| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
LJ - RUDNIK, pokopališče - spomenik padlim partizanom in žrtvam FN |
Ni v RKD. Spomenik je bil odkrit leta 1960. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 64. |
Pokopališče pri cerkvi sv. Simona in Juda na Rudniku |
TU POČIVA PET NEZNANIH BORCEV, KI SO ZA OSVOBODITEV LJUBLJANE PADLI NA ORLJEM 8.MAJA 1945 IN ŠEST ŽRTEV BELOGARDISTIČNEGA NASILJA POBITIH NA GOLOVCU. SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU TU POČIVA KAREL ŽUŽEK, BOREC 10. BRIGADE IN ŠE 3 BORCI 10. BRIGADE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017, dopolnil T. Bizjak, 19.12.2021 |
19.12.2021. 00:00 |
— |
V letu 2021 so pokopališče uredili po novih načrtih! Pri tem so prestavili tudi prvotni spomenik padlim na novo lokacijo in sicer na severni levi rob pokopališča, ob stopnišču, kjer je hkrati tudi dostop na pokopališče. Sam spomenik - nagrobnik - ni spremenjen, ima le novo lokacijo, osvežene črke in varovalno streho. |
kamen, kovina - grob z nagrobnikom |
Ljubljana |
k.o. 1696 - Rudnik, parc. št.175/1 |
|
Plošča sanitetni postaji št.2 |
. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Iz Kneže po cesti proti Kneškim Ravnam. Po približno 2 km je na levi strani potok Liščak kjer je malo globje tudi plošča.
[prestavi na pravo mesto, narobe vrisano -- mh] |
OB POTOKU JE OD APRILA 1943 DO NOVEMBRA 1944 DELOVALA PARTIZANASKA BOLNICA ŠT.2 1981 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič in Rok Uršič, 25.8.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Koprivišče |
— |
Ob cesti Avče-Kal nad Kanalom. Hiša v bližini: Kal nad Kanalom št. 78 |
IZ TRPLJENJA IN ŽRTEV NA 30 LET JEČE OBSOJENI: MOČNIK ŠTEFAN * 1867 JUG IVAN * 1907 LIPIČAR DONAT * 1908 LIPIČAR LEOPOLD * 1909 LIPIČAR VALENTIN * 1909 MOČNIK AVGUŠTIN * 1908 PREGELJ RUDOF * 1909 NA 20 LET JEČE OBSOJENI: BREZAVŠČEK ANDREJ * 1912 LANGO LEOPOLD * 1911 LIPIČAR ANTON * 1913 MOČNIK MARKO * 1905 ŠAVLI JOŽE * 1901 ŠULIGOJ LEOPOLD * 1910 FAŠISTIČNO POSEBNO SODIŠČE JE NA POTVORJENEM SOJENJU 23 FEBRUARJA 1932 V RIMU OBSODILO 13 DOMAČINOV NA 330 LET ZAPORA. OBDOLŽILI SO JIH UMORA FINANČNEGA STRAŽNIKA, BILI SO KRIVI, KER SO BILI SLOVENCI. POHODI ŠKVADRISTOV, NASILJE POLICIJE, USTRAHOVALNI PROCESI NA KATERIH RESNICA NISTA BILI VAŽNI. TAKO SE JE V TEH KRAJIH IZKAZOVALA "VIŠJA CIVILIZACIJA". V SPOMIN IN OPOMIN POSTAVILO DRUŠTVO GORIŠKIH RODOLJUBOV NOVA GORICA 29. AVGUSTA 1999 AVTOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, nedokončano, prosim dopolnite 15. 4. 2020 |
15.4.2020. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 20. 6. 2024 |
obelisk |
Kanal ob Soči |
k.o. Kal nad Kanalom , 2790 |
|
Spomenik padlemu sinu-Olimje |
Na strani Zgodovina Slovenije-SIstory ni zaveden. |
Pokopališče Olimje |
"JARHOVI SIN MARTIN 19.10.1919 PADEL 1944" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 28.01.2020 in 05.10.2020 |
28.1.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Podčetrtek |
K. o. 1228 Sopote, parc. št. 104/3 |
|
Gradišče nad Prvačino, Spominska plošča ustanovitvi odbora OF |
— |
Na cestni fasadi hiše Gradišče nad Prvačino št. 36 |
V TEJ HIŠI JE BIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 15.4.2020
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Nova Gorica
|
K.o.: 2321 - GRADIŠČE, št.parc.: 621 |
|
Ljubljana, pokopališče Dravlje, Anton Vodnik in Dora Pegam Vodnik |
