690

Strahinj – Spominska plošča Katarini in Rudiju Mede

OPIS PLOŠČE: Na pročelje hiše je bila pritrjena plošča (velikost 66 cm x 55 cm) iz sivega marmorja, z vklesanim pozlačenim napisom.   

ZGODOVINSKI PRIKAZ: Pavla Mede-Katarina se je rodila 29. junija 1919 v Strahinju. Po poklicu je bila tekstilna delavka v Kranju. Njen mož je bil Rudolf Mede-Groga, poznejši komandant Pohorskega bataljona. Pavla Mede je bila včlanjena v KPJ leta 1940. V partizane je odšla takoj za možem in pustila domačim skrb za mladoletna otroka. Ker se je v bojih izkazala ne le za hrabro, pač pa tudi za izredno vzdržljivo borko, je bila postavljena za komandantko ženskega voda v Pohorskem bataljonu. Vedno je bila vedra, v napad je šla s pesmijo na ustih in je tako dvigala moralo v trenutkih, ko so celo možje oklevali. Mede se je posebno izkazala v bojih 7. novembra 1942 na Pesku na Pohorju. V najbolj kritičnem trenutku je s svojim ženskim vodom ščitila bok bataljona. V poročilu IV. operativne cone piše: »Komandir ženskega voda v Pohorskem bataljonu je tovarišica Katarina, ena od najstarejših partizank, ki se je v vseh borbah odlično zadržala, prav tako tudi pri organizacijskem in političnem delu«. Mede je svoje tovarišice tudi praktično poučevala, kako je treba ravnati z orožjem. S pripovedmi o izbojevanih bitkah je pri novinkah razvijala predanost in borbenost. Skrbela je tudi za ranjence, posebno za njihovo prehrano. Padla je skupaj s svojim vodom v zadnji bitki Pohorskega bataljona 8. januarja 1943. Takrat so sredi zasneženega Pohorja padli vsi borci tega legendarnega bataljona. Za narodnega heroja je bila proglašena 20. decembra 1951.

Med reorganizacijo štajerskih partizanskih enot v septembru 1942, je bil iz jedra »Kranjčevega bataljona« oblikovan 1. bataljon pohorskega odreda, ki je na splošno najbolje poznan pod imenom Pohorski bataljon. S tem bataljonom, katerega začasni komandant je bil Rudolf Mede - Groga. Po reorganizaciji Pohorskega bataljona, 3. novembra 1942, ko so se v bataljon vključile Šaleška, Savinjska in Puška četa, je bil Rudolf pa je bil imenovan za komandanta Pohorskega bataljona.

Spominsko ploščo je vzidal krajevni odbor ZB NOV Naklo, odkrita pa je bila 26. julija 1957.

OPOMBA: Spominska plošča Katarini in Rudiju Mede ima status memorialne dediščine in je zavedena v registru ZVKDS (EŠD 5161) na hiši Strahinj 37. Spominska plošča na objekt ni nameščena (dec. 2019). Ne glede na razlog ne-nameščenosti ZB NOB Kranj apelira k čimprejšnji namestitvi, skladno s kulturnovarstvenimi pogoji ZVKD OE Kranj.

VIRI:

• Pomniki NOB v občini Kranj, str. 116-117.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 225.
• Poslednji boj Pohorskega bataljona
• 70 let Pohorskega bataljona. Youtube
• Mede Janeza Pavla Katarina
• EŠD: 5161, memorialna dediščina 
• http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5161  

Spominska plošča je bila nameščena na pročelju hiše Strahinj št. 37, Sedaj pa je nameščena v bližini na kovinski informacijski tabli.

