Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Homec, pokopališče, Jeran Janez |
Sistory navaja: Ime in priimek: Janez Jeran, Oče: Janez, Mati: Marjeta, Po
domače: Kockov, Datum rojstva: 16. 07. 1901, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja:
Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): kmet,
Datum smrti/izginotja: 01. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mrzla Rupa, Kraj
pokopa: Mrzla Rupa. |
Pokopališče Homec, Domžale. Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: Z, V: _, S: 94 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 16. 5. 2024).
|
[Kristus] KOCKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
16.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1937 Homec, parc. št. 304/3 |
|
Slatinski Dol, grob Maksa Krena in Alojza Pečnika Alojzija |
To je v bistvu družinski grob, kajti v grobu so bili kasneje pokopani tudi Krenovi svojci. Grob je omejen z visokim betonskim okvirjem, D = 270 cm, Š = 250 cm, V = 70 cm in betonskim nagrobnikom V = 200 cm, D = 150 cm z vgrajeno črno marmorno ploščo.V grobu sta pokopana borca Lackovega odreda, Maks Kren, Alojzij Pečnik. |
Slatinski Dol, krajevno pokopališče,
grob številka 197.
Hiša v bližini: Slatinski Dol 24. |
NAJ BO VAMA LAHKA DOMAČA GOMILA V VEČNOSTI BOG VAMA BODI PLAČNIK O NAŠI LJUBEZNI DO VAJU, NAJ PRIČA POZNIM RODOVOM TA SPOMENIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
R. Zupanec |
11.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe in dodal tri lastne fotografije. Zgoraj navedenega besedila na spomeniku nisem zasledil. R. Zupanec, 11. 10. 2023. |
družinski nagrobnik |
Kungota |
591 SLATINSKI DOL, 240 |
|
Žrtvam za svobodo in žrtvam posledic vojne, Topolc |
Spomenik se sestoji iz dveh blokov obdelanega kamna. Spodnji blok ima obliko pravokotnika s prirezanima zgornjima vogaloma. Na njem so izpisana imena žrtev vojne in žrtev posledic vojne. Na spodnji blok je postavljen zgornji blok, ki je obdelan v podobo stiliziranega Triglava z zvezdo. |
Spomenik se nahaja ob kapelici na začetku Topolca (gledano iz smeri Ilirske Bistrice), kjer se od ceste Ilirska Bistrica - Pivka (čez Ribnico pri Pivki) odcepi cesta v vas. |
ŽRTVE ZA SVOBODO! KREŠEVIČ IVAN ROJ 6.5.1923 TOPOLC ŠT 62 JENKO SREČKO ROJ 17.2.1927 TOPOLC ŠT 21 ULJANČIČ IVANA ROJ 11.5.1895 TOPOLC ŠT 59 MOŽINA RUDOLF ROJ 27.10.1923 TOPOLC ŠT 53 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 29. 7. 2017; fotografije Ujčič D. in Potepan S., M. Hladnik 11. 12. 2020 |
11.12.2020. 00:00 |
— |
Odkrit 22. 7. 947, avtor Jože Avsec. Javni spomeniki na Primorskem 97. M. Hladnik |
Prostostoječi spomenik |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Ustanovitev prvega NOO, Šentilj-Kresnica |
Pred koncem vojne je tudi na šentiljskem področju nastala potreba po ustanovitvi organov OF, ki bi ob zlomu okupatorja organizirali ljudsko oblast. Štajerski prvoborec Franc Zalaznik – Leon je z domačimi aktivisti 24. februarja 1945 pri družini Gajzer v Celcerjevi hiši na Kresnici 1 organiziral ustanovni sestanek narodno osvobodilnega odbora OF za Šentilj. Ustanovni člani so bili Antonija in Štefan Klasinc, Rafael Thaler, Ivan Uhl in Ivan Velikogne st. Imenovali so odbor v sestavi Rafael Thaler – predsednik, Štefan Klasinc – podpredsednik, Ivan Uhl – gospodar, Mara Jurgec – blagajničarka, Ivan Velikogne st. – vojni referent, Antonija Klasinc – referentka AFŽ (antifašistične ženske) in sprejeli program dela: organizirati odbore OF po drugih zaselkih, zbirati potrebni material za borce, preprečiti odvoz premoženja bežeči nemški vojski, mobilizirati mlajše zavedne fante v narodno zaščito, izvoliti dva delegata za sestanek OF na Kozjaku 27. aprila 1945, preprečiti rušitev cestnih in železniških viaduktov, dopolniti spisek nevarnih sovražnikovih sodelavcev in pridobiti sodelavce OF. Leta 1968 je Krajevna skupnost Šentilj 24. februar, dan ustanovitve
Krajevnega odbora OF Šentilj leta 1945, privzela za svoj občinski praznik. Ob
Poti upora na Kresnici 1 na ta dogodek spominja obeležje na nekdanji Klasinčevi
hiši. str:16 Vir: Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918 - 2018, Domoljubno društvo generala Maistra-Šentilj, 2017 . 22.2.1945 je bil pri Ignacu Celcerju ustanovljen prvi odbor OF za področje Šentilja. Na domačiji Ignaca Celcerja je bila vzidana spominska plošča 24.2.1956.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.518. |
Na fasadi hiše na naslovu Pot upora 1, Šentilj.
