| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Rakitna, pokopališče, Mikuš Ivan |
Mikuš Janez. Sistory. . 2. MIKUŽ IVAN, roj. 14. marca 1911. Zaradi sodelovanja s partizani so ga Italijani 19. julija 1942 ubili v Rakitni.«
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Rakitna, po poti proti razpelu, 3. vrsta, 2. grob desno. |
[križ] Naj počiva v miru! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar,1.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Brezovica |
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1 |
|
PRIMSKOVO, Gradišče - spominska plošča delovanju partizanskih enot |
EŠD: 20362 Pravokotna kovinska plošča velikosti 45 x 55 cm je pritrjena na južni strani stavbe, okoli 2,5 m od tal. V stavbi so v zgornjih prostorih učilnice osnovne šole, v spodnjih prostorih pa je PGD Primskovo. Napis je reliefiran. Ploščo so odkrili 1981. leta. |
Trebnje - Velika Loka - Šentlovrenc - Žubina - Gornji Vrh - Sevno - Gradišče (Primskovo) |
MED OKUPACIJO V LETIH 1941 - 1945 SO SE V TEH KRAJIH BORILE PROTI SOVRAŽNIKU ENOTE NOV IN POS: II. GRUPA ODREDOV, UDARNA BRIGADA MATIJA GUBEC, ZAPADNO DOLENJSKI ODRED IN UDARNA BRIGADA IVAN CANKAR, KI JE OD 4. DO 6. JAN. 1943. DOKONČNO UNIČILA SOVRAŽNO POSTOJANKO NA PRIMSKOVEM. SLAVA PADLIM JUNAKOM ! PREŽIVELI BORCI IN KRAJANI |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 11.8.2017. |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Šmartno pri Litiji |
k.o.1851, parc. št.721/3 |
|
Spomin padlim gasilcem |
Plošča padlim gasilcem iz Sore je bila odkrita 10. julija 1955. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 97-98. |
Ob vhodu v gasilski dom, nasproti gostišča Pri divjem petelinu, pRESKA 6d |
Kot žrtve ste padli v borbi za nas Trampuš Ivan Tratnik Feliks Križaj Janko Petač Avgust Tehovnik Valentin Košenina Anton Križnar Vincenc Bernard Stanislav Slava jim. GD Sora 10. 7. 1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 18.10.2017
30.12.2021 D.Divjak |
30.12.2021. 00:00 |
— |
30.12.2021 dopolnil podate D.Divjak |
Marmorna plošča na steni |
Medvode |
K.o.: 1977 - SORA, št.parc.: 70/4 |
|
Tržišče - Spomenik žrtvam NOB |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 124. Avtor spomenika je pisatelj Tone Svetina. Spomenik je bil odkrit leta 1977. |
Tržišče, nasproti stavbe, v kateri je Krajevna skupnost Tržišče. |
Spredaj ni napisa. Zadaj piše VSTAJI-BORBI-ZMAGI 1941-1945 KO ZZB NOV TRŽIŠČE 1977 |
— |
— |
— |
— |
Mojca Mežik, 4. 11. 2017 in Ljubo Motore, 25. 2. 2018
26.2.2022 D.Divjak |
26.2.2022. 00:00 |
— |
26.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik žrtvam NOB |
Sevnica |
K.o.: 1397 - TRŽIŠČE, št.parc.: *95 |
|
Spominska plošča na osnovni šoli |
Spominska plošča na osnovni šoli v Martinj Vrhu je posvečena dvajsetim domačinom, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno. Odkrili so jo leta 1981, dostop do šole v Martinj vrhu je z Jesenovca. Več... Podatki o padlih domačinih: Anton Benedičič, rojen 12. junija 1905 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil 18. marca 1945, umrl je 30. marca 1945 v zaporu v Škofji Loki. Franc Benedičič, rojen 15. septembra 1894 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil novembra 1942, umrl je 4. februarja 1943 v Mauthausnu. Franc Benedičič, rojen 17. aprila 1923 v Martinj Vrhu, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 11. februarja 1945 v Cerknem. Štefan Benedičič, rojen 26. decembra 1907 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah. Franc Demšar, rojen 4. septembra 1909 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil maja 1944, umrl je 14. julija 1944 v Martinj Vrhu zaradi bolezni. Franc Demšar, rojen 22. septembra 1922 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil 