Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Fossalon |
Tu je bilo od 1942 do sept. 1943 delovno taborišče za politično sumljive,
zaprto je bilo 200 ljudi. Ploščo jim je postavila vsedržavna zveza partizanov.
|
Fossalon di Grado [kje točno?] |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.1.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Gradež / Grado |
— |
|
Anhovo, talkam |
Vir: Rutar, |
Vojkova ulica 39 (stari naslov, ki ga omenja Rutar), po parceli bi bilo pred hišo na sedanjem, spremenjenem naslovu: Anhovo 34
Ob obisku septembra 2021 plošče nisem našel. Hiša je močno predelana. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, opomba za lokacijo |
plošča |
Kanal ob Soči |
k.o. Anhovo, št. parc 1406
|
|
Markovci - Spomenik padlim kurirjem, Alojz Štrafela |
Na pokopališču je grob petih kurirjev kurirske postaje TV 8A, ki so padli v
boju z okupatorjem v Spuhlji 6. decembra 1944. Nagrobni spomenik je bil
postavljen leta 1946 po naročilu okrajnega odbora OF Ptuj, izdelal pa ga je
kamnosek Gajzer iz Ptuja. |
Na pokopališču na levi strani v bližini kapelice.
Koordinate: 46.39475, 15.93395. |
napis na vrhu spomenika: SVOJA MLADA ŽIVLJENJA SMO DALI ZA SVOBODO Naj vam bo rodna zemlja lahka Padli v borbi proti okupatorju |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 25.april 2020, nedokončano
R. Zupanec, 14. 5. 2024. |
14.5.2024. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dopolnil ime in tip spomenika, dodal štiri fotografije, koordinate in popravil mikrolokacijo. Na tem mestu sta dejansko dva spomenika (bolje reči trije): velik spomenik padlim kurirjem (med njimi tudi A. Štrafela) in pred njim manjši spomenik družini Štrafela (prav tako z imenom A. Štrafela). Pod ploščo spomenika družini Štrafela je na betonskem podstavku še kamniti kvader z napisom "Alojz Štrafela, * 18. 5. 1920, od okupatorja ustreljen 22. 9. 1941." R. Zupanec, 14. 5. 2024. |
Nagrobna spomenika |
MARKOVCI |
K.o.: 417-MARKOVCI, št.parc.: 500/1 |
|
LJUBLJANA-Spominska plošča ilegalni ciklostilni tehniki |
Spominska plošča je posvečena ilegalni ciklostilni tehniki in zatočišču ilegalcev. Pritrjena je na pročelju hiše Alojza Selana na Podutiški št. 25. Odkrita je bila 10. julija 1961, izdelal jo je kamnosek Alojz Selan na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Zgornja Šiška. Pri Alojzu in Pepci Filipič na Podutiški cesti sta bila v začetku junija 1941 postavljena javka in skladišče za literaturo. Skrb zanju je prevzel gospodar hiše in brat Pepce Filipič, Alojz Selan-Martin. Decembra 1941 pa so zgradili v hiši dva bunkerja, enega za literaturo in enega za intendanco. Od pomladi leta 1942pa do februarja 1945 je delovala v hiši tudi ilegalna ciklostilna tehnika. V začetku sta v njej delala Alojz Selan in Julka Lončarič. Kasneje pa se je število tiskarjev povečalo še za tri. Razmnoževali so Slovenskega poročevalca, Radio vestnik, Našo ženo, Mladino, Ljudsko pravico, različne brošure, letake in propustnice. Ves čas svojega obstoja je delovala tehnika brez daljše prekinitve, razen decembra 1943, ko je bila Selanova hiša tri dni obkoljena. Tiskarne pri preiskavi niso odkrili, kljub temu so tiskarji za štirinajst dni prekinili delo. Največji problem tehnike je bilo prenašanje in odnašanje večjih količin materiala. Februarja 1945 je bila tehnika izdana. Izdala jo je Mimi Mekina-Bogo (Leopoldina Mekina-Mimi ,-Bogo,-Mimi,-Polonca,-Nežika,-Trdina,-Mlakar,-Roman,-Marija op. D.D.), ki je takrat bila zadolžena za nadzor nad tiskarno. Pri preiskavi so Nemci našli le en bunker, drugega-pomembnejšega pa niso odkrili. Alojza Selana so po hudem mučenju obsodili na smrt, vendar mu je uspelo pobegniti. V tej hiši sta bili tudi dve ilegalni stanovanji oziroma prenočišči za ilegalne partijske in frontne funkcionarje. Prenočišči sta bili pri Pepci Filipčič in Alojzu Selanu. Istočasno so ju uporabljali tudi kot kurirski in obveščevalni center. Vir: Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 48. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 50. |