Koordinate: 46.680520762190326, 15.63850627571844.
|
[zvezda] 24.2.1945 SO V TEJ HIŠI OSNOVALI ČLANI OSVOBODILNE FRONTE OBČINE ŠENTILJ SVOJ PRVI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24.1.2022, S.Gradišnik 22.10.2022
D.Divjak 30.11.2022
R. Zupanec |
11.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik -Vodnik po partizanskih poteh, 22.10.2022
D.Divjak dopolnil opis in podatke 30.11.2022
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije, koordinate, k.o in parc. št. R. Zupanec, 11. 10. 2023. |
spominska plošča |
Šentilj |
564 Šentilj v Slov. Goricah, parc. št. 75/2 |
|
Spomin na tretjo konferenco KPJ |
Prvo spominsko ploščo so postavili 29. 10. 1967 (gl. tretjo sliko), sedanja ima drugačno besedilo.
EŠD 976 |
Nekdanja Judeževa domačija, ohranjeno je le zidovje v katerem je spomenik. |
V OKVIRU PRIPRAV IN VOLITEV DELEGATOV ZA PETO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1.11.2017, M. Hladnik 13. 2. 2019 |
2.3.2023. 00:00 |
— |
Popravil besedilo po opozorilu M. Luštrek. M. Hladnik 2. 3. 2023 |
Kamnit steber z napisno ploščo |
Domžale |
Brdo 23 |
|
Zapoge - Spomenik padlim borcem NOB |
5 m visok kamnit obelisk, stoječ na tlakovani ploščadi (arhitekt Jože Bizjak, 5. oktober 1954) je vdelana pravokotna plošča z vklesanim posvetilom in imeni domačinov, padlih v NOB. Nad ploščo je kovinska lipova vejica. Spomenik je bil postavljen na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Smlednik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 108. |
Spomenik stoji v zahodnem delu vasi ob cesti Vodice - Smlednik v trikotnuku ceste in odcepa stranke ceste, v bližini Zapoge 39. |
ŽRTVAM NOB 1941 – 1945 . ALJAŽ JAKOB POLAJNAR JOŽE ŠTIRN PAVEL REBOLJ JANEZ MRJESIČ KAROL STARE JOŽE POLAJNAR IVAN KIMOVEC STANKO ŽEROVNIK ANTON JAVH JANEZ ŽAVBI FELIKS JENKOLE VIKTOR BIŽIČ JAKOB PROSENC JOŽE JERMAN FRANC MAKEK JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 26.8.2017
20.avgust dopolnil D.Divjak |
20.8.2021. 00:00 |
— |
20.8.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Betonski steber z napisno ploščo |
Vodice |
K.o.: 1969 - VODICE, št.parc.: 606/2 |
|
GAČNIK PRI JARENINSKEM DOLU-Spominska plošča na Šabedrovi domačiji |
Plošča je posvečen postojanki Lackovega odreda. Šabedrova domačija je bila v času NOB pomembna postojanka za kurirje, obveščevalce in partizane. Kurirske poti, ki so vodile od Pohorja do Slovenskih goric, so se križale prav pri zavedni Šabedrovi družini. Njeno gostoljubje so uživali tudi borci Lackovega odreda. EŠD 7826 Podrobnejši opis dogodkov prinaša: Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 27. Pri Šabedrovih so partizani večkrat prespali, od tu so vodili novince v partizane, zbirali orožje, sanitetni material in leta 1944 ustanovili celo ciklostilno tehniko, ki je oskrbovala Slovenske gorice s propagandnim gradivom. Pod lopo je bil bunker, v katerem so se zadrževali aktivisti OF in shranjevali propagandni material. Spomladi 1944 se je pri Šabedrovih nekaj časa zdravil sekretar SKOJ-a za mariborsko okrožje Marjan Bantan-Stojan, ki je preboleval tifus. V Gačniku se je nekaj časa skrivala tudi skupina, ki je konec avgusta 1944 pobegnila s prisilnega dela v Kapfenbergu v Avstriji in se je želela pridružiti slovenskim partizanom. V njej so bili trije Čehi, dva Italijana in tržaški Slovenec. Prek Gradca so se z vlakom pripeljali do Cirknice pri Šentilju, kjer naj bi jih v bližnjem gozdu prevzela partizanska patrulja. Ker se je ta tik pred tem nepričakovano spopadla z Nemci, je bila zveza prekinjena in skupina, ki sta jo na poti spremljala dva Slovenca, se je nato morala nekaj časa skrivati v Gačniku in pri Sv. Jakobu, dokler jih kurir ni odpeljal na javko, kjer jih je prevzel Lackov odred. Tudi Janko Horvat, ki je pobegfnil iz Gradca, je v Gačniku dočakal patruljo Lackovega odreda, ki ga je odpeljala na Kozjak.Ploščo je postavil odbor Lackovega odreda. Spominsko ploščo na Šabedrovi domačiji so namestili leta 1976. |
Gačnik 53. Plošča je pritrjena na stanovanjskem delu stavbe, ki ni več naseljena.
