| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Padlim, Šmartno pri Litiji |
Znamenje (odkrito leta 1946) ima obliko kapelice. Na zidanem spodnjem delu je napisna plošča, v osrednjem delu z leseno mrežo je steber z imeni padlih, krije ga visoka piramidalna streha z bakreno kritino. EŠD 20275 |
V vrtu (parku) za hišo Ustje 1, Šmartno pri Litiji. |
VAM BRATJE PA PESEM DOLINAR RUDOLF * 1914 + 1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 10. 11. 2018 |
— |
— |
— |
kapelica z lesenim stebrom in ploščo |
Šmartno pri Litiji |
— |
|
DOLENJSKE TOPLICE - SPOMENIK 1. BRIGADI VDV |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA V okvir bojev leta 1944 sodi tudi ustanovitev 1. brigade vojske državne varnosti (VDV). Ustanovili so jo 15. marca 1944 v Dolenjskih Toplicah. Ker so varnostno obveščevalno službo (VOS) v začetku leta 1944 odpravili, je predsedstvo SNOS 1. marca izdalo odlok o ustanovitvi vojske državne varnosti, katere osnovna naloga je bila boj proti peti koloni, hkrati pa z drugimi enotami NOV sodelovati v boju proti sovražniku. Poveljnik 1. brigade VDV je postal Jože Mirtič – Zidar, politični komisar Anton Kranjc – Mirko, njegov pomočnik pa Janez Japelj. Brigada je imela pet bataljonov, razporejenih od Trsta do Bele krajine, ki so nastopali povsem samostojno. Prvi bataljon je bil pri štabu brigade v okolici Novega mesta, drugi bataljon je bil v Beli krajini, tretji severno od Novega mesta, četrti na Notranjskem in peti na Primorskem. Prvič so se vsi bataljoni strnili v drugi polovici decembra 1944 na področju Črmošnjiško - Poljanske doline in Dolenjskih Toplic. Sredi decembra se je brigada preimenovala v 1. brigado 2. divizije narodne obrambe. Spomenik so 30.6.1956 postavile pohodne patrulje VDV brigade in Skupščina občine Novo mesto, ki je brigadi 23.10.1969 podelila tudi domicil v Dolenjskih Toplicah. EŠD 22347 |
Ob severnem vstopu v Dolenjske Toplice iz smeri Novega mesta stoji ob parkirišču v Zdraviliškem parku večja neobdelana skala z napisom.
KOORDINATE: N 45º 45' 30,36"; E 015º 03' 26,30"
|
V SPOMIN NA USTANOVITEV I.BRIGADE VDV MAREC 1944 |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 6.2.2019 |
— |
— |
— |
NARAVNA SKALA |
Dolenjske Toplice |
K. O. TOPLICE, pc. št. 464/1, Lastnik TERME KRKA NOVO MESTO |
|
Plošča posvečena napadu na nemško vozilo |
Ni podatkov. |
Ob cesti Kobarid - Trnovo ob Soči, okoli 2 km kjer je nov viadukt. Na desni strani. |
Del Gradnikove brigade je na tem mestu 18.5.1943 uničil štabno vozilo enote 103. Alpskega polka in zaplenil radijasko postajo, strelivo, orožje in opremo. 18.5.1988 D.O. Gradnikove brig. |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kobarid |
2224 TRNOVO, 1740/9 |
|
Pregnancem, Škofovi zavodi Šentvid |
Osmerokotna granitna plošča s podaljšanima krakoma in z vklesanim napisom (Vlasto Kopač, odkrita 16. 12. 1973) je bila pritrjena ob vhodu v Škofijski zavod kjer je bilo leta 1941 in 1942 zbirno taborišče za pregnance. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 50. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 70-71. Nemški okupator je takoj po zasedbi Gorenjske in Mežiške doline začel zapirati slovenske izobražence-učitelje, profesorje, uradnike in duhovnike. Najprej je zapiral posameznike, ob koncu aprila pa so aretacije postale množične. Kmalu sta nastali taborišči v Begunjah in v Šentvidu. Taborišče v Begunjah je bilo prehodno in jetnike so v drugi polovici maja 1941 premestili v Šentvid, v taborišče tajne državne policije. Taborišče je bilo v stavbi nekdanjih škofovih zavodov (kasneje vojašnica JLA Boris Kidrič), vodil