S Podutiške ceste se zavije na krajšo dovozno pot, ki pripelje do Podutiška 25. |
OD LETA 1941 DO 1945 SO BILE V TEJ HIŠI JAVKE IN ZATOČIŠČE BORCEV NAROD NO OSVOBODILNEGA BOJA. SOČASNO JE TU DELOVALA ILEGALNA TISKARNA, KI JE ŠIRILA LITERATURO IN BOR BENO SOCIALISTIČNO MISEL POD VODSTVOM KPJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
18.avgust 2021, 22.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
31.3.2024. 00:00 |
— |
22.8.2021 dopolnil opis D.Divjak, sliko dodala M. Župančič 23. 8. 2021. - M. Hladnik
M.Kermavnar, 31. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1739 - ZGORNJA ŠIŠKA, št. parc.: 1086/1 |
|
Tabor Ruške čete v Bezovcu |
Ruška četa je v letu 1942 taborila v Bezovcu t. j. gozdu v bližini vasi Lobnica nad Rušami, v skalnatem pobočju. Iz tega tabora so borci Ruške čete vodili akcije. Bili so močno povezani s prebivalci te partizanske pohorske vasice. Od tu je Ruška četa 3. novembra 1942 odšla v sestav I. Pohorskega bataljona.Vir: Ruški delavec, september 1986, str.3. |
LOKACIJA JE OKVIRNA!!! |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
6.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal besedilo, 6. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Ruše |
— |
|
Pavla Dolenc, pokopališče Razdrto |
Ob cerkvi na severni strani. |
DOLENC PAVLA 22.4.1924 22.12.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 10.4.2025 |
10.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Postojna |
K.o.:2483-RAZDRTO, št.parc.:264/6 |
||
Šmihel pod Nanosom-Spominska plošča relejno kurirski postaji P 4a |
Bronasta spominska plošča. |
Plošča je na Gasilskem domu, pod vetrolovom, levo od vhoda v stavbo, Šmihel 6. |
MED NOV JE TOD DELOVALA . S tega pomnika zgodovina slavo poje junaškim partizanskim kurirjem, ki tod so v varstvu vseh ljudi naš veliki boj za svobodo vezali. 1984 SOBORCI IN KRAJANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 21.6.2023 |
30.6.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Postojna |
K.o.: 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM, št.parc.: 56/3 |
|
Učiteljica Ljuba Bavdek, Rigelj |
Anton Šparemblek: Ljuba Bavdek - ob 70-letnici rojstva. Logaške novice 6/10 1980. 7. Spomenik je bil 2016 in 2018 vandaliziran, prvič so zvezdo nadomestili s križem, drugič jo poškodovali in spomeniku odbili srednji triglavski rogelj (po podatkih Vesne Jerina), tretjič pa odstranili tudi zvezdo (po podatkih Lada Nikšiča 31. 8. 2018.
|
Lokacija: 45˚ 56' 46'' S 14˚ 12' 8'' V. Spomenik je desno ob cesti Logatec-Rovte, po 500 m, ko cesta s polja pripelje v gozd oz. 300 m pred naslednjim travnikom. |
NA TEM MESTU SO FEBRUARJA 1944. LETA DOMAČI IZDAJALCI ZVERINSKO UBILI 33-LETNO UČITELJICO LJUBO BAVDEK, AKTIVISTKO IZ LJUBLJANE. KO ZZB NOV 5. 7. 1975 DOLENJI LOGATEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, fotografiji poškodovanega spomenika Vesna Jerina 2016 in 2018 ter Lado Nikšič 31.8.2018 in 28.8.2020 |
6.9.2020. 00:00 |
— |
Dne 28. 8. 2020 je zapaženo (ponovno) sanirano obeležje. Dodan je tudi video nadzor nad to že večkrat iznakaženo enoto dediščine (glej sl. 4). Zahvala za sanacijo gre ZB NOB Logatec in občini Logatec. |
skala v obliki Triglava s ploščo |
Logatec |
1388/2 Log,občina Logatec |
|
Bertoki, pokopališče, Klobas Nino in Bais Bruno |
Sistory navaja: Ime in priimek. Anton - Nino Klobas, Oče: Anton, Mati: NULL,
Datum rojstva: 10. 10. 1921, Kraj rojstva: Šantoma, Kraj bivanja: Šantoma, Stara
občina: Dekani, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmet, Datum
smrti/izginotja: 27. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Potoki pri Boninih, Kraj
pokopa: Koper. _____________________________________________________________________ Sistory navaja: Ime in priimek: Bruno Bajs, Oče: Erminij, Mati: Elena,
Priimek matere: Klobas, Datum rojstva: 09. 02 1922, Kraj rojstva: Šantoma, Kraj
bivanja: Šantoma, Stara občina: Dekani, Nova občina: Koper, Poklic (soc.