Koordinate: 46.64184493517904, 15.680144003315208. |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE BILA MED NOB POSTOJANKA OF IN LACKOVEGA ODREDA . 4.7.1976 Odbor Lackovega odreda |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Dopolnil D.Divjak 1. julij 2020
R. Zupanec, 9. 10. 2023. |
9.10.2023. 00:00 |
— |
6.4.2021 dopolnil podatke in opis D.Divjak
M. Kermavnar, 29.1.2022, podrobnejši opis dogodkov.
Označil kot obstoječe, popravil ime, dodal tri lastne fotografije, popravil mikrolokacijo in opis lokacije, dodal koordinate. R. Zupanec, 9. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Pesnica |
K.o.: 608-GAČNIK, št. parc.: 28 |
|
Padlim grafičarjem |
Spominska plošča padlim grafičarjem v veži Mohorjeve družbe. Ploščo je postavila sindikalna podružnica grafičarjev leta 1947 po lastni zamisli. |
Prešernova 23 |
DEBELJAK CIRILFERME TINELAKOVNIK PEPCALAKOVNIK JOŽEOROZEL MARICARUŽIČ BRANKOVIŠNAR POLDELepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.Kajuh |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.6.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Celje |
— |
|
Črnomelj, Spomenik Edvardu Kardelju |
Datum odkritja: : ob prvomajskih svečanostih 1982 Avtor: Stojan Batič "SREDNJA ŠOLA NOSI KARDELJEVO IME - Center srednjih šol Črnomelj od preteklega petka nosi ime revolucionaija in marksističnega misleca Edvarda Kardelja. Pred Srednjo šolo družboslovne in kovinarske usmeritve Edvard Kardelj, kakor se šolski center imenuje danes, je Janez Vipotnik, predsednik RO ZZB NOV odkril doprsni kip tov. Kardelja (na fotografiji), delo kipaija Stojana Batiča." Vir teksta in fotografije 1: Dolenjski list, Leto XXXIII, št. 18 (1708), Novo mesto, četrtek, 6. maja 1982, str. 2. Elektronski vir: Dolenjski list, št. 18, 1982, str. 2 Dostop: 23. 2. 2024. |
Spomenik je bil postavljen: Črnomelj, Kidričeva 18a in
so ga kasneje premestili v Belokranjski muzej Metlika. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
23.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke v Opis in fotografijo 1 iz Dolenjskega lista |
Kip |
Črnomelj |
K. o.: 1541-LOKA, parcela: 975/6 |
|
Štefan Šobar, Žale |
Zdravnik, med vojno sod. OF, sanitetni referent belokranjskega vojnega področja, ustanovitelj več ambulant in civilne bolnice v Kanižarici, po vojni načelnik sanitetnega oddelka ljublj. vojnega področja, upravnik vojaških okrevališč in Vojaške bolnice v Ljubljani.