ga je SS-Hauptscharfführer Werner Kluge. lz Šentvida so izgnance v transportih pošiljali v Srbijo, Bosno, na Hrvaško ter v Nemčijo. Do junija 1941 je bilo zaprtih v taborišču že okrog 800 oseb, predvidenih za izgon. V šentviško taborišče so vodili tudi aretirane sorodnike partizanov in talcev z Gorenjske. Do začetka julija so bili v Šentvidu zaprti le moški in ženske brez družin, njihove družine so ostale sprva se doma, potem pa so začeli tudi njih zapirati v taborišče. V juliju 1941 je bilo odposlanih iz šentviškega zbirnega taborišča v Srbijo pet transportov, in to v Valjevo (prispel 8. julija), v Veliko Orašje in Smederevsko Palanko (prispel 9. julija) , v Varvarin (prispel 11 . julija), v Kruševac (prispel 12. julija) in v Užiško Požego (prispel 13. julija). V zadnjem transportu v letu 1941 , ki je odšel iz taborišča v Šentvidu, so med drugimi odpeljali na Hrvaško tudi 110 ljudi iz vasi Tacen, Pirniče, Zgornje Gameljne in iz požgane Rašice. Ti transportiranci so bili v Šentvidu šest dni, nato so jih z avtobusi prepeljali v Litijo od tam pa z vlakom v Rajhenburg (Brestanico), kjer so bili en dan, nato pa so jih izselili na Hrvaško. Od marca 1942 so aretirane sorodnike partizanov in talcev z Gorenjske začeli deportirati v Nemčijo. Ta prvi transport 126 oseb ni bil iz Šentvida poslan naravnost v Nemčijo, pač pa najprej v Rajhenburg in šele nato v Nemčijo. V Nemčijo je bilo odposlanih vsega skupaj pet transportov. Te transportirance so razdelili po raznih delovnih taboriščih - Volksdeutsche Mittelstelle (VOMI). Od začetka julija do septembra 1942 so nacisti izvedli več ofenzivnih akcij na raznih območjih Gorenjske. Požgali so dvanajst vasi in zaselkov, postrelili nekaj sto talcev (samo julija 330), v glavnem moške in to od 15 leta starosti dalje, ženske in otroke pa so odgnali v šentviško taborišče. V Šentvidu niso ločevali otrok od staršev, čeprav se je za slovenske otroke, ki jih je bilo poleti 1942 v taborišču okoli 600, zanimalo več organizacij in ustanov, med njimi tudi organizacija Lebensborn. Otroci so iz šentviškega taborišča potovali vedno skupaj z odraslimi, bodisi s starši, sorodniki ali znanci. V samem taborišču so otroci živeli v izredno slabih razmerah in to so priznavali celo nacisti sami. Junija 1942 je okupator organiziral novo preselitveno taborišče v gradu Goričane pri Medvodah, šentviško taborišče pa je spremenil v zapore. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 89. Gozdana Miglič, SPOMIN JE MOČ, Pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška geslo: vojska123 |
Štula 23, Ljubljana. Plošča je bila vzidana ob vhodu v Škofijski zavod sv. Stanislava (prej Vojašnica Boris Kidrič) v Šentvidu. Ob prenovi stavbe je bila odstranjena. |
V TEJ STAVBI |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 30.3.2020
27.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
27.3.2024. 00:00 |
3.12.2025. 17:18 |
27.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 27.3.2024, dodal napis na plošči fotografijo 1 in dopolnil Opis iz knjige Spomin je moč. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
k.O.: 1754 - ŠENTID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 246/5 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.13 |
— |
Proti Koseškemu bajerju |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA INTERTRANS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018, prestavil 600 m južneje M. Hladnik po informaciji Mojce Župančič |
1.10.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 1. 10. 2023, dodal fotografijo 2 Mojce Luštrek |
Betonski steber |
Ljubljana |