status): kmet, Narodnost: Italijan, Datum smrti/izginotja: 28 12. 1944, Kraj
smrti/izginotja: Bonini, Kraj pokopa: Bertoki. »Občina Koper |
Pokopališče Bertoki, stari del, ob zidu, vzporednem s tlakovano potjo (na njeni desni strani), ki po sredini pokopališča vodi od glavnih pokopaliških vrat proti poslovilni vežici, 9. grob od zidu, ki meji na novi del pokopališča. |
KLOBAS BAIS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2604 Bertoki, parc. št. 5891/1 |
|
Éva, László/Ladislav, Peter Nádai |
|
Glavna ulica 30, Lendava |
[nedokončano] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
17.5.2024. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Lendava |
— |
|
Ljubljana - Polje, grob družin Meljo in Peterca |
— |
Pokopališče Polje, Ljubljana, Oddelek: [1], Vrsta: [17], Grob: [2] |
MELJO [peterokraka zvezda] PETERCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
24.6.2023. 00:00 |
— |
— |
— |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - Slape, št.parc.: 737 |
|
LJUBLJANA-Padlim kolesarjem |
Odkrit 7. julija 1946, prestavljen na to lokacijo 1978. Spomenik je posvečen 27 v NOB padlim, v taboriščih umrlim ter kot talcem ustreljenim kolesarjem. Spomenik je bil večkrat vandaliziran.
|
Ob Poti spomina in prijateljstva (PST) v parku ob Vodnikovi cesti, južno od osnovne šole Valentina Vodnika na Adamičevi 16 v Ljubljani (Šiška). Dostop z avtobusom mestnega prometa št. 7, postaji Tržnica Koseze sta na obeh straneh ceste. Spomenik je v parku nasproti Tržnice. |
PADLI
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Alenke Župančič 22. 6. 2018
26.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
26.6.2021. 00:00 |
— |
Marca 2021 so vandali spomenik ponovno uničili. Po fotografiji Mojce Župančič -- M. Hladnik
Spomenik že obnovljen, poroča M. Župančič. -- M. Hladnik 4. 2. 2021 |
okrogel betonski steber |
Ljubljana |
K.o.: 1738 - DRAVLJE, št.parc.:.: 809/355 |
|
Bučka, Spomenik borcem, talcem, izgnancem |
Na kamnitih ploščah v obliki stiliziranega cveta izpisano posvetilo padlim borcem, talcem in izgnancem iz Bučke. Postavljen je bil 7.novembra 1981. EŠD 18155 Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 fotografija 4/2: FB NOB Slovenije - pomniki upora |
V križišču blizu šole Bučka, št. 27. |
MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNI ZEMLJE KRILI, KOT SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNJI DNOVI DR FRANCE PREŠEREN . PADLIM BORCEM AKTIVISTOM IN ŽRTVAM IZGNANSTVA . PARTIZANSKI NAPAD NA NEMŠKO POSTOJANKO NA BUČKI 1. NOVEMBRA 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 17. 6. 2011 nedokončano, 19. 8. 2020 foto Ljubo Motore
D.Divjak 5.april 2021, 15.4.2022 |
15.1.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke, 5.4.2021, dodal napis s spomenika 15.4.2022
M. Kermavnar, 15.1.2024, dopolnil napis na spomeniku, premaknil zvezdico na novo mikro lokacijo. Google StreetView kaže, da je bil spomenik med letom 2013 in 2021 prestavljen s prvotne lokacije desno od dostopa na igrišče za kakšnih 30 m vzhodno proti križišču s cesto, ki vodi mimo hiše Bučka 26 na pokopališče. |
betonska skulptura |
Škocjan |
K.o.: 1394-BUČKA, št.parc.: 214/3 |
|
Jernej Slapar, Zgornje Vetrno |