»Ko je septembra 1941 ponovno zasedal Vrhovni plenum Osvobodilne fronte, so bile stvari glede narodnega odpora že močno določene. […] Medtem ko se je Kocbek z vsakim dnem bolj približeval vodilnim ljudem OF, zlasti Borisu Kidriču, in se je končno kot »nemarksistični revolucionar« priključil oboroženemu odporu, je Vodnik ostajal ob strani. V Rdeči hiši je bilo sicer močno zatočišče osvobodilnega gibanja […] tudi žena Dora je postala aktivistka, on pa razen moralne podpore ni bil v narodnem odporu sposoben nuditi kaj dejavnega. Njegova naloga je bila predvsem v tem, da bi s svojim odnosom pozitivno vplival na svoje katoliške prijatelje in znance. Sicer pa so se v Vodnikovem stanovanju občasno zbirali vodilni ljudje OF: V Vodnikovem stanovanju so se leta 1941 vrstili od julija do oktobra 1942 razni leteči sestanki članov Izvršilnega odbora in pogovori tov. Borisa Kidriča s posameznimi osebami: zaradi premnogih sestankov se je stanovanje kmalu kompromitiralo.[…] Sledile so sankcije, oba, Dora in Anton Vodnik, sta se znašla v zaporu, a samo za krajši čas. […] Zaradi simpatiziranja z Osvobodilno fronto je bil dvakrat zaprt, prvič od 22. decembra 1942 do 2. februarja 1943, drugič pa od 16. marca 1943 do 31. marca 1943, potem pa je italijansko nasilje nekoliko uplahnilo […] Izpostavljenost Vodnikove družine se je močno povečala takrat, ko je hči Marjana postala članica Skoja in se aktivno vključila v delo OF. Sredi leta 1944 je neposredno udarilo v Vodnikovo družino; pripadniki tako imenovane črne roke so v noči 9. julija na domu v Dravljah ubili pesnikovo sestro Ivanko […] Pesnikova družina je bila vseskozi ogrožena, izpostavljena pomanjkanju, kar je občutila tudi hčerka Marjana, takrat gimnazijka, kajti njena mama Dora Vodnik je bila močno povezana z mnogimi pomembnimi osebnostmi osvobodilnega gibanja, tudi z Lidijo Šentjurc, ki je bila na učiteljišču njena učenka. O maminih aretacijah je zapisala:' Mama ni bila aretirana samo enkrat, temveč večkrat. Prvič je bila aretirana pod italijansko okupacijo … Spominjam se tudi druge aretacije pod Italijani, takrat so odpeljali tudi gospodinjsko pomočnico … Najhujša je bila gotovo zadnja aretacija pod Nemci – takrat je bila v današnji bolnišnici za duševne bolezni – skupaj z Geržinčičevo Nado, Albrehtovo Vero, Piskernikovo in Ljubo Prenerjevo. Enkrat vem, da je bila mama v ilegali – skušali smo ji dobiti ponarejeno legitimacijo, da bi odšla na osvobojeno ozemlje- skrivala se je v majhni podstrešni sobici na Mirju. Potem pa je imela živčni zlom – oče jo je spravil na nevrološko kliniko, a tam so jo zelo hitro odkrili in od tam direktno prepeljali na »Studenec«, kjer je potem ostala v zaporu več mesecev, do februarja ali marca 1945, če se ne motim.170 […] Edvard Kocbek je ilegalno delovanje Dore Vodnik povzel v naslednjem: V njenem stanovanju so se leta 1941 vrstili od julija do oktobra 1942 sestanki članov Izvršnega odbora in pogovori tov. Borisa Kidriča s posameznimi osebami; zaradi premnogih sestankov se je stanovanje kmalu kompromitiralo. Njena zasluga je, da se je velik del njenih krščanskih prijateljev pravilno usmeril, s svojim možem vred je pozitivno vplivala na vrsto katoliških razumnikov. Zato je bila trikrat aretirana in zaprta; prvič do 15. avgusta 1943, hkrati s profesorsko skupino na učiteljišču, do zloma Italije. Drugič 15. novembra 1943 do marca 1944. Tretjič pa od 19. februarja 1945 do zloma nemškega okupatorja. Tretjič je bila aretirana zaradi pomoči moji hčerki Lučki, ki je živela v ilegali, pa jo je sovražnik odkril in jo interniral v bivšem Lichtenturnovem zavodu. […] Zaradi tveganih okoliščin, ki so zadevale predvsem ženo Doro, je bil Vodnik prisiljen nekoliko popustiti tudi v odnosu do Tineta Debeljaka in tistih, ki so z objavami kršili kulturni molk. To, da je sodeloval v Zborniku Zimske pomoči 1944 […] ni bilo nič posebnega, ker je bila to bibliofilska publikacija dobrodelne organizacije za pomoč vojnim beguncem - […] Očitneje se je izpostavil z objavo študije o Robbovi oltarni arhitekturi v Domu in svetu.180 Morda ga je k objavi prisilila materialna stiska, ker ni imel redne zaposlitve, v času, ko je bila v zaporu žena Dora, je oblast odtegnila