Brdo, 1455/23 |
|
Narodni heroj Lojze Hohkraut. |
Rodil se je v Bukovici pri sv.Jedrti. Leto dni po spopadu z Orjuno je bil sprejet v partijo. Bil je na političnem šolanju v Moskvi. Udeležil se je ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Bil je komandir Trboveljske čete. V maju 1942, ko je pripravljal pogoje za prihod II.grupe odredov. Padel je v Vačah, ko je naletel na nemško patruljo. Vir: Andrej Mavri, Med Kojzico in Šmohorjem. |
Na hiši Dornikovih v Bukovici. Pred Rimskimi Toplicami zavijemo desno proti Sedražu, potem do vrha Bukovice. |
V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 24. JANUARJA 1901 RUDAR - PROLETAREC -
REVOLUCIONAR IN NARODNI HEROJ ALOJZ HOHKRAUT ČLAN KP OD LETA 1925 KANDIDAT CK KP
SLOVENIJE IN SEKRETAR OKROŽNEGA KOMITEJA REVIRJEV. PADEL V BOJU Z NEMCI 31. MAJA
1942 NA CVETEŽU PRI VAČAH. SLAVA HEROJU!. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 28. 02, 2021 |
7.2.2022. 00:00 |
— |
Ploščo je odkrila ZB Sedraž 2. okt. 1960. M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022 |
Spominska plošča na hiši v Bukovici pri sv.Jedrti. |
Laško |
1027 ŠMIHEL, 1110/1 |
|
Zapolje pri Vranji Peči |
Na skali je samo še ostanek kovinskega nosilca težke brede. Vandalizirali so jo ob osamosvojitvi 1991. Tu so 1944 in 1945 potekali boji partizanov z nemškim okupatorjem. Strojnico je kot spomenik leta 1984 odkrila Zveza borcev Srednja vas. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 26. EŠD 21115 |
Na razgledni skali na robu planote, ki se potem strmo spusti v Tuhinjsko dolino. 200 m V od cerkve v Vranji Peči se odcepi levo makadamska pot navzgor. Po 400 m pripelje do zadnje hiše št. 27 na levi, še 200 m dalje pa jo zapustimo in se prek travnikov in gozda desno (proti vzhodu) podamo do razglednega vrha (Sremske gore). |
[Postavila ZB Srednja vas.]?? |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
mitraljez |
Kamnik |
1913 PODHRUŠKA, 128/28 |
|
Ronke, taboriščnikom |
Ronke so imele pred vojno precej slovenskega prebivalstva, zato so bili med deportiranci tudi Slovenci. |
Pred vhodom na pokopališče Ronke. |
AI CADUTI NEI CAMPI DI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Ronke |
— |
|
Padli delavci Mostovne |
Mostovna je bila ljubljanska tovarna za izdelovanje jeklenih konstrukcij in dvigal. Med delavci se je na začetku druge svetovne vojne razširilo komunistično delovanje. Delavstvo je med drugim proizvajalo razne kovinske predmete za odporniško gibanje, kot so posode z dvojnim dnom za prenašanje ilegalne literature. Odporniškemu gibanju so pomagali tudi z zbiranjem orožja in denarja ter z raznimi sabotažnimi akcijami. V vojni je v partizanskih vrstah padlo sedem delavcev, trije pa so bili leta 1942 ustreljeni kot talci. Delavci Mostovne so desetim padlim sodelavcem leta 1948 odkrili spominsko obeležje v obliki kamnite plošče, katere zgornji rob je bil izoblikovan v obliko Triglava. Plošča je bila pritrjena na dva nosilna droga. Obeležje je stalo na dvorišču Mostovne, vendar danes obrat ne obstaja več, usoda spomenika pa ni znana. Viri: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 50. Anka Vidovič Miklavčič, Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini, Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Železniško gospodarstvo, 1980, str. 441 (vir slike 2) (povezava). Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 60-61 (vir slike 1). |
Spominsko obeležje je stalo na dvorišču tovarne Mostovna na Verovškovi ulici 60 v ljubljanski Šiški, kjer so zdaj sodobne poslovne zgradbe. Lokacija na zemljevidu je približna. |