7. januarja 1943, ujet je bil 9. aprila 1943 in ustreljen kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi. Valentin Frelih, rojen 23. januarja 1923 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 1. aprila 1945 v Martinj Vrhu. Anton Jelovčan, rojen 31. decembra 1871 v Zaprevalu, kmet, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec v Stahovici 9. avgusta 1942. Alojzij Nastran, rojen 24. junija 1925 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi. Janez Nastran, rojen 17. decembra 1920 v Martinj Vrhu, gradbeni tehnik, v partizane je vstopil 26. junija 1943, umrl je 18. maja 1944 v partizanski bolnišnici v Davči. Milan Pintar, rojen 17. aprila 1924 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. januarja 1943, padel je 28. avgusta 1943 v Velikih Laščah. Frančiška Polak, rojena 3. decembra 1886 v Martinj Vrhu, gospodinja, ustreljena je bila 6. aprila 1945 v Martinj Vrhu. Ivanka Polak, rojena 27. decembra 1927 v Martinj Vrhu, kmečka delavka, ustreljena je bila 6. aprila 1945 v Martinj Vrhu. Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu. Janko Štalc, rojen 24. marca 1921 v Martinj Vrhu, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 10. maja 1943, padel je 8. februarja 1944 v Cerknem. Franc Trdina, rojen 14. oktobra 1910 v Martinj Vrhu, aretiran je bil avgusta 1942, umrl je 17. februarja 1943 v Mauthausnu. Jožef Trdina, rojen 13. marca 1919 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. septembra 1943, padel je 27. aprila 1945 v Lokvah na Primorskem. Tomaž Tušek, rojen 20. decembra 1869 v Martinj Vrhu, kmet, ubit je bil 21. oktobra 1943 na domu. Anton Zupanc, rojen 8. decembra 1897 v Martinj Vrhu, kmet, ustreljen je bil 6. junija 1944 v Martinj Vrhu. Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 192-195. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html EŠD 21078 |
Dostop do šole v Martinj vrhu je z Jesenovca. |
PADLI MED NOB |
— |
— |
— |
— |
Franc Podnar |
19.4.2022. 00:00 |
— |
Ni sprememb, poroča Mihael Simonič 18. 4. 2022. |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2070 Martinj Vrh, parc. št. 562/3 |
|
Kajuhov spominski objekt, Žlebnikova domačija |
Pri Žlebnikovi domačiji je bil 19. septembra 2017 slavnostno odprt Kajuhov spominski objekt. Z izgradnjo objekta je občina Šoštanj izrazila spoštljiv poklon svojemu velikemu pesniku ob 95-letnici njegovega rojstva. Spomenik je projektiral Rok Poles. Manjši objekt sestavljata zidan del s sanitarijami ter leseni prostor za obiskovalce, ki spominja na kozolec. Za zidavo je uporabljen lokalni "rženi" kamen. V objektu so predstavitveni celostenski pano in multivizija o Kajuhu, njegov kip ter klopi in mize.
|
Žlebnikova domačija Šentvid pri Zavodnju 2 |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik, 26. 10. 2021. |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografije M. Hladnik 5. 2. 2023 |
Spominska soba |
Šoštanj |
0946 ŠENTVID PRI ZAVODNJU, 210 |
|
Rakitna, pokopališče, Lenič Angela |
Lenič Angela. Sistory .
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Rakitna, 5. vrsta (v isti vrsti, kot je razpelo), levo od razpela 4. grob. |
[silhueta Kristusove glave, križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar,1.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Brezovica |
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1 |
|
Spomenik padlim borcem Kozjanskega odreda, Ivc |
Spomenik je odkrilo "ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB LAŠKO" 25. 8. 2018 |
Spomenik stoji na grobu v gozdu pod Ivcem - 875 m. |
[zvezda] Bračun Miha 29. 9. 1926, Pišece |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 25. 8. 2018 |
9.3.2024. 00:00 |
— |
Slika 4 prikazuje obliko spomenika pred obnovo.