Jernej Slapar je bil mitraljezec v Tržiški četi, po dražgoški bitki je bil borec Cankarjevega bataljona. Padel je pri Kosu na Ojstrem vrhu. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 73. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 280. . »Jernej Slapar po dovršeni kriški osnovni okusil trdi kruh čevljarskega vajenca v Tržiču, kjer je tudi obiskoval strokovno nadaljevalno šolo. Ko je odslužil kadrovski rok, ni mogel kot čevljarski pomočnik zaradi napredne borbene dejavnosti za pravice delovnih ljudi nikjer dobiti kake stalne zaposlitve. Bil je dober organizator. Leta 1939 je bil sprejet v KPS. Ko je prišla okupacija, jo bil Jernej kmalu zasledovan od domačih izdajalcev in nemških orožnikov. Na poziv KPS je 30. VII. 1941 zapustil dom in svojce ter odšel kot prvoborce v partizane. Nacistični okupator je imel že napisano smrtno obsodbo našemu narodu, toda iz naših gozdov so že pokale prve puške. Jernej Slapar se je povsod izkazal kot neustrašen, odličen borec. Postal je desetar, vodnik, mitraljezec itd. Bil je v raznih bojih z Nemci pri Dražgošah in drugod. Do zadnjega naboja se je junaško zadržal v zasedi na Ojstrem vrhu v Selški dolini, kjer je padel za narod in pravice delovnega ljudstva dne 21. 1. 1942.« Avtor ni naveden, Odkritje spominske plošče Jerneju Slaparju, Tržiški vestnik, Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi tržiške občine, Leto VI, št. 12, Tržič, 15. julija 1957, naslovna stran. |
Zgornje Vetrno 7, hiša stoji sredi vasi levo ob cesti proti Gozdu, plošča je na dvoriščni (JZ) fasadi. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN ODŠEL V |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 1. 2018 |
21.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 21.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis |
Spominska plošča |
Tržič |
K. o. 2148 Senično, parc. št. 171/1 |
|
Koncentracijsko Taborišče Rižarna, Trst, Italija |
Opečnata stavba z velikim zidom, zelo ozek prehod in visokima zidoma. ko se pride v središče taborišča se odpre srhljiv prizor kaj v resnici se je tam dogajalo. Kjer so danes marmorne ploščice in zid z navideznimi vrati - kjer je shranjen pepel umorjenih taboriščnikov, če se obrnete proti jugu je silhueta dimnika kjer je uhajal dim sežganih ljudi, v vsaki od stavb so ohranjene celice kjer so taboriščniki bivali eni čakali smrt in sežig drugi pa v večja taborišča smrti. Pred izhodom pa je celica smrti. Tu je umrlo 3.000 do 4000 zapornikov. 29. 4. 1945 so nacisti krematorij minirali. Muzej je bil odkrit 24. 4. 1975. LSI, 1: 148 "Rižarna" /Risiera di Trieste / je dobila ime zaradi nekdanje luščilnice riža, ki je bila v velikih temnih poslopjih. Nemci so med vojno iz Rižarne naredili edino uničevalno koncentracijsko taborišče ( s krematorijem ) v Italiji. Rižarna je pogoltnila stotine partizanov,nemočnih ujetnikov, moških in žensk, zlasti Slovenscev, Hrvatov in Judov. Sedaj je Rižarna italijanski nacionalni spomenik ( Monumento nazionale ). Delegacije iz Republike Slovenije se vsako leto 31. oktobra poklonijo spominu žrtev. Vir: Spomeniki v Avtonomni deželi FJK, Tomaž Pavšič, Trst 1997 |
V samem središču Trsta, San Sabba v bližini stadiona Nereo Rocco; možen je dostop z avtomobilom in urejeno je parkirišče ter ob napovedanih dnevih tudi možen ogled
"Rižarna" je pod Škednjem ( Servola ) in Sv.Ano, blizu stadiona, na Trgu Martiri della Risiera ( Trg žrtev Rižarne ); vhod je iz Ul.Rato della Risiera št.43. |
Celo taborišče je en spomenik z ostankom krematorija, silhueta dimnika kjer so sežigali zapornike, celice in celice smrti. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Danijel Zlatič
D.Divjak 1.6.2022 |
1.6.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil opis in dostop 1.6.2022 |
taborišče - spomenik |
Italija, Trst Trieste |
Občina Trst |
|
Anhovo, trem talkam |
Vir: Rutar, |
neposredno ob železniški progi, nasproti nove tovarne cementa.