(peterokraka zvezda, srp in kladivo) PADLIM ZA BOLJŠO BODOČNOST NARODA 1941 1945 BORCI KMETIČ VALENTIN 6. 7. 1921 TAUFER IGNAC 26. 12. 1912 CANKAR IGNAC 24. 1. 1918 BABNIK IVAN 15. 12. 1904 LIPOVŠEK KAROL 6. 12. 1901 JURETIČ MARJAN 5. 5. 1920 ŽNIDARŠIČ JOSIP 10. 4. 1906 TALCI SIMONČIČ JOSIP 19. 6. 1903 BEZEK ANTON 28. 1. 1920 GRBEC IVAN 15. 5. 1906 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
22.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominsko obeležje |
Ljubljana |
— |
|
Veliki Osolnik - Spomenik žrtvam NOB |
Spominsko obeležje jebilo postavljeno leta 1976 v spomin na 11.oktobra 1944 ustreljene štiri domačine. Mesto ustrelitve je, po pričevanju domačina, bilo v gozdu nižje od mesta postavitev obeležja in bilo označeno z lesenim križem ter opremljeno s ploščicami, ki so vsebovale podatke ustreljenih Betonska stela, širine 80, globine 65 ter skupne višine 180 cm je zgoraj z zaključkon v obliki Triglava, ki ima na vrhu petokrako zvezdo in zgornji del, ki je izdelan kot rahlo nagnjena zgornja plošča z nagibom. V niši konične oblike po globini in dimenzije 55 x 67 cm je vzidana temna granitna plošča dimenzije 50 x 40 cm z napisom, ki je vklesan in pozlačen. Ev.št. d.: 25841 |
Ko se nadaljuje pot po cesti skozi Veliki Osolnik proti naselju Laze se na levi strani tik ob cesti vidi spominsko obeležje. |
KOT ŽRTVE FAŠIZMA IN DOMAČIH IZDAJALCEV SO PADLI 11. XI. 1942 CENTA TEREZIJA CENTA FRANCKA CENTA RUDI PETRIČ KARLINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. marec 2019 |
8.3.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominsko znamenje |
Velike Lašče |
Kat. obč.:1715-OSOLNIK, št. parc.: 120/5 |
|
Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik |
Padlima učitelju in kurirju iz te šole? Plošče v avli si ni bilo mogoče ogledati, ker je bila ob obisku šola zaprta.
|
Avla OŠ, Planinska cesta 3, Dol pri Hrastniku |
POSTOJ, TOVARIŠ, SPOMNI SE NA MRTVE: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. 2019 in 21. 7. 2019, 8. 11. 2022 |
15.2.2022. 00:00 |
— |
Danijela Kovač, predsednica ZB Hrastnik, sporoča, da plošča obstaja. -- M. Hladnik 8. 11. 2021
... in pošilja posnetek plošče. -- M. Hladnik 15. 2. 2022
|
Spominska plošča |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 232 |
|
LJ, Tivolska 40 - spominsko znamenje Radio Kričač |
Spominsko znamenje predstavlja okrogla kovinska (brončena) plošča, premera 0,40 m in 2,00 m od tal, desno od vhoda v stavbo Tivolska 40. Sporočilni napis tvorijo reliefirane črke, medtem ko so zvezda, simbol Triglava z OF in ostalo, vtisnjeni v kovino. Datum napisa oz. odkritje plošče je 15.5.1986, a je slabo berljiv. Radio Kričač je bila ilegalna radijska postaja OF, ki je oddajala v okupirani Ljubljani. Odkrili ga niso nikoli, petnajstminutne oddaje pa je oddajal na 23 različnih lokacijah v Ljubljani in sicer od 17.11.1941 do 5.4.1942. Vsakokratno Kričačevo oddajanje se je začelo s tiktakanjem ure in s slovensko himno Naprej zastave Slave. |
Ljubljana, Tivolska 40 |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE DELOVAL V LETIH 1941 IN 1942 OF [triglav] RTV LJUBLJANA 4. XII. 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Štupica, T. Bizjak |
24.7.2020. 00:00 |
— |
Popravil lokacijo po opozorilu Mojce Župančič. M. Hladnik 16. 8. 2021; boljša dva posnetka dodala in datum postavitve popravila M. Luštrek 16. 11. 2021 |
okrogla kovinska plošča |
Ljubljana |
k.o.1725 - Ajdovščina, parc. št.: 2304 |
|
Prvi žrtvi-Podplat |
"V petek, 11. aprila 1941 zgodaj zjutraj je močan ropot prebudil prebivalce
ob cesti Pečica-Podplat. Ta ropot se je razlegal preko cele Kostrivnice in Boča.