Bor1974, 09.I.2021
M.Kermavnar, 9. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter katastrske podatke |
Spomenik |
Laško |
K. o. 1042 Paneče, parc. št. 1490/1 |
|
Medvode, pokopališče Preska, Renko Justina |
— |
Pokopališče Preska, Medvode, levo od glavnega vhoda, 3. vrsta, 3 grob od zidu, kjer je glavni vhod (za spomenikom padlim v 1. svetovni vojni). |
JUSTINA roj. RENKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
12.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1976 PRESKA, 81/1 |
|
Padlima članoma KP Avstrije, Smuka |
19. februarja 1945 sta 3. bataljon nemškega SS - policijskega polka in enota Slovenske domobranske vojske nenadoma napadla Smuko in presenetil enote Cankarjeve brigade, v sestavu katere je bil tudi bataljon avstrijskih prostovoljcev. V boju sta padla tudi Willi Frank, član CK KP Avstrije in Willi Hӧgl, član KP Avstrije. Pokopana sta v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah. Sredi vasi stoji velika kamnita gmota (204 x 150 cm), v katero je vzidana bela marmornata plošča (49 x 40 cm) z napisom. Avtor idejnega osnutka ni znan. Izdelalo ga je podjetje Marmor iz Gradca v Beli Krajini po naročilu Okrajnega odbora zveze združenj borcev Kočevje. Prvotno je bil spomenik postavljen globlje v gozdu, 1965 pa je bil prestavljen v samo vas. Obnova je potekala 2003. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 124. EŠD 24193 N. K., Smuka – Spomenik padlim funkcionarjem KP Avstrije /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 6, Četrtek, 3. 9. 1987, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 6, 1987 Dostop: 8. 2. 2024. |
Na Smuki, v središču vasi. Hiša v bližini: Smuka 3a |
TUKAJ STA PADLA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017 |
12.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 11.2.2024, dodal dodal fotografijo 2 in povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. Prenesel podatke iz rubrike Besedilo na spomeniku v rubriko Opis in viri. |
Spomenik |
Kočevje |
1571 SMUKA, 45/2 |
|
SLANČJI VRH-Grob sedmih padlih borcev in ustreljenih domačinov na Slančjem Vrhu |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 122 Spomenik je na grobu na pokopališču na Slančjem Vrhu ob severni strani cerkve. V njem so pokopani talci in naključna žrtev, ustreljeni ob Prijatljevi hiši na Malkovcu po bitki 2. 8. 1942. Istega dne so Italijani ustrelili gluhonemega reveža Franca Pimkota, ki ga ni na spomeniku |
Skupni grob je na pokopališču ob cerkvi na Slančjem Vrhu pri Malkovcu. |
Žrtvam fašističnega udora na Malkovcu 2. 8. 1942 Slava jim Pižmoht Anton, roj. 1906 Pungerčar Janez roj. 1900 Papež Janez roj. 1914 Hrastar Jože roj. 1923 Papež Alojz roj. 1917 Koren Ciril roj. 1899 Urigelj Franci roj. 1923 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018 in 15. 3. 2018
26.2.2022 D.Divjak |
— |
— |
26.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
nagrobni kamni na skupnem grobu |
Sevnica |
K.o.: 1396 - KRSINJI VRH, št.parc.: *49 |
|
TRŽIŠČE-Spomenik padlima borcema in žrtvam okupatorjevega nasilja v Tržišču |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 126. Na pokopališču je spomenik na grobu dveh padlih borcev in sedmih žrtev okupatorjevega nasičja, ki so padli 1943. leta. |
Spominska plošča je na skupni grobnici na pokopališču v Tržišču, zahodno od cerkve. |
V spomin borcem - talcem padlim 1943 BORCI Janežič Jože Lavrič Janez - Nace TALCI Janežič Franc Logar Ciril Borštnar Anton Lenič Franc Zupanc Peter Simončič Jožko Bovhan Anton |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018
26.2.2022 D.Divjak |
26.2.2022. 00:00 |
— |
26.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Sevnica |
K.o.: 1397 -TRŽIŠČE, št.parc.: *90/2 |
|
Žitara vas |
Vsi so padli 9. 5. 1945 v Selah pri Žitari vasi. Na prvotnem nagrobniku je
pisalo: Hier ruhen 8 unbekannte jugoslawische Partisanen, gefallen ima Mai 1945,
v mrliški knjigi Žitare vasi pa jih je 9. Svojci poznanih dveh so na leseno
tablo napisali: V spomin padlim 9. maja 1945 Janko Ledinek -- Peter Gorenšek
Napis 7 neznanih je bil spremenjen pozneje v 6 neznanih, dodano pa je bilo ime Srečko Omejec. |
Pokopališče pri sv. Heleni, Žitara vas / Sittersdorf
Sittersdorf 46, 9133 Sittersdorf, Avstrija |
PETER GORENŠEK SREČKO OMEJEC Na osrednjem bloku: IVAN FARČNIK - BUČ . PARTIZAN PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 . ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970 napis na spomeniku je tudi v nemščini |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.11.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografije 3, 4/1, 4/2 |
— |
Avstrija |
— |
|
GABROVKA PRI LITIJI - spomenik padlim žrtvam v NOB |
EŠD: ni Grobišče je ob zidu na SV strani krajevnega pokopališča. Predstavlja ga
urejen prostor, velikosti okrog 2 x 2 m, okvirjen z betonskimi robniki, z osmimi
betonskimi stebrički, visokih 0,40 m, povezanih med seboj, s presledkom za vhod.