|
Pokopališče Žale v Ljubljani: Žale [B]: Oddelek [49B], Vrsta [7], Grob [10]
Koordinate: 46°04'15.3"N 14°32'04.0"E
46.070915, 14.534445 |
ŠOBAR ŠTEFAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27.12.2024, D. Divjak 25.3.2025 |
25.3.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal fotografije 25.3.2025 |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Kurirska postaja Dovje |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dovje 25 |
[zvezda s kurirskim znakom] NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G - 31 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 10. 2012, 18. 4. 2017 |
8.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, uredil Status, Besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/2 po predlogi Mojce Luštrek |
spominska plošča |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 77 |
|
Spomenik padlim v NOB, Senovo |
Za grobnico, ki je bila urejena leta 1946 in je delo projektanta arh. Dušana Duše, stoji betonska stela s kamnito ploščo, postavljena 29. novembra 1951. Na njej je bil leta 1970 odkrit bronasti relief, delo kiparja Stojana Batiča. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131. EŠD 26782 Opomba 1: Fotografija 1 plošče po obnovi spomenika leta 2004 se razlikuje po barvi in podrobnostih napisa od plošče leta 2024 (fotografija3/4). Enkrat po letu 2004 (2009 ali 2015?) se je plošča odlepila, razbila in je bila nadomeščena z novo (vir: Posavski obzornik) |
Spomenik se nahaja v osrednjem parku na Senovem, med Domom DKD Svoboda (Titova cesta 97) in stavbo DU Senovo (Titova cesta 99), ob glavni cesti Brestanica - Podsreda. |
V TRAJEN SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA BORCEM ZA SVOBODO 6 NEZNANIH PARTIZANOV ,KI SO PADLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 6. 2. 2017, nedokončano |
17.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 17. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal status, fotografiji 3/2 do 3/4 in Besedilo na spomeniku. |
grobnica s spominsko ploščo in plitkim reliefom |
Krško |
k.o. Dovško, 457/4 |
|
Franjo Vrunč, Sergej Kraigher |
Na hiši Matevža Deželaka št.160 ali Zgornja Rečica 106 je plošča v spomin, da sta se v letu 1941 tu zadrževala Franjo Vrunč in Sergej Kraigher. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 495. |
Rečica 160, Zgornja Rečica 106 |
V TEJ HIŠI STA SE ZADRŽEVALA LETA 1941 FRANJO VRUNČ SERGEJ KRAIGHER ZB NOV REČICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Laško |
1022 REČICA, 321 |
|
Spominska plošča posvečena Fricu Jurkoviču-Jurku |
Spominsko ploščo je vzidal krajevni odbor ZB NOV Cerklje in jo odkril 23. maja 1965. Komisar 3. kranjske čete Gorenjskega odreda Vojimir Jurkovič - Jurko je pokopan v Mariboru. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 90-91. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226. EŠD 10075 22. jan. 2020 je Ivan Krivec ploščo obnovil. |
Sveti Ambrož pod Krvavcem. Na vogalu Vombergarjeve hiše (Ambrož št. 6). |
DECEMBRA 1943 JE NA TEM MESTU PADEL PARTIZAN KOMISAR 3. KRANJSKE ČETE VOJIMIR JURKOVIČ - JURKO ZB CERKLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
11.5.2020. 00:00 |
— |
Po "Sistory" roj. 01.07.1917 v Gradcu, stan. v Mariboru, poročen, železničar prometnik, padel 30.11.1943
Bor1974 - 20.VI.2023 |
Siva marmornata plošča vgrajena v vogal stare hiše |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 1164 |
|
Padlim rudarjem |
Na betonskem podstavku je zložba iz grobo obdelanega kamna. V sredi je pritrjena plošča. Veliko peterokrako zvezdo na spominski plošči obdaja napis z rudarskim znakom (prekrižanima kladivoma) na koncu. Spomenik je potreben obnove, saj je plošča že zelo razpokana. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131. |
Senovo, Titova cesta 106, v parku pred poslopjem knjižnice. |
