAR CIRIL 17 L.

RŽEN JANEZ 27 L. LOVSKO BRDO: DOLENC ALOJZ 16 L. MALENSKI VRH: GANTAR FRANC

45 L

JELOVČAN FRANC 24 L. KLEMENČIČ JAKOB 36 L. MLAKA: DOLINAR MAKS 23 L.

POLJANE: KOKALJ MARJAN 25 L. RIHTARŠIČ JOŽE 23 L. TAVČAR NADA 21 L.

ŠUBIC FRANC 37 L. PODVRH: KOS JANEZ 20 L. SMOLDNO: JUSTIN ANTON 39 L.

SREDNJA VAS: MEZEK MILKA 21 L. MEZEK ROZINKA 21 L. RUPNIK GREGOR 18 L.

RUPNIK ROZALIJA  VINHARJE: PETERNELJ ALBIN 22 L. PETERNELJ ANTON 24 L.

PETERNELJ PAVEL 24 L. FRLIC JANEZ 31 L. VOLČA: ARNOLJ JANEZ 37 L.

DOLENC MATEVŽ 45 L. KOKALJ JOŽE 32 L. ZAKOBILJEK: DOLENC JOŽE 31 L.

GALIČIČ FRANC 17 L. PUSTOVRH GREGOR 39 L. ŽABJA VAS: DOLINAR ALOJZ 34 L.

PETRIČ CIRIL 21 L. PETRIČ FRANC 25 L. ROBNIK RUDOLF 24 L.

MAL. VRH: RŽEK ANTON 20 L. LOG: ČADEŽ MARIJA 17 L. ROVTE: MESEC LEOPOLD 20 L.

BAČNE: KRMELJ MAKS 30 L.

GOR. RAVAN: JUSTIN JANEZ 59 L.

Napis na severni strani spomenika:

ŽRTVE

BUKOV VRH: KOŠIR FRANC 37 L. RUPAR JOŽE 25 L

KOŠIR JANEZ 39 L. OBLAK FRANC 33 L.

OBLAK PAVEL 51 L. ČETENA RAVAN:

TAVČAR JOŽE 20 L. DELNICE:

DOLENC ANA 57 L. DOLENC DAMJAN 18 L.

DOLENC FRANC 23 L. DOLENC MARIJA 21 L.

KRŽIŠNIK FRANC 42 L. LUZNAR FRANC 49 L.

NAGLIČ MARIJA 19 L.

BAČNE: KRMELJ MILAN 1 L. ERZNOŽNIK JANEZ 30 L. KRMELJ MILICA 1L.

DOLENČICE: KALAN MAGDALENA 35 L.

DOLENJA RAVAN: KREK MARIJA 46 L.

DOL. ŽETINA: RINK MIRKO 17 L. TAVČAR PAVEL 28 L.

GOR. ŽETINA: KOS FRANC 84 L. KOS FRANC 60 L.

GABRŠKA GORA: BENEDIK JOŽE 44 L. DEBELJAK JOŽE 28 L.

BOGATAJ IVANA 28 L. FOJKAR JANEZ 25 L.

MRAK FRANC 22 L. STANONIK ALOJZ 25 L.

STANONIK ANTON 22 L. HOTOVLJA:

PLATIŠA ANTON 66 L. JAVORJE: KOŠIR JOŽE 47 L.

GROŠELJ FRANC 30 L. PETERNELJ MIRKO 22 L.

ŠTIBELJ FRANC 72 L. KREMENK: IGLIČ FRANCKA 22 L.

IGLIČ MATEVŽ 52 L. LOM: BIZJAK FRANC 39 L.

KRIVO BRDO: BERNIK JANEZ 50 L.

LOVSKO BRDO: STANONIK FRANC 38 L.

MUROVE: PINTAR RUDI 28 L. RINK JOŽE 46 L.

POLJANE: DOLENEC JANEZ 5 L. ČADEŽ STANKO 35 L. ČELIK METOD 43 L.

ŠUBIC JANEZ 41 L. PODOBENO: NARDONI ANTON 14 L. KRŽIŠNIK

ALOJZ 47 L. PODVRH: BOHINC BLAŽ 39 L. FRANJA 42 L.

PAVEL 16 L. JANEZ 14 L. MARTIN 12 L. ANTON 10 L.

MARIJA 9 L. URH LEOPOLD 10 L. VODNIK FRANC 41 L.

SREDNJA VAS: BIZJAK JOŽE 32 L. INGLIČ PAVEL 25 L.

VINHARJE: KALAN NEŽA 73 L. PETERNELJ JANEZ 55 L.

PETERNELJ MARIJA 54 L. PETERNELJ SLAVKO 19 L.

PETERNELJ PAVEL 29 L. POTREBUJEŠ ŠTEFAN 42 L.

ŽABJA VAS: DRMOTA ANTON 29 L.

ZAKOBILJEK: GALIČIČ JULKA 2 L.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar, M. Kermavnar, foto 4, 29.1.2020. M. Hladnik 21. 1. 2022

13.4.2022. 00:00

—

Zaradi prestavitve freske s sosednjega objekta je bil nekoliko prestavljen tudi spomenik. Mateja Rant. Fresko uspešno prestavili. Gorenjski glas 19. 1. 2022 (https://www.gorenjskiglas.si/article/20220119/C/220119791/1023/fresko-uspesno-prestavili). Dodal sliko prestavljenega spomenika. M. Hladnik 13. 4. 2022

Spomenik

Gorenja vas

2047 DOBJE, 341/12

8598

Sv. Lenart, pokopališče, Mesec Anton

SIstory navaja Ime in priimek: Anton Mesec, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Priimek matere: Debeljak, Po domače: Gdelov, Datum rojstva: 21.06.1903, Kraj rojstva: Rovt, Kraj bivanja: Rovt, Stara občina: Selca, Nova občina: Škofja Loka, Pokrajina: , Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet, Narodnost: Slovenec, Spol: moški,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.03.1945, Kraj smrti / izginotja: Rovte-Mladi Vrh, Kraj pokopa: Lenart nad Lušo, Država pokopa: Slovenija

»Mesec Anton, 1903, Rovt, kmet, v partizane oktobra 1944, padel 24. 3. 1945 na Mladem vrhu;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 190)

»ANTON MESEC, rojen 21. 6. 1903 v Rovtu v Selški dolini, kmet, v partizane je vstopil oktobra 1944. Padel je 24. 3. 1945 na Mladem Vrhu.«  Krapež Stane [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 174)

Pokopališče Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Hiša v bližini: Sv. Lenart 21

      MESEC - GDELOVI
OČE ANTON   *21.6.1903   +24.3.1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 7.10.2023, po opisu Zdenke Primožič

7.10.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Škofja Loka

K. o. 2069 Lenart, parc. št. 461/4