Prišli so Nemci! Dolge, nepretrgane kolone so se valile od Pečice proti Podplatu
in naprej proti Mestinju in Brežicam oziroma proti Rogaški Slatini in Krapini.
Cesta je bila tako zasedena, da je bil nemogoč vsak prehod. Tanki in kamioni,
polni vojaštva, so dajali strašljivo podobo o moči nemškega vojnega stroja. Le
redki so bili ljudje, ki so pozdravljali prihajajočo vojsko z nemškim pozdravom
"heil Hitler" in z dvignjeno roko. Ljudje so se umaknili v hiše ali pa so iz
bližnjih gozdov opazovali mimohod najsodobnejše vojne tehnike. Nekateri mladi
fantje so si upali tudi bliže k cesti, spotoma pa so še pobirali orožje in
municijo, ki so jo odvrgli naši vojaki ob umiku. Tako bi lahko streljali za
veliko noč, kot je bil to že star običaj. V svoji mladostni objestnosti in
neprevidnosti pa so fantje najdeno orožje takoj preizkusili in streljali. Pri
tem jih je zalotila nemška izvidnica in aretirala tri fante, ki so imeli v rokah
puške in v žepih municijo. To so bili: Ivan Došler iz Spodnjega Gabernika, Marko
Fajs iz Drevenika in Andrej Zorin iz Zgornjega Gabernika. Vse tri so zvezali in
jih odgnali v gostilno Bračun na Podplatu, kjer je bil štab nemške vojske.
Zaklenili so jih v klet in postavili stražo. Nihče od domačih ni smel v klet ali
z njimi govoriti, nihče pa tudi ni pomislil, kakšna usoda jih čaka. Nemci so
okrog 11 ure postavili posebno vojaško sodišče, ki naj bi jim sodilo. Po kratkem
postopku je sodišče obsodilo Ivana Došlerja in Marka Fajsa na smrt z
ustrelitvijo, Andreja Zorina pa je sodišče oprostilo in so ga tudi takoj
izpustili, še prej pa so ga v kleti hudo pretepli. .... Okrog 12, ure so ju
odgnali okoli 200 m po cesti proti Kostrivnici in ju na jasi, kjer stoji sedaj
tranformator, ustrelili." |
Na transformatorski postaji ob cesti Podplat-Kostrivnica |
"NA TEM MESTU STA PADLI DNE 11.APRILA 1941 PRVI DVE ŽRTVI FAŠISTIČNEGA TERORJA DOŠLER JANEZ STAR 19 LET FAJS MARKO STAR 20 LET NAJ SMRT NE BO MEJNIK MED VAMI IN SVOBODO!" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 29.03.2019 |
29.3.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Rogaška Slatina |
— |
|
GORNJI TARBILJ - GROBNICA PADLIM PARTIZANOM |
— |
Iz Špetra, SAžle do G. Merse po dolini potoka Arbeč do Podsrednje. Ko pridemo do križišča zavijemo levo do Gornjega Tarbilja kjer je ob cesti pokopališče. Grobnica je na sredini na desni strani. |
[zvezda obdana z oljčnim vencem] JUGOSLOVANSKI IN ITALIJANSKI PARTIZANI 1943 – 1945 ZZB NOV SLOVENIJE ANPI DEL FRIULI BERGNACH ANTONIO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 11.4.2020 |
11.4.2020. 16:24 |
— |
— |
GROBNICA |
Italija, TRIBIL DI SOPRA/GORENJI TARBILJ |
— |
|
Krevzel Franc |