njeno plačo. […] Vodnik je svojo lojalnost do Rupnikove pokrajinske uprave pokazal ob različnih priložnostih. Tako je npr. marca 1945 nastopil na literarnem večeru v Drami, ob njem pa še […] Nastop je bil v takratnih razmerah gotovo izjemen dogodek s precejšnjo publiciteto, ker je bil večer povezan z Rupnikovo podelitvijo pokrajinskih literarnih nagrad, o čemer je v Slovencu poročal Tine Debeljak in navedel, da je Vodnik prebral novo pesem Sveti Doroteji, fotografija nastopajočih pa je bila objavljena v reviji Slovensko domobranstvo.185 […] Dora Vodnik se je srečno vrnila iz zapora […]« (France Pibernik, Anton Vodnik, Monografija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, str. 197, 198, 201, 202, 203, 204, 208, 209, 211, 212) »Ko je končala učiteljišče, se je posvetila učiteljskemu poklicu. Kot učiteljica je delovala dve leti v Borovljah na Koroškem, kamor je odšla, da bi pomagala tamkajšnjim rojakom v odločilnem času pred plebiscitom. Med drugim je tedaj sodelovala pri zbiranju slovenskih knjig za boroveljsko knjižnico. Že takrat se je pokazala tista njena domoljubna vnema, ki jo je Izpričala tudi pozneje v dneh osvobodilnega boja.« (F. V., + Dora Pegam Vodnik, Loški razgledi, Letnik 22, Številka 1, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1975, str. 285) Anton Vodnik (Wikipedija) (Iskalnik grobov, Žale, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# Dostop: 24. 5. 2023) |
Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [ZID], Vrsta: [BD], Grob: [12] |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
25.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253 |
|
Maksimilijan Gabrovec |
|
34011 Sesljan, Trst, Italija [kje točno?] |
TUKAJ JE PREBIVAL [posloveni] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
— |
— |
|
Grob 28 padlih prekomorcev, pokopališče Divoselo, Hrvaška |
Nagrobno spomenik nad grobom na pokopališču v Divoselu pri Gospiču, kjer je
pokopanih 28 borcev 5. prekomorske brigade. Ob 20. obletnici osvoboditve Gospiča
je brobnico obiskala delegacija prekomorcev, v kateri sta bila tudi nekdanji
komandant in politični komisar 5. prekomorske brigade Stane Mahne in Silvo
Horvat. geslo: prekomorci123 |
— |
zvezda U BORBO ZA IDEALE RADNOG NARODA ZA SLOBODU I PRAVDU DALEKO OD SVOG RODNOG KRAJA OVDE IZGINUŠE BORCI 5. PREKOMORSKE BRIGADE U DANIMA OD 20.III. DO 4. IV. 1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak, 11.6.2025 |
11.6.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Gospič, Hrvaška |
— |
|
Kulturno društvo Jezero, Doberdob |
Kovinska silhueta ženske pred vhodom ima na glavi kapo z zvezdo. vsi123 |
V niši pred vhodom v KD Jezero, Via Roma, 24, 34070 Doberdò del Lago GO, Italija |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Skulptura |
Italija, Doberdob |
— |
|
Paška vas, spominska plošča padlim borcem in gasilcem |
— |
Gasilski dom v Paški vasi. |
GASILCI P.G.D., PAŠKA VAS, AŽMAN MIHAEL *1896 +1942 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 15. 08. 2020 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.7.2024, dopisal imena na plošči. |
Plošča na gasilskem domu. |
Šmartno ob Paki |
K. o. 971 Paška vas, parc. št. 1/24 |
|
VANEČA-Spopad z okupatorjem |
Pri stari viničariji je oktobra 1944 padel v boju z madžarskimi fašisti
Slobodan Šumenjak - Miran. Na pročelju je spominska plošča, odkrita 17. 10.
1958. Viničarijo so leta 1999 podrli. Geslo: herojsmrt123 |
Po cesti iz Puconcev skozi naselje Vaneča se tik pred krajevno tablo, ki označuje konec naselja, zavije levo, pelje preko železniškega prehoda, nato levo, kjer se pri hiši Vaneča 37B zavije na cesto desno,ki pelje skozi gozd. Na prvem desnem odcepu se zavije proti hiši, ki nosi napis DOM SPOMINOV NA NARODNOOSVOBODILNO VOJNO 1941-45, HIŠNA ŠTEVILKA Vaneča 17c.