[zvezda]
     Iz te hiše sta odšla v NOV 26. 7. 1941.
  Mede Rudi - Groga roj. 29. 4. 1909
  komandant Pohorskega bataljona in
  njegova žena
  Mede Pavla - Katarina
  roj. 29. 6.1919, narodni heroj
Padla sta v borbi z nemškim okupatorjem
za svobodo slovenskega ljudstva 8. 1. 1943.
na Pohorju
                        ZB NOV Naklo

—

—

Obstoječi spomeniki

Datum vnosa pred migracijo: 0016/04/26 00:00:00

Lado Nikšič za OO ZB NOB Naklo, 16. april 2016

—

—

Dne 11. avg. 2022 tov. Bojan Bajželj (predsednik OO ZB NOB Naklo) sporoča, da je spominska plošča Medetovima ponovno nameščena, sedaj na samostojni nerjaveči konzoli (sl.4/1, 4/2 in 4/3) ob objektu Strahinj 37. Ne sliki, poleg napisa, je vidna tudi stara hiša. Spominska plošča Medetovima je bila na pobudo OO ZB NOB Naklo in s fin. sredstvi občine Naklo, ponovno umeščena v juliju 2022 - vnesel L. Nikšič avg. 2023, M. Kermavner VIRI

spominska plošča

Naklo

Strahinj, 78, podatek ni javen

9475

Velike Poljane, pokopališče, Franc Kaplan

Franc Kaplan je bil med tistimi 27 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje pri Turjaku, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani.

SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Kaplan, Oče: Franc, Mati: Marija, Priimek matere: Miklič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.07.1911, Kraj rojstva: Videm-Dobrepolje, Kraj bivanja: Ljubljana-Breg 8, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): nameščenec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Turjak, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

Groba ni najti.

Geslo: turjaškežrtve123

—

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

D. Divjak 17.1.2025

17.1.2025. 00:00

—

—

Grob(išče)

Ribnica

—

9185

Šentvid pri Lukovici, pokopališče, Gostič Marcel in Maks

Marcel Gostič: Sistory navaja: Ime in priimek: Marcel Gostič, Oče: Maks, Mati: Marjeta, Po domače: Bognarčkov, Datum rojstva: 03. 02. 1928, Kraj rojstva: Prevoje, Kraj bivanja: Prevoje, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 10. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Prevoje, Kraj pokopa: Šentvid pri Lukovici.

    »10. januarja 1944 so Nemci zagrešili strašen zločin. Brez vsakega vzroka so namreč v bližini Prevoj pobili tri nedolžne dečke: 14-letnega Božka in 16-letnega Franca Pogačarja ter 16-letnega Marcela Gostiča.
      Ti trije nesrečni otroci so tega dne z 11-letnim Jožkom v gozdu na robu polja za bajerji grabili listje. Okrog pol ene popoldne so nenadoma opazili, da jih je v loku obkolila nemška policija. Takoj so nehali grabiti listje in dvignili roke. Policisti pa so že naperili vanje brzostrelke in spustili rafale. Franc Pogačar in Marcel Gostič sta bila takoj mrtva, medtem ko je bil Božko Pogačar ranjen v nogo, najmlajši med njimi, Jožko Pogačar, pa je ostal nepoškodovan, čeprav je tudi on ob švabskih strelih padel po tleh in se potuhnil, kot da je mrtev. Nemci so bili prepričani, da so pobili vse štiri in odšli naprej v gozd. Kakor hitro so Nemci izginili, je Jožko vstal in tekel, kolikor so mu dale moči, domov na Prevoje klicat mater, naj pride po oba brata. 
     Medtem so se policisti vrnili in našli ranjenega Božka še živega. Obrnili so puške in 14-letnega otroka pri popolni zavesti pobili s puškinimi kopiti ter mu dobesedno zdrobili lobanjo.«
(Zverinski poboji otrok pri Prevojah, v Zg. Lokah in Studencu, Kamniški zbornik, VII, Kamnik: Občina Kamnik, 1961, str. 176)

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Maks Gostič: Sistory navaja: Ime in priimek: Maksimilijan Gostič, Oče: Maks, Mati: Marjeta, Po domače: Bognarčkov, Datum rojstva: 24. 09. 1911, Kraj rojstva: Prevoje, Kraj bivanja: Prevoje, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): pek, Datum smrti/izginotja: 02. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: Preserje pri Zlatem Polju, Kraj pokopa: Št. Vid. 