Sistory navaja Ime in priimek: Franc Krevželj/Krevzelj, Oče: Jožef, Mati: Elizabeta, Datum rojstva: 03. 12. 1910, Kraj rojstva: Strojna, Prevalje, Kraj bivanja: Zelen Breg, Stara občina: Guštanj, Nova občina: Ravne na Koroškem, Poklic (soc. status): kmečki sin, Datum smrti/izginotja: 19. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Pohorje, Kraj pokopa: NULL. |
Prevalje, Pokopališče Barbara |
[križ] KREVZEL FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 14.10.2022 |
5.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.4.2024, uskladil Besedilo na spomeniku z napisom nagrobnika na fotografiji in v Opis dodal podatke iz Sistory
|
Nagrobnik |
Prevalje |
— |
|
Miloš Zidanšek, Maribor |
Spomenik narodnemu heroju Milošu Zidanšku je pravzaprav 4,8 metra visoka betonska abstraktna skulptura Veriga II, delo akademske kiparke Vlaste Zorko iz leta 1970, ki je nastal v okviru mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Maribor. Kip je nastal v Stavbarjevih delavnicah, kjer so sočasno ustvarjali tudi drugi gostujoči umetniki Forme vive. Šele naknadno je bilo odločeno, da bo zaradi pomanjkanja denarja plastika spremenjena v Zidanškov spomenik. Simbol verige, nakazan v prvih kiparkinih osnutkih, je bil na ta način naknadno povezan z idejo odpora. Mariborart: Forma viva: Vlasta Zorko. Zorko, Vlasta, Breda Kolar Sluga. "Vrnitev in obstanek v Mariboru sta bila zame edina možna in naravna, saj sem sama pol podeželanka in pol meščanka. In tak je še vedno Maribor." Dialogi, let. 52, št. 11/12 (2016), str. 19-20. |
Spomenik stoji na zelenici pred II. gimnazijo Maribor, na Trgu Miloša Zidanška. |
HEROJU MILOŠU ZIDANŠKU 1970 V RODOV VERIGO JE IME VKLESANO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Javna plastika |
Maribor |
— |
|
Drolčeva družina, Hruševka |
Tu so Nemci 24. 12. 1944 ustrelili pet članov Drolčeve družine (hčere Marijo, Ivano, Frančiško, Angelco in sina Janeza), oče je bil ustreljen že med potjo na kraj streljanja. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 7. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 213. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 27. EŠD 16935 |
Na robu gozda, približno 70 metrov južno od grobišča Drolčeve družine ob cesti pred Hruševko. |
NA TEM MESTU SO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Hladnik 26. 12. 2018 |
— |
— |
— |
granitna skala |
Kamnik |
1917 ŠMARTNO V TUHINJU, 494 |
|
Gradišče v Tuhinju |
Posvečen je 12 umorjenim vaščanom ob napadu nemškega okupatorja in požigu vasi 8. 7. 1942. Spomenik je iz 1954, 12 večjih kamnov pa je vzidal v obnovljeni spomenik 15. julija 1962 vaščan Mali Homar. Nemci so 12 moških nagnali v skedenj in ga zažgali, ženske in otroke pa odpeljali v taborišče.