SLAVA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO [rudarski znak] 1945. VEZOVIŠEK JOVAN OMERZU JOSIP KORNHER ROMAN ZIDARIČ EDVARD ŠIBILA SREČKO RAZBORŠEK EDV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano |
17.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 17. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal status, fotografiji 3/2 in 3/3, uredil napis na spomeniku in dodal Opis |
spominska plošča na kamniti zložbi |
Krško |
138/1 k.o. Senovo, Občina Krško |
|
Bela Cerkev, Spomenik padlim in žrtvam |
Na tlakovanem platoju je obelisk iz belega marmorja. Na zahodni strani je stena iz grobo klesanega kamna z vzidanimi napisnimi ploščami. Urejen je bil leta 1965, načrt Anton Valentinčič. EŠD 4193 |
Na trgu sredi Bele Cerkve, pred stopnicami na pokopališče. |
BORCI . ŽRTVE TALCI |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2019 IN 7. 1. 2020
4.1.2022 D.Divjak |
4.1.2022. 00:00 |
— |
4.1.2022 dodal tekst s plošč in dopolnil podatke D.Divjak |
Tri spominske plošče in obelisk |
Šmarješke Toplice |
K.o.: 1468 - BELA CERKEV, št.parc.:2955/8 |
|
LOGATEC - Spominska plošča Francki in Anici Meze |
Spominska plošča na hiši Tržaška c 71 Logatec, Plošča je iz temnega marmorja, na njem je zgoraj omenjeni napis z belim napisom. ZB NOB G.Logatec EŠD 21505 Anica Meze: SIstory navaja Ime in priimek: Anica Meze, Oče: Aleš, Mati: Jerica, Datum rojstva: 02. 08. 1922, Kraj rojstva: Gorenja Stara vas, Kraj bivanja: Gorenji Logatec, Datum smrti/izginotja: 16. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gorenji Logatec, Kraj pokopa: Gorenji Logatec. Francka Meze: SIstory navaja Ime in priimek: Frančiška Meze, Oče: Aleš, Mati: Jerica, Datum rojstva: 20. 02. 1915, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Gorenji Logatec, Datum smrti/izginotja: 16. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gorenji Logatec, Kraj pokopa: Gorenji Logatec. »Aleš Meze je bil priložnostni delavec. Umrl je že 1942. leta. V družini je bilo devet otrok. Ko so črnorokci prihrumeli do hiše, so v njej spali 57-letna mama Jelica, 23-letna hčerka Francka, 27-letna Anica in 31-letni sin Edvard. Pri Mezetovih sta Rado Pehaček (upokojeni generalpolkovnik; njegova družina je stanovala v Logatcu) in domačin Edo Vidmar 1941. leta vodila prve sestanke OF. V nobeni drugi hiši črnorokci niso imeli toliko vzrokov za zločin kot prav pri Mezetovih. Misleč, da v hiši ni nobenega moškega, so na spisek žrtev zapisali sestri Francko in Anico. Bilo pa je takole: štirje bratje so bili v partizanih (Karel, Aleš, Friderik in Janez), peti (Edvard) pa je bil krojač v Ljubljani. Tisto soboto je prišel domov na obisk. Črnorokci tega niso vedeli. Ko so pol ure pred polnočjo začeli razbijati po vratih, je mati mislila, da so prišli po sina Edvarda. Ni jim odprla. Razbili so steklo na vratih in nasilno vdrli. Črnorokci so zahtevali samo sestri, za Edvarda niso vprašali. Ko sta sestri vstali, sta vrgli odeje na brata, tako da ga niso videli. Edvard se je potuhnil. Ko so sestri in mama odšle iz sobe v kuhinjo, v kateri so bili vsi črnorokci, je Edvard planil skozi okno in zbežal v bližnji gozd. Od tam je opazoval, kaj se bo zgodilo. Videl je, kako so morilci zapustili hišo, z njimi pa sta morali iti njegovi sestri. Dobrih 30 metrov od hiše so počili streli. Anica je kriknila, medtem ko se je Francka brez besed zgrudila. 'Za pet Kristusovih ran naj pogine vsak partizan,' so se v daljavi slišali glasovi pijane morilske tolpe. Edvard se je previdno približal hiši. Mati je že klečala pri umorjenih hčerkah in bridko jokala. Solze so ji zalivale izmučeni obraz. Ozrla se je v sina in mu skoraj proseče velela: 'Edvard, niti minute ne smeš več ostati doma. Hitro se obleci, jaz pa ti bom pripravila popotnico. Povej bratom, povej tovarišem, kaj se je zgodilo. Maščujte ju!' Edvard se je sklonil, poljubil sestri in stekel v hišo, za njim pa mati. Urno se je oblekel, si oprtal nahrbtnik, objel mamo in odšel v partizane. Mati je ostala sama doma, z mislimi pri umorjenih hčerkah in sinovih, ki se borijo za svobodo.« (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 605, 606) |