»1. (KAMNIŠKI) BATALJON
Štab bataljona:
[…]
Sestava čet:
[…]
46. Gostič Maks
Prevoje pri Lukovici, padel 2. 8. 1942 v Preserjah pri Zlatem polju.«
(Ivan Jan, Seznam borcev Kokrškega odreda prve sestave, Kokrški odred, I, Ljubljana: Partizanska knjiga,  1980, str. 511) 

Pokopališče Šentvid pri Lukovici, po poti od glavnih pokopaliških vrat proti poslovilni vežici, desno, 2. vrsta, 11. grob z desne strani vrste (od glavnih pokopaliških vrat).

MARCEL     1928 - 1944
MAKS          1911 - 1942

BOGNARČKOVI

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 8.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič

8.7.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Lukovica

K. o. 1933 Lukovica, parc. št. 1172

5611

Vintarjevec, Spominska plošča kurirjem javke TV-3

Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1973) je pritrjena na fasadi hiše, v kateri je do avgusta 1944, ko je bila hiša požgana, delovala kurirska postaja TV-3.

EŠD 20268

S postajo S-3 naj bi se izboljšala silno pomembna zveza med Štajersko in Dolenjsko, po kateri so pošiljali ne le pošto in razno literaturo, temveč so to smer uporabljale tudi skupine, ki so spremljale nove borce na poti s Štajerskega na Dolenjsko (tod je šlo čez Savo več kot 10.000 mobilizirancev) in vojaške enote.

Vir: Kliče glavni štab, str.161.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Plošča je pritrjena na vzhodni fasadi hiše Vintarjevec 10. Plošča je shranjena v garaži. Dogovor s predsednikom KO ZB za ponovno postavitev plošče. S.Gradišnik 24.12 2022

V TEJ KARNIČARJEVI HIŠI, KI JE BILA 

POŽGANA V NOČI 4.8.1944,JE BILA

 KURIRSKA POSTAJA TV 3.

.

OK ZMS LITIJA, 4.7.1970.

—

—

Uničeni spomeniki

—

M. Kermavnar 18.5.2020 19.9.2021 D.Divjak 24.12.2022 S.Gradišnik

19.9.2021. 00:00

—

19.9.2021 dodal tekst plošče D.Divjak 24.12.2022 dodal fotografije in opis. Plošča je odstranjena zaradi obnove fasade. S.Gradišnik

Spominska plošča

Šmartno pri Litiji

—

461

UTIK - Spomenik

V prvotni podobi sta spomenik sestavljala lesen obelisk in skala, na kateri je bila pritrjena bronasta plošča s Prešernovimi verzi.

Lesen obelisk je posvečen Društvu kmečkih fantov in deklet (DKFID) in je bil odkrit leta 1979 kot delo kiparja Petra Jovanoviča. Simbolizira boj slovenskih kmetov in kmečkih uporov do NOB. Pobudo za njegovo postavitev je dala krajevna organizacija ZB NOV Bukovica-Šinkov Turn.

Naknadno sta bila v park dodana še dva spomenika. Prva je spominska plošča petnajstim padlim borcem in dvanajstim talcem iz vasi Utik, Selo, Vesca, Bukovica, Šinkov Turn, Koseze in Potok, ki je bila odkrita 29. novembra 1950 v dvorani Zadružnega doma na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Bukovica-Šinkov Turn. Pozneje je bila prestavljena na današnjo lokacijo kot samostoječ pomnik.

Nad glavnim spomenikom je oblikovan Triglav z jugoslovanskim grbom, na vrhu pa peterokraka zvezda. Spomenik je zaščiten s kovinsko strešico - ali pa je ta že vseskozi del spomenika.

Na sosednji skali je bila poleg plošče s Prešernovimi verzi naknadno dodana še plošča padlima partizanoma Mirku Kraljiču - Cenetu in Mirku Mušiču - Zevsu, ki je bila prenesena s hiše v sosednji vasi Bukovica pri Vodicah.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 115.

EŠD 5667

Utik 1, pri športnem igrišču ob cesti skozi vas.