Vir foto 3/2: -lj, Spomin na 8. julij 1942 /S srečanja nekdanjih internirancev in borcev NOB v Gradišču/, Kamniški občan, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Kamnik, Leto I, št. 6, julij 1962, str. 6. Elektronski vir: Kamniški občan, št. 6, 1962, str. 6 Dostop: 20. 2. 2024. |
Na mestu požgane Koritnikove hiše, vzhodno od Vačilarjeve domačije, na križišču dovoza k hišni št. Gradišče v Tuhinju 5 s ceste iz Podghruške. ob cesti iz Gradišča. Na križišče pripelje tudi gozdna cesta iz Kostanja, ki pa je bolj za traktorje kot za avtomobile. |
DNE 8. 7. 1942 JE OKUPATOR DROLC BLAŽ ROJ. 1920 DROLC FRANC -1872 DROLC JOŽE -1910 HOMAR FRANC -1905 HOMAR MIHA -1914 PETEK JURIJ -1897 PETEK MIHA -1924 PODBREGAR ANTON -1899 VIRJENT LOVRO -1873 VRANKAR ANTON -1880 VRANKAR JANEZ -1886 VRANKAR JURIJ -1905 PADLI KOT BORCI, USTRELJENI DROLC IVAN 1926 PADEL 1944 ŠUBELJ JAKOB 1905 PADEL 1943 VRANKAR MIHA 1912 PADEL 1942 HOČEVAR JOŽEF 1904 USTRELJEN 1942 VRANKAR CECILIJA 1921 USTRELJENA 1942 DROLC MAKS 1941 UMRL 1943 HOČEVAR FRANCKA 1942 UMRLA 1943 HOMAR PETER 1942 UMRL 1942 VAM V SPOMIN -- NAM V OPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2018 |
21.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 21.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal staro fotografijo 3/2 in povezavo na članek. |
spomenik z zvezdo iz zidanih skal, ograjen s stebri in verigo |
Kamnik |
1915 HRUŠEVKA, 317/6 |
|
Franjo Dular |
Svoje globoko prepričanje in nežnost srca je izlil v nekaj pesmih posvečenih domovini, svobodi in materi. Navezan na mater, ji je zaupal, da je na Pohorje prišel španski borec, ki rabi za boj predane ljudi. Novembra 1942. leta, se je pridružil komandantu Francu Rozmanu-Stanetu. Postal je borec Pohorskega bataljona. 27. novembra 1942 v močni nemški ofenzivi je bil v srditem boju na Lepenarci zadet v trebuh, zajet in mučen. Padel je eden prvih borcev Pohorskega bataljona - domačin iz Mislinjske doline.
Paradoks je, da ima Dular obeležje v gozdu pri Pesniku kjer je bil zadet, v Ribnici na pokopališču nagrobnik, kjer so ga pokopali, njegovi posmrtni ostanki po prekopu so na pokopališču Šentjanž pri Dravogradu, vendar brez nagrobnika. Na novem nagrobniku je vpisana le njegova mama. |
Iz Ribnice na Pohorju peljemo 5 km proti Ribniški koči. Pri tabli KOČA PESNIK (Hudi kot 28) zavijemo desno in peljemo še 1 km po gozdni cesti, kjer je na levi strani v bregu spomenik. Spomenik je nad cesto sredi gozda, zato ga je težko najti. |
Tu je padel FRANC DULAR prvi borec iz Ribnice na Poh 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
17.7.2023. 00:00 |
— |
Popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu, tako da ustreza opisu dostopa. M. Hladnik 2. 8. 2023 |
granitni kamen |
Ribnica na Pohorju |
— |
|
Ljubljana - Franc Leskošek - Luka |
Bronasto doprsje (kipar Boštjan Putrih) narodnega heroja in političnega delavca Franca Leskoška-Luke (1897-1983) na pokončnem kvadrastem kamnitem podstavku je bilo odkrito za dan pionirjev, 29. septembra 1984. Enak odlitek kipa je bil nekaj mesecev prej odkrit pred poslopjem ljubljanske tovarne Saturnus. Kip je bil vandaliziran, pred šolo stoji le še podstavek z imenom, sramežljivo skrit za grmovje. Šola je bila preimenovana 20. 11. 1991. Datum kraje kipa ni poznan, RKD ni registriral, da kipa ni več.