|
Gabrovka pri Litiji, ob zidu pokopališča SV od cerkve sv. Križa oz. desno od nekdanje kapele. |
V SPOMIN PADLIM ŽRTVAM V NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak |
10.5.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnit spomenik, grobišče, memorialna dediščina |
Litija |
k.o.1844 - Vodice, parc. št.:931/2 |
|
Spomenik padlim |
Spomenik je postavljen na dvignjen, ograjen prostor. Iz naravnega kamna zidan steber ima pritrjene marmorne plošče z vklesanimi imeni padlih. Postavljen je bil 1.12.1957, avtorja Jože Bizjak, Zdravko Leskovec.
|
Iz Koritnice v Rut je 7 km. Spomenik je sredi vasi. |
PADLIM ZA SVOBODO 1941-1945 KOS SIMON,LONCNER NIKO,FERJANC JUSTI,FERJANC MILKO,KEMPERLE LADISLAV,MAVER CIRIL,ORTAR IGNAC,REJEC ALBIN,KENDA VENCESLAV,MEZNAR ANDREJ,PAJNTARJERNEJ,KLEČ JOŽE,KODER ANTON,KODER JOŽE,LEBAN DOMINIK,BEGUŠ JUSTIN,BROVČ MIHA,MAVER MILE ZVEZA BORCEV RUT |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 29.7.2019 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik |
Spomenik |
Tolmin |
— |
|
Spomenik Braniteljem Dravograda 1941- pri Hudopisku, naselje Meža, Dravograd |
Na tem mestu so pripadniki jugoslovanske vojske, graničarji in orožniki v dneh od 6. do 9. aprila 1941 branili Dravograd pred vdorom nemških oboroženih sil III. Reicha. Kot žal vemo, hrabro tridnevno bojevanje, smrt 23 padlih graničarjev, porušeni mostovi in drugi obrambni ukrepi niso mogli ustaviti napadanje nemških enot, ki mu je še sledilo kruto okupatorstvo v Dravogradu. Ko se je vsakoletnega spominskega srečanja pri spomeniku udeležil tudi dipl.ing. Habrnal,ki se je pri svojem študiju posvetil arhivskih dokumentov in raziskovanju utrdbenih objektov med prvo in drugo svetovno vojno na področju večjih evropskih držav, med njimi tudi takratne Jugoslavije in nam spregovoril o širši dimenziji in pomenu utrdb tako imenovane Rupnikove linije, kamor sodijo bunkerji v dravski dolini - tudi bunker od katerega so se branili padli graničarji. Bunker pri Hudopisku je namreč sestavni del obrambnega sistema Kraljevine Jugoslavije, ki je po letu 1939 dal poudarek severni fronti kot glavnemu potencialnemu bojišču pred napadi Nemcev. V liniji te fronte, ki je segala od Ljubelja, je imel posebno mesto, ko so ocenjevali strategi močno utrjeni Dravograd. Le-ta naj bi na južnem bregu na eni strani preprečeval vstop v Mislinjsko dolino do Celja, na drugi do Maribora. Za dosegi tega cilja so bili točno določeni utrdbeni pasovi, katerih skupna naloga je bila zavarovanje ozemlja in zadrževanje sovražnika do prihoda mobilizirane armade. Razdelitev utrdbenih pasov je dne 14. 2. 1939 Dravograd uvrstila v 6. utrdbeni odsek, ki je imel od težjega orožja na razpolago tudi 4 gorske topove. Glavna pozicija je bila 700 m vzhodno od cerkve Sv.Petra in Pavla na Kronski gori in njene meje delovanja so segale vse do Vranskega in levo do Guštanja (današnje Ravne na Koroškem). Glavna naloga po tem strateškem načrtu je bilo zaprtje doline Drave od Libelič do Dravograda in doline Meže od Guštanja do Dravograda . Določena so bila tudi sredstva za izgradnjo fortifikacijskih objektov po vsej Rupnikovi liniji . Vendar je bilo od celotnih sredstev dejansko porabljenih le 5%. Tudi to dejstvo govori o dejanski realni nemoči obrambe pred nemško invazijo . V tem času je bilo izvede izvedeno bombandiranje Beograda 6. april 1941. VIRI : "PO POTEH SPOMINOV" Ludvik PUŠNIK 2008; stran št.34-35 EŠD 7452 |