                                           PADLI ZA SVOBODO
1941                                               BORCI                                           1945
JEŽ FILIP                   UTIK                        ZORMAN IVAN            BUKOVICA
PETAČ PAVEL              "                            KUBELJ JANEZ                  "
TERAN JANEZ             "                            ŠUŠTAR FRANC                "
VILFAN VINKO             "                            ROZMAN ANTON               "
KRISTAN VIKTOR     SELO                      HRIBAR FRANC           KOSEZE
KRISTAN IVAN             "                            ROSULNIK JOŽE         POTOK
MOHOR MARIJA       VESCA                    VRTAČNIK JERNEJ           "
                                                      TALCI
MAREN FRANC        BUKOVICA             KRISTAN MANA           SELO
ŠEŠEK FRANC              "                          KRISTAN DRAGO           "
ŽNIDAR FRANC       UTIK                        KRISTAN FELIKS            "
ŽNIDAR MARIJA         "                            KRISTAN JAKOB             "
ŽNIDAR JANEZ          "                             SRŠEN ALOJZ             VESCA
BENDA MIHAEL       ŠENK TUREN         ZAMEN RAFAEL           POTOK

                                  OHRANIMO JIH V SPOMINU.
.
Na kovinski plošči, pritrjeni na naravni kamen levo od glavnega spomenika,  je zapisan Prešernov verz:
                                             MANJ STRAŠNA NOČ JE
                                              V ČRNE ZEMLJE KRILI,
                                               KO SO POD SVETLIM 
                                             SONCEM SUŽNI DNOVI.
                                                               . . .
                                                        1941 - 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Mira Hladnik 21. avgust 2021 dopolnil D. Divjak

21.8.2021. 00:00

—

21. 8. 2021 dopolnil podatke D. Divjak M. Kermavnar, 28. 10. 2023, z imeni dopolnil besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič

Samostojna plošča na zidu poleg plošče na kamnu

Vodice

K.o.: 1743 - BUKOVICA, št.parc.: 1228

5477

Žrtve fašizma in obletnica OF, Maribor

Na tem kraju se nahajata dve spominski plošči, ena je  posvečena žrtvam fašizma, ki je bila odkrita leta 1954, druga pa je bila posvečena 10. obletnici OF, odkrita leta 1951.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Spominski plošči Delavcem TVT se nahajata levo in desno od vhoda na severni strani objekta na stavbi Kurilniška 6 na območju obrata Slovenskih Železnic Vleka in tehnika (SŽVIT) . Dostop otežen oz. možen z dogovorom z vratarjem SŽVIT na vhodu v SŽVIT za vozila iz smeri Kurilniške ulice . Sama Stavba Kurilniška 6 se nahaja 15 m od vhoda v SŽVIT na levi strani .Do spominskih plošč se pride peš mimo muzejskega eksponata SŽ ( glej sliki stavbe).Plošče so v dokaj dobrem stanju le napis je potreben obnove.

NAPIS na PLOŠČI LEVO OD VHODA Kurilniška 6 :

OB 10 OBLETNICI OF

PRVI MED ŽELEZNIČARJI

3.KONGRES 0F

NAPIS na PLOŠČI DESNO OD VHODA Kurilniška 6 :

SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA

1941 – 1945

RUPAR LOVRENC

LENARČIČ ANTON

STERMENSZKY JOŽEF

VOGRINEC ALBERT

PADLI STE Z VERO V NAŠ DOM

NAJ NE ZAMRE VAŠ SPOMIN

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ivan Smiljanić 2020 ,Gorazd Stopinšek 1.12.2023

1.12.2023. 00:00

—

—

Spominski plošči

Maribor

—

4286

Končarjevi družini, Golišče 90

Kvadratna granitna plošča  je bila odkrita 1961, posvečena je osmim članom Končarjeve družine (materi in otrokom), ki so umrli 30. novembra 1944, ko je okupator požgal njihovo domačijo. 

Zasavskitednik 7. 12. 1961

...Zgodilo se je 30 novembra 1944. leta. Bilo je oblačno jutro, ko so se spustile iz doline proti Golišam horde podivjanih krvolokov in njih hlapcev. Z več strani so prihajali, da očistijo teren, da pokažejo svojo moč in se maščujejo nad neoboroženim ljudstvom in otroki.

     Oblaki so se spustili čisto nizko, kot da hočejo skriti te propalice na njihovi zločinski poti.