|
zvezda Tu je dne 20. okt. 1943 ob.13.uri padel narodni heroj ŠUMENJAK SLOBODAN-MIRAN roj. 11. II. 1923 Šmarje. In soborec KOSI ALOJZ - FRANCE vsled izdaje z madžarskimi fašisti. OOZB - Sobota |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil, D.Divjak, 16. maj 2020 |
16.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Puconci |
K.o.: 30-VANEČA, št.parc.:979 |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, Bohorč Mirko |
Sistory navaja Ime in priimek: Bogomir Bohorč, Kraj rojstva: Šentjur, Kraj bivanja: Botričnica, Datum smrti/izginotja: 00. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Zgornja Savinjska dolina. » BOHORČ BOGOMIR, * 1920, Šentjur, trgovski pomočnik; + 1945 pri Poljčanah« (Mirko Fajdiga, Padli borci (Od ustanovitve brigade do osvoboditve), Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, II. del, 2. knjiga, Založba Obzorja Maribor, 1994, str. 723) |
Pokopališče Šentjur pri Celju, 1. grob levo od poti, ki vodi od glavnega vhoda. |
BOHORČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
12.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Mislinja - Spomenik NOB |
Spomenik stoji ob regionalni cesti Slovenj Gradec-Velenje v centru naselja Mislinje. Skulpturo sestavlja osem betonskih plošč-lamel, ki se v osmerokotniku dvigajo iz granitne kockane plošče. Vsaka betonska plošča simbolizira partizansko enoto, ki se je bojevala v Mislinjski dolini: Pohorski bataljon, 11. SNOUB Miloša Zidanška, 14. divizijo s1. SOUB Toneta Tomšiča, 2. SNOUB Ljube Šercerja, 13. SNOUB Mirka Bračiča, 17. divizijo 3. JA. Sedma plošča pa je posvečena kurirjem in vezistom, osma pa telcem in žrtvam fašističnega nasilja. Na ploščah je pritrjenih šesnajst mozaikov, ki predstavljajo Pohorske gozdove-prostor partizanskega bojevanja in zavetja. Spomenik so otvorili leta 1978. Spomenik je umetniško delo akademskega slikarja Ivana Seljaka-Čopiča in profesorja Ferda Fischerja-Mojke. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
V centru naselja Mislinja ob cesti Slovenj Gradec-Velenje na desni strani stoji spomenik NOB v Mislinji. |
[zvezda] PADLIM BORCEM, TALCEM IN ŽRTVAM VAŠA ŽRTEV V GROZI VOJNIH DNI OBČANI MISLINJSKE DOLINE 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 5. oktober 2017
Dopolnil D.Divjak, 29.oktober 2020 |
29.10.2020. 00:00 |
— |
29.10.2020-dopolnil podatke D.Divjak |
Skulptura osmih betonskih plošč-lamel |
Mislinja |
K.o.: 863-ŠENTILJ POD TURAKOM, št.parc.: 95/3 |
|
Jelovica - Spominsko znamenje ustanovitvi Cankarjevega bataljona |
Skala z napisom je postavljena na mestu, kjer je bil 5. 8. 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon. V bataljon sta bili vključeni Jelovška in Jeseniška (Cankarjeva) četa. Spomenik, delo Kamnoseštva Kopriva, je 1957 postavil Okrajni odbor ZB NOB Kranj. 5. avgust je radovljiški občinski praznik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 238. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 126. |
Ob pešpoti na levi iz smeri Jamnika čez Kroparsko goro proti Vodiški planini, do koder je približno 5 minut hoje. |
TU JE BIL 5. VIII. 1941 USTANOVLJEN CANKARJEV BATALJON. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 17. 8. 2916 |
— |
— |
— |
prostostoječi kamen |
Radovljica |
K. o. 2165 Kropa, parc. št. 570/1 |
|
Spominska plošča Zdravku Čebularju - Radu |
Čebularjeva hiša je bia že leta 1941 pomembna javka KPS, Pohorske čete in 1. štajerskega bataljona. Pri Čebularjevih so se oglašali znani organizatorji NOB na Štajerskem: Dušan Kveder-Tomaž, Tone Žnidarič, Miloš Zidanšek in drugi. V tej hiši so januarja 1942 ustanovilizačasni pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo. Gestapo je odgovoril na akcije mislinjskih komunistov in skojevcev z vso krutostjo. Pred valom aritacij se je aktivistov OF - Zdravko Čebular, Ernest Prevolnik in Adi Kolar umaknila v Ljubljansko pokrajino. Spomladi 1942 so v Mariboru padli prvi mislinjski talci: Albert Čas, Stanko Iršič, Franjo Zvrl, Jože Pirtovšek in Ivan Barišić. Veliko prebovalcev Mislinje so zaprli oziroma odselili. Zdravko Čebular - Rado se je vrnil na Štajersko, kjer se je priklučil Pohorskemu bataljonu. Bil je politični komisar Pohorskega bataljona. Rado je bil veder človek, znal je s harmoniko ustvariti dobro razpoloženje tudi po težkih pohodih in napetih akcijah. Padel je 8. januarja 1943 na Osankarici na Pohorju s soborci, ko mu je bilo 22 let. VIR: jOŽE pOTOČNIK, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 8066 |
V naselju Mislinja ob cesti Slovenj Gradec-Velenje, je na koncu naselja na desni strani, pred mislinjskim klancem obnovljena hiša na kateri je marmornata plošča v spomin na Zdravka Čebularja-Rada. |
[zvezda] ČEBULARJEVA DOMAČIJA JAVKA KPS 1941 ZDRAVKO ČEBULAR RADO BOREC II. GRUPE ODREDOV POLITKOMISAR 3. ČETE POHORSKEGA BATALJONA. PADEL 8.1. 1943 NA OSANKARICI OBČANI MISLINJSKE DOLINE |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 5. oktober 2017
Dopolnil D.Divjak, 29.oktober 2020 |
29.10.2020. 00:00 |
— |
29.10.2020-dopolnil podatke ,D.Divjak
Po "Sistory" Zdravko Franjo ČEBULAR, roj. 14,X.1921.