Po cesti ob progi cca 530 m južno od hiše Krstenice 4. Pri odcepu v desno makadamske poti z asfatirane ceste zavijete v levo po poseki proti progi.
|
DNE 23.2.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na spomeniku, lokacija |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
k.o.Anhovo, parc. št. 3290/1 |
|
Muzej revolucije |
Muzej revolucije je začel z delom decembra 1963. leta. Načrte zanj je izdelal arhitekt Dušan Samec. Gradivo je zbral in uredil Stane Terčak.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.475 |
Prešernova cesta. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
3.4.2022. 00:00 |
— |
Zdaj Muzej novejše zgodovine (od 1991). Leta 1963 je začel delovati v stavbi stare mestne hiše, Dušan Samec je naredil le načrte za preureditev sicer precej starejše stavbe. Čez cesto od muzeja, kjer je bil Stari pisker (in še vedno delujoči zapor), je spominska soba s pismi zapornikov in še ena spominska plošča (poleg že dveh posvečenih piskru in že vnesenih). Ta soba je odprta za 3. december ali 8. februar, ker te ob obisku dvorišča povsod izza rešetk gledajo ljudje. -- Urh Ferlež, foto Urh Ferlež 15. 8. 2022 |
Stavba |
Celje |
— |
|
Spomenik 40-letnici KPJ |
Obelisk je osem kotne oblike, na sredini so vklesane podobe ljudi s katerimi je sam steber razdeljen na dva enaka dela. OB vklesanih podobah so napisi: »SKOJ«, »Živel Tito«, »KPJ«, »OF« in »Tito« ter majhne podobice peterokrakih zvezd ter srpa in kladiva. Nad vklesanimi podobami je večji napis: »Pohod ob žici okupirane Ljubljane« pod njimi pa »Ob štiridesetletnici komunistične partije Jugoslavije. 9. maja 1959.« Stoji v manjšem urejenem parku. Spomenik je delo Boža Pengova, svečano je bil odkrit 9. maja 1959. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 54-55. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174. |
Ob Celovški cesti za avtobusno postajo. |
OB vklesanih podobah so napisi: »SKOJ«, »Živel Tito«, »KPJ«, »OF« in »Tito«. Nad vklesanimi podobami je večji napis: »Pohod ob žici okupirane Ljubljane« pod njimi pa »Ob štiridesetletnici komunistične partije Jugoslavije. 9. maja 1959.«. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Tjaša Žužek, 13.12.2016
19.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
19.8.2021. 00:00 |
— |
19.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik 40 letnici KPJ |
Ljubljana |
1738 DRAVLJE, 792/7 |
|
Spomenik Bača pri Podbrdu |
Ni v RKD. Spomenik 13 padlim (na spomeniku je veliko več imen, torej je bil pozneje obnovljen) je bil odkrit 19. 11. 1958, avtor Boris Opokov.