Hiša Tržaška cesta 71, Logatec. Desna stran smer G.Logatec-D.Logatec |
V TEJ HIŠI STA BILI ROJENI IN DELOVALI ZA NOB OD LETA 1941 TOV. MEZE FRANCKA IN ANICA. V NOČI 16. 4. 1944 STA BILI RADI SODELOVANJA ZA OF POBITI OD ČRNE ROKE. SLAVA JIM ! KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOB GOR.LOGATEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik,april 2017, 13.4.2020
15.1.2022 D.Divjak |
19.10.2023. 00:00 |
— |
15.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 19.10.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič in dodal fotografije 3/2 do 3/4. |
spominska plošča |
Logatec |
K.o.: 2015 - GORENJI LOGATEC, št.parc.: *216, lastnik,KS Tabor Logatec-občina Logatec |
|
LOGATEC - Ludvik Jerman |
Spominska plošča na hiši Tržaška c. 65 Logatec. Je iz temnejšega marmorja, velikosti cca.40 krat 50 cm z belim zgoraj omenjenim napisom. ZB G. Logatec EŠD 21506 »'16. aprila 1944. leta okrog pol desetih je skupina pijanih domobrancev začela razgrajati pred hišo. […] Glasno prepevaje so pijani v cikcaku kolovratili naprej proti Grassiju, kjer je stanoval 30-letni Ludvik Jerman z ženo in mamo. Ludvikov oče je bil v Logatcu cenjen gostilničar in trgovec, a je obrt opustil kmalu po prvi svetovni vojni. Umrl je 1921. leta. Zapustil je ženo, šest sinov in hčerko. Od teh danes živijo le še Vinko, Jože in Ida. Hilarij Jerman-Vasilij je padel junija 1943. leta na Suhorju v Beli Krajini, star 22 let. Bil je intendant bataljona v Šercerjevi brigadi. Vinko Jerman je bil poveljnik bataljona v Vojkovi brigadi. Anton se je po vojni smrtno ponesrečil. Najstarejši v družini, Remigij, je bil med vojno v koncentracijskem taborišču Dachau, po vojni pa občinski uslužbenec v Dolenjem Logatcu in je za posledicami trpljenja v taborišču umrl 1949. leta, star 49 let. Grassijeva hiša je tik ob glavni cesti v Dolenjem Logatcu. Na njej je spominska plošča (spominske plošče so tudi na vseh drugih hišah, v katerih so bile žrtve črne roke). H Grassiju so črnorokci prispeli okrog enajstih zvečer. Hišo so obkolili,
potem pa so se začeli dreti: Jermanovi so stanovali v zgornjih prostorih in so že spali. Mati se je prebudila in pogledala skozi okno: 'Pustite nas spati Pridite jutri. Pri nas se podnevi dela, ponoči pa počiva.' Pobesneli so. Da si jim upa taka ženica soliti pamet! Njim, ki so po škofovih besedah 'plemeniti narodni borci'. Vdrli so v hišo in po stopnicah v Jermanovo stanovanje. 'Dvigni se, lenoba,' so se drli in začeli ihtavo brskati po stanovanju. Iskali so denar in druge vrednosti. Dobili so samo karte za cigarete. Med oblačenjem se je Ludviku posrečilo izročiti ženi Frančiški denarnico. Odpeljali so ga na dvorišče in mu pred smrtjo očitali: 'Dva brata imaš v partizanih, tebe pa smo večkrat prosili, da se nam priključiš. Nisi nas ubogal, zato sprejmi božjo kazen.' Odjeknili so streli in Ludvik se je zgrudil mrtev. Mati je prepoznala nekatere morilce: Franca Arharja, Franca Leskovca, Ivana Cankarja in Jožeta Mačka. Na Ludvikovem pogrebu je bilo veliko ljudi. Njegova žena Frančiška ni imela drugega denarja kot tistega, ki ga ji je mož izročil pred smrtjo. Bilo ga je samo toliko, da je lahko z njim plačala pogreb. S taščo sta se le s težavo prebijali do konca vojne. Frančiška Jerman je med vojno izgubila moža, mamo Katarino, sestro Julko in brata Toneta Strleta, ki je bil predsednik odbora OF v Podložu v Loški dolini (ubili so jih Italijani med roško ofenzivo 1942. leta v gozdu pri Podložu). Po vojni se je poročila z Ludvikovim bratom. 'Hura, pa smo ga!' so rjoveli, ko so se oddaljevali od Grassijeve hiše in se bližali Mezetovi.« (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 602, 603, 604, 605) |
Stanovanjska hiša Tržaška cesta 65, na desni strani iz smeri G. Logatca proti D. Logatcu |