Bor1974, 08.VIII.2022 |
plošča iz marmorja |
Mislinja |
K.o.: 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM, št.parc.: *3/4 |
|
Spomenik žrtvam NOV |
Ob Domu družbenopolitičnih organizacij v Senici je bila 4. julija 1982 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Senica postavljena spominska plošča dvanajstim padlim domačinom. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 104. |
Nekaj metrov od kulturnega doma (Spodnja Senica 23), zraven je spomenik upornim kmetom. |
[zvezda] V SPOMIN ŽRTVAM NOV 1941 - 1945 ROJEN PADEL UMRL TRAMPUŠ STANKO 1909 1942 - ŠTALC ALOJZ 1920 - 1942 TRAMPUŠ IVAN 1907 1943 - ŠTALC MIRKO 1912 1943 - PAVLOVČIČ STANKO 1918 1943 - KRIŽAJ JANKO 1909 1944 - KOPAČ JOŽE 1922 1944 - BABNIK FRANC 1922 - 1944 KOŠENINA ANTON 1919 1945 - KOŽUH ALOJZ 1926 1945 - KURALT STANKO 1921 1945 - OVIJAČ IVANKA 1917 - 1945 ZA SVOBODO DALI STE ŽIVLJENJA VAŠA. DA BRANIMO SLOVENSKO ZEMLJO, DOLŽNOST JE NAŠA ZZB SENICA 4.7.1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.10.2017 |
26.8.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2023, dodal napis na spomeniku |
Marmorna plošča na podstavku |
Medvode |
1972 SENICA, 160/2 |
|
Grobišče petih neznanih borcev NOV v Bočkem grabnu |
V Bočkem grabnu - Travni vrh je na levem bregu Bočnice grobišče petih ranjneih partizanov, ki so jih Nemci pokončali ob napadu na in uničenju partizanske bolnice na tem mestu marca 1945. Grobišče je Bočnica večkrat poplavljala in zato so spominsko ploščo grobišča umaknili višje na večjo skalo. Grobišče je bilo urejeno 4.julija 1982. Vir: arhiv KO ZB Bočna |
V Bočni zavijemo na cesto za Menino planino in po 2 km zavijemo levo. Pri manjšem peskokopu zavijemo levo in v naslednjem križišču desno in se peljemo do 3,8 km iz Bočne. Na ostrem ovinku parkiramo. Tu nas smerokaz "Partizansko grobišče" usmeri desno v gozd in smo po 5. minutah hoje pri obeležju. |
TUKAJ POČIVA 5 PARTIZANOV, KI JIH JE OKUPATOR RANJENE POBIL MARCA 1945 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 16.11.2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča pritrjena na skalo |
Gornji Grad |
k.o. 941 Bočna, parc.št. 1535/1, lastnik: Nadškofija Ljubljana |
|
Partizanska šola Cerkno |
Datum odkritja 15. 9. 1967 |
Nasproti Bevkove 17, večja obnovljena hiša, Bevkova 20 |
TU JE BIL MED NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17. 2. 2018 |
28.5.2022. 00:00 |
— |
Brez sprememb. M. Luštrek 28. 5. 2022 |
Plošča na zidu |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 569/10
|
|
Sveta Planina, pokopališče |
Sveta Planina (Partizanski vrh), pokopališče.