|
nasproti hiši Podbrdo 39 (Lovska družina Podbrdo), na križišču nasproti mosta. |
Leva plošča: ŽRTVAM ZA SVOBODO GROHAR VIKTOR 1911-1944. PODBRDO Desna plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano; T.Bizjak 6.10.2019 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2021
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 4/1 |
2 marmorni plošči na betonskem zidu |
Tolmin |
k.o.2242 - Podbrdo, parc. št.: 391/10 |
|
Spomenik Francu Štekarju in Jožefu Koršiču, Jazbine/Gisbana |
Spomenik so odkrili leta 1. oktobra 1984. |
Na Jazbinah / Giasbana
Hiša v bližini: Giasbana 16a |
Za dragi dom slovenski dve mladi sta življenji ugasnili. Ne bomo draga brata krvave žrtve nikdar pozabili. DIFESERO IL DIRITTO DI ESSERE SLOVENI E SI SPENSERO DUE GIOVANI VITE. MAI CARI FRATELLI POTREMO SCORDARE IL SACRIFICIO PAGATO CON SANGUE E VALORE Padli Partizani Franc Štekar 1926 - 1943 Jožef Koršič 1925 - 1943 zvezda POSTAVILA SEKCIJA V.Z.P.I. ŠTEVERJAN JAZBINE OKT. 1984 SEZIONE A.N.P.I. IN MEMORIA POSE SAN FLORIANO GIAZBANA OTT. 1984 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
obiskoval, L. Marušič 14, 1, 2023
D.Divjak 25.6.2023 |
25.6.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil tekst z obeležja in podatke, 25.6.2023 |
obcestni spomenik |
Italija, Števerjan |
— |
|
DRAGA, Spominska plošča prvemu uporu |
Odkrita je bila leta 1955 in posvečena splošnemu oboroženemu uporu proti okupatorju, ki se je v teh krajih začel 19. aprila 1942. Širina plošče 70 in višina 60 cm. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 115-116. EŠD 22539 |
V vasi Draga, druga hiša na desni (h. št. 29) iz smeri Loški Potok. |
NAJ SPOMINJA DAN 19. 4. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 12.6.2017
23.april 2021 dopolnil D.Divjak |
23.4.2021. 00:00 |
— |
23.4.2021 dopolnil podatke in dodal tri fotografije D.Divjak |
Spominska plošča |
LOŠKI POTOK |
K.o.: 1584-DRAGA, št.parc.: *223 |
|
Jože Luštek, Trebnje |
Jože Luštek - Savo je v Trebnjem deloval kot terenec in sicer v Okrajnem odboru OF in sicer v različnih sekcijah. Ko so ga italijanska vojska in belogardisti loviti, za njim razpisali tudi nagrado, je šel v partizansko vojsko, kjer je bil do konca vojne v različnih enotah, največ v Gubčevi in Cankarjevi brigadi. |
Krajevno pokopališče v Trebnjem, prva vrsta nad Veliko grobnico, desno |
LUŠTEK [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.Strajnar in T. Bizjak 19. 12. 2024 |
19.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal besedilo M. Hladnik 25. 12. 2024 |
grob z nagrobnikom temnosive in črne barve |
Trebnje |
k.o.1422 - Trebnje
parc. št.: 56 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Bergant Joško |
»Bergant Jože, 1906, Stara Loka, veterinar, aretiran 15. 8. 1943, talec v Gradcu;« (Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182) » […] Jože Bergant […]« (Milan Ževart, Stane Terčak [Ur.], 15. avgust 1942 Celje, Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski, Maribor: Založba Obzorja, 1965, str. 388) Sistory navaja: Ime in priimek: Jožef Bergant, Datum smrti/izginotja: 15. 8. 1942, Kraj smrti/izginotja: Celje, Kraj pokopa: Gradec. |
Pokopališče Stara Loka, Škofja Loka.
Hiša v bližini: Stara Loka 69 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
9.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2027 Štara Loka, parc. št. 578/5 |
|
Taborišče izgnancev karmeličanski samostan Straubing, Spodnja Bavarska, Nemčija |
Vir:Tone
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945,
Maribor 1968 Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 17.2.2024 |
17.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Straubing, Spodnja Bavarska/Niederbayern |
— |
|
Šempeter pri Gorici, Doprsni kip dr. Čikareli – partizanskemu zdravniku |
v parku Splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica. Hiša v bližini: Trg Ivana Roba 3A |
spredaj: DR. ANTONIO CICCARELLI DOKTOR ANTON 1914 - 1998 ZASLUŽNI PARTIZANSKI ZDRAVNIK ZDRAVNIK KIRURG . . na levi strani: V ZAHVALO POSTAVILO DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV SEVERNE PRIMORSKE 18.9.2010. . na desni strani :ZDRAVIL RANJENCE V BOLNIŠNICAH NARODNO - OSVOBODILNE VOJSKE SLOVENIJE 1943 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14.8.2020, 21.8.2021
17.12.2021 D.Divjak |
17.12.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku
17.12.2021 dopolnil podatke |
Doprsni kip |
Šempeter-Vrtojba |
K.o.: 2315 - ŠEMPETER, št.parc.: 2772/14 |