       Gospodar Matjan, ki ima posestvo nekoliko niže od Končarjevih, je stopil iz hiše, da pogleda, kakšno je vreme. Kar zazeblo ga je pri srcu, ko je zagledal nad hišo zelence, ki so že naredili zasede. Pogledal je na drugi greben. Vsepovsod so že bili sovragi, ki so prišli na     ropanje, na ubijanje, na boj proti neenakemu sovražniku, proti golorokim ženam in otrokom

.    Naenkrat se je pokadilo z vrha hriba. Zgodilo se je to, česar so se ljudje najbolj bali. Dim se je večal in ljudje so spoznali, da sovražnik požiga. Zločinci so požigali domove, da onemogočijo borcu, da se pogreje pri domači peči, da pride domov k materi.

     Ljudstvo je obleklo nase čim več in bežalo od doma. Otroci so se stiskali k materam in edino od njih pričakovali pomoči. Matere so trepetale, bale so se za svoje otroke. Štedilniki in peči so ostali ta dan mrzli. Ljudstvo je bežalo - gorje pa tistemu, ki ni mogel od doma, gorje tistemu, ki je mislil, da bo s svojo navzočnostjo rešil dom, da bo preprosil sovraga.

     Okoli devete ure dopoldne so se zaslišali trije dolgi rafali. Slišalo se je daleč presunljivo jokanje in vpitje. Tako vpitje in jokanje je prihajalo od Šimnika, to je od Končarjevih. Tja se je napotilo krdelo zelencev. Mati je imela ravno polno peč, pripravljeno za partizane. Njih ni moglo omečiti niti presunljiv jok otrok, ne klici na pomoč.

     Pri tej hiši je bila ta dan doma sama mati s šestimi otroki. Oče je bil od doma. Bil je na Velikem vrhu. Ker so Nemci našli tam blizu neki grob, za katerega so v začetku mislili, da je nemški, so moža tam zadržali. Tako se ni mogel vrniti pravočasno in biti v najtežjem trenutku poleg svoje družine. Kako bi bilo, če bi ostal doma, ali bi počakali vsi skupaj Nemce, ali bi se skupaj umaknili v hosto, o tem pač danes ne moremo zanesljivo govoriti.

     Ko so Nemci odšli, so sosedje našli na požganem podu podkvice od čevljev, jeklene lasnice, otroški ožgan pipec in druge znake, po katerih so sklepali, da se je tragedija odigrala takole:

     Ko so Nemci prišli v hišo, je takoj prišlo do prepira med materjo in njimi. Zato so mater zvezali in odvlekli na pod in jo privezali k slamoreznici. Potem so privezali še ostalih šest otrok, ki so bili doma, k slamoreznici. Polili so jih s petrolejem, prerešetali z mitraljezom in zažgali. To sklepajo po tem, ker so našli v kosteh precej metkov.

     Starejša hčerka in njena prijateljica sta prišli k hiši. Obe je sovražnik prisilil, da sta naložili na domač voz naropano blago, morali sta vpreči domačo živino in vse skupaj odpeljati v dolino. V Kresniških poljanah so ju ljudje še videli, potem pa ni več sledi za njima. Nemci so ju gotovo ubili in vrgli v Savo.

     Malo pozneje je zgorela tudi Abtarjeva hiša, kjer so bili kurirji. Ti so zaradi megle opazili Nemce šele, ko so bili precej blizu. Komaj so pobrali pošto in se rešili. Ko je zbežala starejša hčerka, so jo Nemci obstrelili, mater v hiši pa pretepli in nato hišo zažgali.

    Isti dan so zgorele hiše še pri Vrbcu, Florjanovcu, Lukančiču in pri Setničarju — vse v Golišah.

       Na sosednem Kresniškem vrhu so se vedno ustavljali partizani pri Krmelu, kjer so gospodarile tri starejše sestre: Jožefa, Marija in Frančiška. Ta dan je bila po naključju odsotna Frančiška, a v hiši je bila starejša sosedova hči, po imenu Frančiška. Ko so prišli Nemci, so jih vprašali po imenih. Ker se je ujemalo po imenih, jih niso nič drugega spraševali, temveč zvezali skupaj, polili s petrolejem in zažgali. Tako so našli tudi pozneje njihova telesa blizu peči.