Hiša v bližini: Sveta Planina 47 |
prvi grob BARTOL SLAVKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.1.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal fotografijo 4.3.2022 |
Grob |
Trbovlje |
— |
||
Padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, Mala Bukovica |
— |
Spominska plošča se nahaja na pročelju hiše na naslovu Mala Bukovica 3. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA IZ MALE BUKOVICE: FRANC GRK 1904 -1942 ALOJZ GRK 1907 - 1942 DRAGO GRK 1925 - 1944 IVAN ČEKADA 1908 - 1942 IZ VELIKE BUKOVICE: STANISLAV BATISTA 1912 - 1943 IVAN BOŠTJANČIČ 1926 - 1943 FRANC VIČIČ 1913 - 1942 JOŽE MIKULETIČ 1926 - 1944 IZ SOZ: FRANC MEŽNAR 1919 - 1944 JOŽE MOŽINA 1889 - 1943 IZ VODIC PRI ŠIBENIKU: JERKO SLADOLJEV 1922 - 1942 PLAMEN ŽIVLJENJA VAŠEGA NI UGASNIL, ŽIV JE IN V NAŠIH SRCIH PLAMENI ! |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 11. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Korčula |
Cilj nemških enot na področju Makarske proti koncu leta 1943 je bila zasedba obalnega področja, edinega še preostalega svobodnega dela Dalmacije in deblokada ustaških enot v Makarski in Omišu. V napadu je sodelovala glavnina 7. SS divizije in 738. polk 118. Divizije. Poleg teh enot so na okupatorjevi strani sodelovale enote 1. domobranskega prostovoljnega polka. Prva faza delovanja je bila zasedba komunikacije Posušje-Imotski-Lovreč-Trilj in na ta način zapre obroč okoli partizanskih enot južno od te črte, v drugi fazi pa razbije obkoljene partizanske enote in zasede obalo. Nemci so 15. In 16. novembra z močnimi kolonami nadaljevali prodiranje v več smereh proti obali oziroma Makarskemu primorju. Zaradi nemške premoči je štab 26. partizanske divizije sklenil, da se tudi zaradi tudi izčrpanosti partizanske enote z delom civilnega prebivalstva, ki je sodeloval s partizani, umakne na srednjedalmatinske otoke. Novembra 1943 je Nemcem uspelo zasesti vse področje od Splita do ustja reke Neretve. Na partizanski strani je padla odločitev, da je treba braniti dalmatinske otoke, saj je za potrebe razvoja mornarice NOVJ in zagotavljanje zavezniške pomoči preko otokov. To področje je bilo razdeljena na 1.sektor Brač in Šolta, 2. sektor Hvar in Vis in 3. sektor Korčulo, Mljet in Lastovo. Glavnina partizanskih enot je bila razmeščena na obali otokov, ki so imeli dve obrambni liniji, prva najprej na sami obali, druga pa v notranjosti na pomembnih vrhovih, kjer so bile zgrajene utrjene točke. Ob šibki lastni mornarici je bil ta način obrambe vprašljiv in ne najboljša obramba. To slabost je odkrilo izkrcanje ustašev na Braču ter ponovno ob nemškem izkrcanju na Korčuli 22.12.1943. Partizani so želeli s posameznimi akcijami na obali preprečiti sidranje nemških enot na posameznih lokacijah obale, kar pa ni bilo uspešno. V noči z 18. na 19. decembra 1943 so partizanske enote, ob pomoči dveh zavezniških, z Brača izvedli diverzantski napad na nemško-ustaško oporišče Dugi Rat, ki je bil uspešen. Hkrati je zavezniška ladja na območju Baškega kanala uničila 4 nemške ladje. 11. decembra 1943 je nemška komanda potrdila načrt za nemško zasedbo otokov pod šifro »Herbstgewitter«( jesenski vihar), sam desant na Korčulo kot tretjo fazo pa »Freischűtz«(prosti strel). Med partizanskimi enotami na Korčuli je bila tudi 1. Prekomorska brigada, katere vodstvo pa ni bilo vključeno v operativni štab na tem otoku. Po prihodu iz Italije je imela ta brigada na Korčuli štiri bataljone, od katerih se je 3. bataljon 14. decembra premaknil na Hvar. Operativni štab za obrambo Korčule ni pravilno ocenil položaja. Precenjeval je moč svojih enot in sklenil izvesti desant na Pelješac in napasti tamkajšnja nemška oporišča. Zaradi tega so se partizanske enote 13. brigade koncentrirale na vzhodnem delu otoka, njene položaje pa je prevzela 1. prekomorska brigada. Zamenjava se je zgodila prav v trenutku nemškega napada. Očitno je nemška obveščevalna izvedela za načrt operativnega štaba glede napada na Pelješac. Za desant na sever otoka sta bila pripravljena dva bataljona 750. polka ter na južni obali v zalivu Banje pa bataljon obalnih lovcev. 