Spomenik stoji v neposredni bližini naselja Meža v Dravogradu.Nad trgovina KGZ Dravograd-ali nad ranžirnimi tiri železniške postaje Dravograd. Mimo vodi asfalta lokalna cesta Dravograd-Otiški vrh (smer Vinkler - Otišnik). |
Na spomeniku je napis : NA TEM KRAJU SO BORCI BIVŠE JUGOSLOVANSKE VOJSKE LETA 1941 V TRIDNEVNEM TEŽKEM BOJU ZADRŽEVALI PREMOČNEGA ZAVOJEVALCA IN PRI OBRAMBI NAŠIH MEJA ŽRTVOVALI 23 ŽIVLJENJ . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Milan PONGRAC, julija 2017, dop. M. Hladnik 6. 12. 2020 |
6.12.2020. 00:00 |
— |
tik nad cesto Črneče–Libeliče, na Šušnikovem
klancu, stoji eden izmed bunkerjev Rupnikove linije. Raziskava je potrdila,
da so na tem kraju 7. aprila 1941 padli žandar in dva pripadnika tedanjih graničarjev, ki so hoteli zaustaviti pohod okupatorja proti Dravogradu, ko je prešel mejo na mejnem prehodu Libeliče. Pokopali so jih 8. aprila popoldne na pokopališču v Črnečah, je zapisano v župnijski knjigi. -- Svobodna beseda sept. 2020, https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2020/10/sb59-web.pdf -- mh |
obelisk iz lomljenega granita , skala kvadratnega profila |
Dravograd |
Dravograd, parc. št. 1165/14 |
|
Črnomelj, Spominska plošča partizanski delavnici |
Datum odkritja: 1984 |
Na cestni fasadi hiše Kolodvorska ulica 25, Črnomelj |
V TEJ HIŠI JE DELOVALA OD LETA 1944 DO OSVOBODITVE PARTIZANSKA KLEPARSKA DELAVNICA. INŽENIRSKA BRIGADA 7. KORPUSA NOV IN POJ 1984 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 51/2 |
|
Idrija, Stanislavu Scozieru |
Opis v RKD: Marmorna plošča je posvečena padlemu mizarju rudnika Stanislavu Scozieru. Odkrita 22. 7. 1951. EŠD 17451 foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981 |
Plošča je bila vzidana na dvoriščni fasadi stavbe "Na Uti", Gregorčičeva ulica 3. Na mestu te stavbe sedaj stoji "Dom upokojencev Idrija", Arkova ulica 4. Trenutno nahajališče plošče ni znano. |
MIZAR RUDNIKA IDRIJA SOZIERO STANISLAV 12.VII8.1908 PADEL V BORBI PROTI FAŠIZMU 22.V.1944 Sind. podr. rudarjev 22.7.1951 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik; M. Kermavnar, 20.7.2020 |
25.2.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 709/5 |
|
Muzej narodne osvoboditve Maribor |
MNO Maribor prikazuje na svojih stalnih in občasnih razstavah obdobje od 1918 - 1945. Razstava Maribor 1941-1945 prikazuje čas narodnoosvobodilne vojne na mestnem območju. V Mariboru je bilo od 1941-1945 središče okupatorjeve oblasti za Spodnjo Štajersko. Tu so bili glavni okupatorjevi ponemčevalni uradi. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 525. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 220-223. Dopolnila: Posebno pozornost zbudi od leta 2018 stalno postavljena razstava o legendarnem Pohorskem bataljonu na vrtu muzeja. |
Ulica heroja Tomšiča 5. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 22. 10. 2022 |
5.5.2025. 00:00 |
— |
Dodal slike Saše Šest, ki pravi, da je muzej vreden obiska, in označil kot obstoječe. M. Hladnik 8. 8. 2024
M.Kermavnar, 5. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek v Opis dodal Dopolnilo. |
Muzej |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 900 |
|
Franc Kosten |
Ime Franca Kostena je tudi na osrednjem spomeniku žrtev NOB na pokopališču. Civilist zidarja Kostena so ubili Italijani na Medvedjeku 8. 4. 1942.