    Sovrag je odšel. Ljudje so hiteli na pogorišča, da bi rešili, če se kaj da. Ko so prihiteli h Končarju, se jim je nudil pretresljiv pogled: vse požgano - vse uničeno. Na požganem podu so našli nekaj koščic in drugih znakov od dragih in povsod priljubljenih Končarjevih. Zbrali so zadnje ostanke in jih položili na mrtvaški oder pri sosedu Matjanu.

     To sovražnikovo divjanje je zapustilo strahoten vtis: proti nebu so štrlele škrbine požganih hiš in opominjale ljudi: tod mimo je hodil oholi Nemec, »der Übermensch«, tu je gazil nemški škorenj, tu je širil svojo »kulturo«.

     Še dolgo se je širil po okolici smrad po ognju, videle so se požgane hiše, osmojeno drevje - na pokopališču so pa nova grobišča oznanjala: tu leže ostanki matere sredi otrok, nečloveško mučeni, trpinčeni in nazadnje ubiti. Zadnje poti na pokopališče se je udeležilo vse, kar je le moglo iti in je tako tiho demonstriralo proti okupatorju. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so žrtve položili k zadnjemu počitku.

    Še danes ljudje sodijo, da so zgorele hiše, ki so bile izdane, da pomagajo partizanom.    Niso pa Nemci opravljali tega barbarskega dela le na Golišah in na Kresniškem vrhu.

(Miha Vahen, Spomin na tragedijo v Golišah, Zasavski tednik, Glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje, Leto XIV, št. 50, Trbovlje, 7. decembra 1961, str. (3) Elektronski vir: 

dlib.si/stream/Zasavski_tednik_7-12-1961/PDF   Dostop: 6. 1. 2024.

EŠD 25848

https://sl.wikipedia.org/wiki/Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_Kon%C4%8Darjevi_dru%C5%BEini

Ob cesti nasproti kmetije Golišče 90.

[zvezda]
DNE 30. 11. 1944 JE OKUPATOR Z OGNJEM
       UNIČIL KONČARJEVO DRUŽINO
.
BRATUN MARIJA     ROJ.    16. 9. 1906
BRATUN MICI              "     16. 11. 1920
BRATUN ZOFIJA         "       28. 2. 1929
BRATUN IVANKA         "       17. 8. 1930
BRATUN JANEZ          "       23 .4. 1932
BRATUN FRANC         "       17. 4. 1934
BRATUN ANTON         "     25. 11. 1936
BRATUN KAROL         "       8. 10. 1938
                     SLAVA ŽRTVAM

—

—

—

—

M. Hladnik 18. 7. 2019

8.1.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 8.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal opis dogodka in staro fotografijo 3 iz Zasavskega tednika ter dopisal imena na spomeniku

—

Litija

1837 KRESNIŠKI VRH, 907/4

9601

Ljubljana Sostro, pokopališče, Ivan Tomc - Habe

Ivan je na Wikipedii naveden med udeleženci zbora odposlancev v Kočevju kot predstavnik 2. brigade Ljuba Šercerja. 

• Življenjepis

Pokopališče Sostro, Ljubljana, Oddelek [8], Vrsta [3], Grob [17].

         [zvezda]
TOMC IVAN – HABE
     1898 – 1979

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 18. 4. 2025, po slikah in podatkih Mojce Luštrek

18.4.2025. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ljubljana

K.o.: 1773 - Dobrunje, št.parc.: 168/7

8193

Smlednik, pokopališče, Rozman Jožef

Sistory navaja Ime in priimek: Jože Rozman, Datum rojstva: 6. 3. 1909, Kraj rojstva: Zbilje, Kraj bivanja: Valburga, Datum smrti/izginotja: 10. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau.

Pokopališče Smlednik, 21. vrsta levo od glavnega vhoda, ob pokopališkem zidu. Hiša v bližini: Smlednik 41

                 [križ]
          R O Z M A N
JOŽEF   *1909   + 1945
     UMRL V DACHAU

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 14.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič

14.3.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Medvode

1970 SMLEDNIK, 2/2

7957

Žare petih talcev

V kapelici na pokopališču so pokopane žare petih talcev domačinov, ki so bili ustreljeni leta 1941. Arhitekt Branko Krašovec.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.575.