22. decembra zjutraj ob 4. uri so Nemci odprli artilerijski in minometni ogenj na vas Račište in zaliv Banje. Prvi poizkus izkrcanja pri vasi Kneža in v zalivu Banje ni uspel, zato so se izkrcali v zalivu Samograd, kjer partizani niso nudili posebnega odpora. Kasneje so se Nemci izkrcali tudi v zalivu Kneža in s tem je bil polotok med Račišten in Sadino odrezan. Na tem področju se je le nekaj ur pred spopadom znašla četa 2. bataljona 1.prekomorske brigade, ki bi morala zamenjati na položajih 4. bataljon 13. brigade. Po prihodu ni takoj zasedla položaje, ampak se je odpočila v mladinskem domu, kjer so jih kasneje z napadom presenetili Nemci. Prvi poizkus izkrcanja v zalivu Banje Nemcem ni uspel zaradi dobre obrambe 1. vod 4. čete 2. bataljona 1. prekomorske brigade kot posledica dobrega opazovanja in borbene pripravljenosti ter dobro organiziranega sistema ognja. Ob 11. uri so Nemci zlomili odpor braniteljev. V sami Korčuli Nemcem izkrcanje ni uspelo, so pa mesto osvojili pod noč s pomočjo enot, ki so prišle partizanom v Korčuli za hrbet. Branitelji so se morali umakniti in prepustiti Korčulo Nemcem. Vse partizanske enote so se morali umakniti na zahodni del otoka, kjer so bile enote 13. brigade in enota 1. prekomorske brigade okrepljene s četo Korčulanskega odreda. Kot pomoč naj bi s Hvara prišla dva bataljona 1. brigade, ki pa se zaradi prepočasnega zbiranja niso ponoči mogla prepeljati z ladjami, ki bi se zaradi zamude morale vračati podnevi in to brez ustrezne zaščite pred nemškim letalstvom. 2. bataljon 1. prekomorske brigade je imel težke izgube, saj je izgubil skoraj vse borce 4. čete. Veze med enotami 13. dalmatinske in 1. prekomorske brigade skorajda ni bilo, med bataljoni in četami zelo slaba, v kritičnih trenutkih je popolnoma odpovedala. Prav tako sta odpovedala sanitetna in intendantska preskrba. Že prvi dan je nastala popolna dezorganizacija. 23. decembra so Nemci izkoristili meglo ter se prebil v smeri zahoda na spoju med 13. In 1. prekomorsko brigado. Nemci so nastopili s tanki dva km pred Carom in se znašli za hrbtom 13. brigade in s tem presekali glavnini 13. brigade možnost odstopa. Pred večer 24. decembra se je sedem sovražnih ladij približalo obali pri Brnu, da izkrcajo nemške vojake, kar pa jim zaradi močnega ognja branilcev ni uspelo. Odpluli so proti zahodu in se brez odpora izkrcali na območju vasi Karbuni. To so ščitili borci 4. čete 3. bataljona 1. prekomorske brigade. 3. bataljon 1. prekomorske brigade je bil na položajih okrog Vele Luka, ki ga je predstavljalo 300 borcev v štirih četah, kar je bilo bistveno premalo za pokrivanje takega območja. Povezave med vodi in četami skorajda ni bilo. Tako je vod v Karbuni padel v nemško ujetništvo. Tudi četa, razporejena v Vela Luki, je bila odrezana od brigade in se je zato kasneje priključila enotam 13. dalmatinske brigade, ki se je kasneje namenila v Drvar. Padla je odločitev, da se partizanske enote umaknejo s Korčule. Zbranih je bilo 20 transportnih ladij s kapaciteto 3500 do 4000 ljudi. Mesta vkrcavanja so bila Vela Luka za 1. dalmatinsko brigado in Korčulanski odred, Bristova za 13. dalmatinsko brigado ter Prapratna za 1. prekomorsko brigado. Sprememba je bila kasneje področje Prigradice za 1. dalmatinsko brigado. Evakuacija je potekala tudi podnevi 25. decembra pod zaščito zavezniških lovskih letal ter v nočeh 25. na 26. ter 26. na 27. december. Izgube po enotah so bile hude. 13. brigada je izgubila polovico borcev. Od 1057 borcev je na Hvar prišlo le njih 525. Preostanek enote je bil zelo demoraliziran. V 1. prekomorski brigadi je bilo podobno stanje. Na Hvar je prišlo okoli 500 pripadnikov, okoli 350 jih je padlo, ali bilo zajetih. Vir: Prva in druga prekomorska brigada, Srečko Vilhar, Albert Klun, ČZP Soča, Nova Gorica 1967 Plošča je del spomeniškega kompleksa na temo druge svetovne vojne. Geslo: prekomorci123 |
Trg pomirenja v Luki, Korčula |