|
Pred OŠ Bičevje, Splitska 13, Ljubljana |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 10. 4. 2019 |
— |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
— |
|
Ludvik, Livija, Magda Blau, Lendava |
Stolpersteine
in Lendava
. Wikimedia Commons. |
Glavna ulica 13, Lendava |
TUKAJ JE PREBIVAL LUDVIK BLAU ROJ. 1903 ARETIRAN 22. IV. 1941 ODPELJAN V OSNABRÜCK, OFFENBURG, BARKENBRÜGGE, ALEXISDORF OSVOBOJEN . TUKAJ JE PREBIVALA MAGDA BLAU ROJ. PREISS, 1914 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V NAGYKANIZSO UMORJENA 21. V. 1944 V AUSCHWITZU . TUKAJ JE PREBIVALA LIVIJA BLAU ROJ. 1938 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V NAGYKANIZSO UMORJENA 21. V. 1944 V AUSCHWITZU . ITT LAKOTT BLAU LAJOS SZ. 1903 LETARTÓZTATTÁK 1941. IV. 22-ÉN DEPORTÁLTÁK OSNABRÜCKBE, MAJD OFFENBURGBA, BARKENBRÜGGEBE, ALEXISDORFBA FELSZABADÍTVA . ITT LAKOTT BLAU MAGDA SZ. PREISS, 1914 LETARTÓZTATTÁK 1944. IV. 26-ÁN DEPORTÁLTÁK NAGYKANIZSÁRA MEGÖLTÉK 1944. V. 21-ÉN AUSCHWITZBAN . ITT LAKOTT BLAU LÍVIA SZ. 1938 LETARTÓZTATTÁK 1944. IV. 26-ÁN DEPORTÁLTÁK NAGYKANIZSÁRA MEGÖLTÉK 1944. V. 21-ÉN AUSCHWITZBAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.1.2021. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Lendava |
166 LENDAVA, 4287/2 |
|
Sergej Mašera, Malta |
"1942 angleški zavezniki na Malti odkrijejo spominsko ploščo, posvečeno Mašeri in Spasiću, o dogodku je poročal tudi ameriški tisk."
|
Malta, kje točno? |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po opozorilu M. Luštrek |
23.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
— |
— |
|
Pokopališče Prebold |
Spomeniki ... Žalec |
Pokopališče Prebold |
ROT MARJAN ŠKORJANC MARTIN TUKAJ POČIVA NAŠ DRAGI POLDE AHAC ROJ. 14. 10. 1905 PADEL 16. 6. 1942 ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S.Gradišnik, 8. 10. 2020 |
20.5.2020. 00:00 |
— |
— |
grobišče, trije nagrobniki |
Prebold |
— |
|
MATAJUR - GROBNICA PADLIM PARTIZANOM |
GROBNICA JE BILA UREJENA IN ODKRITA 1974 LETA. Pomniki naše revolucije , Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 258. |
Iz Idrskega na Livek, do mejenga bloka in vasi Čepletišče. Pridemo deo večjega odcepa, kjer zavijemo desno in se peljemo skozi vasi Mašera, Ložec do vasi Matajur. Pokopališče z grobnico je takoj ob cerkvi, na desni strani ob steni.
Ali iz Špetra Slovenov do Ažle, po cest do Sovodnje in do kroižiščas perd vasjo Mašera in dalje do vasi Matajur. |
IL RICORDO DEI COMBATTENTI PER LA LIBERTA - ITALIANI E SLOVENI – AFFRATELLATI NELLA LOTTA CONTRO L`OPPRESSORE QUI RIPOSANO V SPOMIN BORCEM ZA SVOBODO - SLOVENCEM IN ITALIJANOM TU POČIVA 17 ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH PARTIZANOV IN JUŽNOAFRIČAN ZZB-NOV TOLMIN 1. SETTEMBRE 1974 ANPI UDINE
BOŠKIN DANILO 1926 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič |
11.4.2020. 15:23 |
— |
— |
GROBNICA |
Italija, SOVODNJE/SAVOGNA |
— |
|
Pšajnovica |
Marmornata plošča na naravni skali, postavljena ob moderniziranju ceste 1988. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 28-29. |
Nakrižišču cest Zlato Polje-Pšajnovica-Tuhinj |
[zvezda, Triglav, morje] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 25. 6. 2008 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, uredil Besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Kamnik |
1918 PŠAJNOVICA, 1109/5 |