Žare so bile najprej v kapelici, na pokopališču v Spodnji Polskavi. Predsednik ZB Slov. Bistrica Borut Kruder mi je povedal, da so žare prestavili na centralni spomenik, na Pragersko. S. Gradišnik.

Pokopališče Spodnja Polskava.

ŽRTVE TERORJA FAŠISTIČNEGA OKUPATORJA USTRELJENE V ŠOŠTANJU IN V MARIBORU.,Šoštanj 10. 10. 1941 FRANC BRGLEZ 18. 9. 1921MAKS BRGLEZ 20. 10. 1917
MARIBOR 30. 10. 1941LEOPOLD ČOP 14. 11. 1919MIRKO KAC 8. 7. 1921ALOJZ PRENER 30. 4. 1920
LUČ STE PRIŽGALI V TEMI NAM, POT IZ NOČI POKAZALI; ČAS NAJ NE IZBRIŠE IMEN, V DELIH NAJ NAŠIH ŽIVE. ZB NOB OBČINE SLOVENSKA BISTRICA

—

—

Uničeni spomeniki

—

S.Gradišnik, 27. 8. 2024

27.8.2024. 00:00

—

S.Gradišnik, dodal besedilo s plošče, 14. 7. 2023 Žare so bile prestavljene na Pragersko, zato sem kapelico na Sp. Polskavi označil zeleno, in dodal ,fotko, s Pragerskega. S.Gradišnik.

kapelica

Slovenska Bistrica

—

2709

Spominska plošča partizanski tiskarni

Pravokotna granitna plošča posvečena partizanski tiskarni Trilof in Donas je bila odkrita leta 1985.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 117.

EŠD 12259

Opomba 1:

»Tiskarna Donas je dobila ime po že omenjenem tehniku Donu in tovarišici Nasti, njegovi sodelavki. To je bila druga velika tiskarna na Gorenjskem, postavljena kakor Trilof v dolini Ločnice. Tudi za to veliko tiskarno, skrito v podzemnem bunkerju, je izdelal načrte Don.«

(Viktor Smolej, Slovstvo v letih vojne 1941–1945, Zgodovina slovenskega slovstva, VII, Ljubljana: Slovenska matica, 1971, str. 86)

Spominska plošča je pritrjena na vhodni, severni fasadi gostilne Legastja

V bližini te hiše je

ob podpori domačinov od 9.8. do 15.11. 1944

delovala partizanska tiskarna DONAS

Ob 40-letnici osvoboditve

Donit Medvode

8.6.1985

—

—

—

—

Dušan Škodič, 21.1.2018

16.5.2023. 00:00

—

M.Kermavnar, 16.5.2023, Opomba 1 po tekstu Zdenke Primožič

Plošča na steni objekta

Medvode

1978 STUDENČICE, 785/6

8926

Giuseppe Mozetič

• Liste der Stolpersteine in Triest. Wikipedia.

Via S. Maurizio, 8, 34125 Tst / Trieste TS, Italija

HIER ARBEITETE
GIUSEPPE
MOSETTI (MOZETIČ)
GEBOREN 1901
VERHAFTET 10.12.1943
DEPORTIERT 1944
DACHAU
NATZWEILER-STRUTHOF
DACHAU
GESTORBEN 24.5.1945

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik

18.4.2024. 00:00

—

—

Spotikavec

Trst

—

6343

Obelisk izgnancem v taborišče ,(Slavonska) Požega, Hrvaška

Skozi to taborišče je šlo 9028 Slovencev.

Slavko Alojz Kramar: Slovenski izgnanci v NDH, 2016

Sjenjak, Slavonska Požega, Hrvaška, popravi lokacijo na zemljevidu.

Geslo: izgnanci12

3

—

—

Uničeni spomeniki

—

M. Hladnik 3.11.2020 D.Divjak 29.10.2023

29.10.2023. 00:00

—

D.Divjak dodal članek 29.10.2023

Obelisk

Hrvaška, Požega

—