[zvezda] NA TEM MESTU JE BIL 16. 4. 1944 USTRELJEN OD ČRNE ROKE TOV. JERMAN LUDVIK SODELOVALEC ZA OF OD LETA 1941. SLAVA MU! KRAJEVNA ORG. ZB NOV LOGATEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april,2017, 13.4.2020
15.1.2022 D.Divjak |
19.10.2023. 00:00 |
— |
15.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 19.10.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič in dodal fotografije 3/2 do 3/4. |
spominska plošča |
Logatec |
K.o.: 2015 - BLEKOVA VAS, št.parc.: 1721, lastništvo KS Tabor, Logatec-občina Logatec |
|
DOBRUŠA - spomenik ustreljenima talcema Ivanu Pircu in Francu Drešarju |
Spomenik je dobro viden z AC smer Gorenjska - Lj.; stoji tik v križišču treh cest v Repnjah. Znamenje (odkrito 13. junija 1953) je posvečeno talcema, ki sta bila na tem kraju ustreljena 10. septembra 1944. V piramidalno naravno oblikovano skalo je vpeta spominska plošča, ki je bila postavljena na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Vodice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 109-110. EŠD 19571 |
Znamenje stoji ob razcepu cest Dobruša-Repnje 100 m od AC podvoza pri Vodicah. |
NA TEM MESTU STA BILA USTRELJENA 10. 9. 1944 IVAN PIRC ROJ. 24. 7. 1913 FRANC DREŠAR ROJ. 28. 9. 1899 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak, 5.10.2021 - T.Bizjak; |
20.8.2021. 00:00 |
— |
20.8.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
neobdelan kamen, plošča z vklesanim zapisom, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Vodice |
K.o.: 1724 - REPNJE, št.parc.: 760 |
|
CELJE-Spominske plošče - glavni vhod stavba EMO |
Obeležje je postavljeno v spomin delavcem podjetka EMO, ki so bili civilno
aktivni v Narodnoosvobodilnem boju med II. svetovno vojno. |
Poslovna stavba EMO na Mariborski cesti 86, plošče so v glavnem vhodu. |
ZVESTOBA PROLETARSKA VAM KOVALA VIŠNAR EDVARD OKORN IVAN |
— |
— |
— |
— |
14. februar 2021 - Daniel Divjak |
14.2.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominske plošče |
Celje |
— |
|
Spominske plošče na požganih domačijah-Planica |
Akcijo na Planici je 24. septembra izvedla nemška enota pod vodstvom stotnika Mauntza. Zgorele so domačije: Dominek, Kovačnik, Pavc, Klavž, Baron, Trglavčnik in Frtnad. . Preveriti ali se nahajajo plošče na naslednjih naslovih: Dominek: Planica 10 Kovačnik, Planica 9 Pavc, Planica 8 Klavž: ??? Baron, Planica 6 Trglavčnik (Triglavčnik): Planica 4 Frtnad: Zgornji Frtnad, Planica 3, oziroma Spodnji Frtnad, Planica 1 |
Lokacija je približna. Na vseh sedmih požganih domačijah so spominske plošče.
Vir: Spominska obeležja NOB v Maribor-Tezno, str. 26..
|
TO DOMAČIJO JE POŽGAL OKUPATOR 24.9.1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 25.11.2021
M.Kermavnar 26,11,2023 |
26.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.12.2023,v opis dodal možne lokacije požganih hiš
31.X.2024 obiskal domačijo Planica 008, popravil lokacijo, dodal fotografije, drugih lokacij nisem-Bor1974, 03.XI.2024 |
Plošče na fasadah. |
Rače - Fram |
— |
|
Padlim NOB Gorenji Logatec |
Na granitnem podstavku je plošča z napisom. Slava padlim borcem NOB g.Logatec. Spomenik je velikosti cca.1,5 m krat 1 m, na sredini marmornatega podstavka je plošča z zgoraj omenjenim napisom. viri arhiv zb Logatec |
Iz smeri Kalc proti Logatcu zavijemo levo na Pokopališko cesto, po 100 m je na levi strani pokopališče v G.Logatcu. Pri glavnem vhodu naravnost do zidu in neekoliko levo je spomenik padlim borcem |
SLAVA PADLIM BORCEM V NOB 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april,2017 |
27.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/5 |
spomenik s ploščo |
Logatec |
K. o. 2015 Gorenji Logatec, parc. št. 1085, lastnik občina Logatec |
|
Tehnika Mernik, Božje |
|
Ob potoku pod vasjo Božje je od zemljanke ostala samo kotanja, obeležje pa je 500 m južno od kmetije Božje 11, ob kolovozu, ki vodi kmetije (Božje 11), kjer se konča cesta, navzdol. Dostop je mogoč s terenskim vozilom. Od obeležja je smerokaz proti T za kolovoz do zemljanke; torej v nasprotno stran od potoka.