U OBRANI KORČULE OD NACISTIČKOG DESANTA U PROSINCU 1943. GODINE BORILO SE 950 BORACA PREKOMORSKIH BRIGADA OVE DOBROVOLJAČKE ANTIFAŠISTIČKE JEDINICE FORMIRANE SU U JUŽNOJ ITALIJI OD ZATOČENIKA TALIJANSKIH LOGORA, SLOVENACA, TALIJANA I HRVATA IZ TRSTA, KRASA, JULIJSKE KRAJINE I ISTRE U PET DANA KRVAVIH BORBI POOGINULO JE 500 BRANITELJA, OD TOGA 350 BORACA PREKOMORSKIH BRIGADA. U SPOMEN NA ŽRTVU TIH HRABRIH LJUDI PODIŽU OVU PLOČU U PROSINCU, 2005. GODINE ANTIFAŠISTI KORČULE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8.6.2025
D. Divjak 13.6.2025 |
13.6.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal opis 13.6.2025 |
Spominska plošča |
Hrvaška, Korčula |
— |
|
Spomenik Jožefi Maslo |
»Jožefa Maslo (1891–1944), pokončna in odločna partizanska mati, je poslala v boj proti fašističnim zavojevalcem vseh enajst svojih otrok (Karlo, Franc, Kristina, Tone, Marija, Edvin, Lojze, Pavle, Jože, Janez, Vera). Italijani so spomladi 1942 požgali Maslovo domačijo na Ostroženm Brdu, mater Jožefo in gospodarja Franca pa odpeljali v zapor. Poleti 1942 so pred Posebnim sodiščem v Rimu na 'procesu bratov Maslo' obsodili njune otroke: Karla (v odsotnosti) in Franca (v odsotnosti) na smrt, Lojzeta (v odsotnosti) na 30 let in Marijo (prisotna na procesu) na 24 let ječe; tisti čas sta pri partizanih junaške smrti padla sinova Franc in Edvin. Pogumna pot matere Jožefe se je končala v plamenih taborišča v Auschwitzu. V čast njenemu spominu nosi vrtec v Ilirski Bistrici od leta 1978 njeno ime, ilirsko-bistriška Skupnost otroškega varstva, Osnovna šola Dragotina Ketteja ter Vrtec in Občina Ilirska Bistrica pa so ji leta 1982 postavili doprsni kip, delo ak. kip. Marjana Keršiča-Belača.«(Jože Hočevar, Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča, Nova Gorica: Skupnost borcev 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča, 2002, str. 63) Jožefa Maslo Obrazi slovenskih pokrajin. Tina Milostnik Valenčič, Borci drugič v boj za ime bistriškega vrtca, [Elektronski vir] https://primorske.svet24.si/2011/09/29/borci-drugic-v-boj-za-ime-bistriskega-vrtca 17. 9. 2011, posodobljeno 30. 10. 2017. Dostop: 3. 9. 2024. |
Na robu parkirišča za Domom na Vidmu, ob Župancičevi ulici.
Hiša v bližini: Župančičeva ulica 5, 6250 Ilirska Bistrica |
JOŽEFA MASLO 1891 - 1944 Z OSTROŽNEGA BRDA HEROJSKA MATI ENAJSTIH PARTIZANOV UMRLA V NEMŠKEM TABORIŠČU SMRTI AUSCHWITZU |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 14. 5. 2017 |
3.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3.9.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal Opis s podatki iz literature |
Doprsni kip |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2524 Trnovo, parc. št. 3007 |
|
Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču in Tonetu Tomšiču, Knežak |
Spomenik naj bi financirali slovenski izseljenci. Odkrit 7. 9. 1969, avtorja
Zdenko Kalin in Živa Baraga. -- slika makete v Delu 27. 6. 1969 |
Pri OŠ Knežak |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 12. 2020 in 20. 6. 2021 |
20.6.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Dušan Pogačnik - Črt |
Kurir VOS-a Dušan Pogačnik je padel v nemško zasedo, ko se je vračal s kurirske postaje. Spomenik je izdelal Marmor Hotavlje in je bil leta 1969 postavljen na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Srednja Dobrava. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 122-123. Ni v RKD. |
takoj za 1. ovinkom za Slovensko pečjo nad Kropo v smeri Jamnik, na desni strani ceste (na Ciganskem). |
NA TEM MESTU JE PADEL 29. 12. 1943 PARTIZAN POGAČNIK DUŠAN ČRT Roj. 29. 7. 1923 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
plošča na kamnu |
Radovljica |
K. o. 2165 Kropa, parc. št. 479/2 |
|
Lokavec, Plošča 3 padlim |
Plošča je pravokotne oblike (80 X 65 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan in zlato obarvan. Datum odkritja: 1978 |
Na dvoriščni fasadi hiše Lokavec 167 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2381 Lokavec, parc. št. *185/1 |