Latitude: 46.404042 N 46° 24' 14''
Longitude: 15.420502 E 15° 25' 13'' |
TEHNIKA MERNIK TEHNIKA MERNIK JE BILA V SKRITEM JARKU, V ZEMLJANKI, VELIKI 8 METROV KRAT 4 METRE. DELOVALA JE OD AVGUSTA 1944. LETA DO MAJA 1945. LETA. VODIL JO JE TUGOMER VUT - NACE, KASNEJE ANTON ZORKO - ZVONKO. DELALO JE 20 LJUDI, TISKALI SO POTROSNE LISTIČE, LETAKE, BROŠURE, GLASILA, RADIOVESTNIK IN NOVI ČAS. ZUNANJA SODELAVCA IN OBVEŠČEVALCA STA BILA PEPCA IN NANDA TAJNIKAR IZ KORITNEGA, KI STA SKRBELA ZA VARNOST TEHNIKE IN NJENIH LJUDI. OPLOTNICA, MAJ 2007 ZZB NOV OPLOTNICA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 7. 2020 |
28.10.2023. 00:00 |
— |
Neurje konec julija 2023 je spomenik podrlo (Valenčak, SB). Do spomladi ga bodo obnovili. -- M. Hladnik 28. 10. 2023 |
18 brun v obliki knjige |
Oplotnica |
— |
|
Ivana Leitner, družina Moskovič, Jakob in Erna Pogačnik |
|
Levstikova 15, Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVALA IVANA LEITNER ROJ. LÖBL, 1870 ARETIRANA 29.X.1943 DEPORTIRANA V RAVENSBRÜCK UMORJENA 9.V.1944 . TUKAJ JE PREBIVALA FELIKS MOSKOVIČ ROJ. 1878 PREGNAN V PAPOZZE 1942 ARETIRAN 30.XI.1943 ODPELJAN V ROVIGO, FOSSOLI DEPORTIRAN V AUSCHWITZ UMORJEN 30.VI.1944 . TUKAJ JE PREBIVAL JULIJ MOSKOVIČ ROJ. 1924 PREGNAN V PAPOZZE 1942 ARETIRAN 30.XI.1943 ODPELJAN V ROVIGO, FOSSOLI DEPORTIRAN V AUSCHWITZ UMORJEN 27.XI.1944 V FLOSSENBURGU . TUKAJ JE PREBIVALA KLARA MOSKOVIČ ROJ.LEITNER, 1896 ARETIRANA 29.X.1943 DEPORTIRANA V FLOSSENBÜRG UMORJENA 30.X.1944 . TUKAJ JE PREBIVALA VERA MOSKOVIČ ROJ. 1919 ARETIRANA 12.XI.1943 ODPELJANA V ROVIGO, FOSSOLIDE DEPORTIRANA V AUSCHWITZ UMORJENA 30.X.1944 . TUKAJ JE PREBIVAL JAKOB POGAČNIK ROJ.1886 ARETIRAN 12.IX.1944 DEPORTIRAN V DACHAU UMORJEN 12.II.1945 . TUKAJ JE PREBIVALA ERNA POGAČNIK ROJ.GOLDSTEIN, 1899 ARETIRANA 12.IX.1944 ODPELJANA V BEGUNJE DEPORTIRANA V RAVENSBRÜCK UMORJENA 1944/45 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 2. 21 |
1.6.2021. 00:00 |
— |
Dodal kolaž dveh fotografij Mojce Župančič. M. Hladnik 1. 6. 2021 |
spotikavci |
Ljubljana |
Gradišče I, 99/57 |
|
Križ pokopališče |
— |
Ob severnem zidu pokopališča pri cerkvi Sv. križa v vasi Križ. |
[zvezda] PADLI SMO ZA SVOBODO NARODA KARIŽ HILARIJ 1908 – 1944 BATIČ IVAN 1916 – 1945 JURETIČ BORIS 1920 – 1944 KOŠUTA JOSIP 1908 – 1947 SEDMAK ADOLF 1927 – 1944 SULČIČ ANTON 1897 – 1944 STERGONŠEK IVAN 1920 – 1943 TENCE FERDINAND 1909 – 1944 TRETJAK MARČEL 1914 – 1945 KARIŽ VALENTIN 1903 – 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.7.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 23.6.2024, po fotografijah dopisal besedilo na spomeniku |
— |
Italija |
— |