|
Pokopališče Trebnje, lokacija ni natančno označena. |
KOSTENOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Spominska plošča padlim borcem, Jurovski Dol |
Krajani območja Jurovski dol so bili v precejšnjem številu vključeni v narodnoosvobodilno gibanje kot aktivisti ali kot borci NOV. Nekaj jih je padlo oziroma bilo ubitih.Krajani krajevne skupnosti Jurovski dol so se jim po vojni oddolžili tako, da so na kulturnem domu v Jurovskem dolu vzidali spominsko ploščo z imeni padlih. Vir: Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju, Drago Novak,Ivo Orešnik,Herman Šticl,Pomurska založba, Murska Sobota , 1985 |
V središču naselja na objektu Jurovski Dol 1, v bližini cerkve (Kulturni dom).
Koordinate: 46.60662493786531, 15.78548969316448 |
[zvezda] ŽRTVE ZA SVOBODO RUDOLF TOPLAK FRANC ŠNAJCER FRANC ORNIK IVAN LORBER ANTON PLANER 27.4.1973 KO ZB NOV JUROVSKI DOL . plošča spodaj: KAREL ČIŽEK 1909 - 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 24. junij 2020
R. Zupanec |
20.12.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, popravil naslov, dodal dve lastni fotografiji in dodal koordinate. R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
Spominska plošča |
Sveti Jurij v Slovenskih goricah |
529-JUROVSKI DOL, št.parc.:*98 |
|
Ribnica, Spominska plošča Jožetu Šešku |
Na nekdanji ribniški občinski praznik 26. marca 1958, ki je bil v spomin na zmago partizanskih enot nad italijansko enoto Macerata v Jelenovem Žlebu, je bila odkrita spominska plošča z reliefno plastiko narodnemu heroju Jožetu Šešku. Bil je prvi, ki je zanetil ogenj upora proti nekdanjim izkoriščevalcem ljudstva in okupatorjem ter da je po njegovi zaslugi bila spomladi 1938 ustanovljena prva celica KPS v Ribnici. Rojen je bil 4.decembra 1908 v Slovenski vasi pri Kočevju, ljudsko šolo in gimnazijo obiskoval v Kočevju in bil 1928 prvi slovenski maturant.V ljubljani je študiral filozofijo in diplomiral na slavistiki 1931 in se 1933 zaposlil v Mariboru. Po treh mesecih je bil odstranjen zaradi komunistične propagande, obsojen na 6 mesecev strogega zapora in 3-letno izgubo državljanskih pravic. Živel je v Kočevju, in bil 1928 sprejet v KP ter po ustabnovitvi partijske celice bil njen prvi sekretar. Leta 1933 je organiziral plakatno akcijo. Kot sekretar Okrožnega komiteja KPS je pokrival Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, Loško dolino vse do Kolpe in Bele Krajine. Bil je zaslužen za ustanovitev prve ribniške partizanske čete 13. julija 1941. Zaradi izdaje so ga Italijani odkrili v skrivnem bunkerju v Konca vasi - Stara cerkev. Po zasliševanju je na vojaškem sodišču s Karlom Ahacem bil obsojen na smrt in ustrelili 11. maja 1942 na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Pokrovitelj vzdrževanja v preteklosti :Občinska konferenca ZKS Ribnica Evidenčna št.: 22480 memorialna dediščina |
V središču Ribnice, v neposredni bližini avtobusne postaje in na levi strani glavne ulice v smeri proti Kočevju se nahaja hiša Gregorja Miheliča in v njej gostilna. Na levi strani ob vhodu se nahaja spominska plošča z reliefom Jožeta Šeška.
Pred preimenovanjem ulic v začetku 90. let je bila to Šeškova ul.32, danes Škrabčev trg 22. |
NARODNI HEROJ JOŽE ŠEŠKO NAŠ PRVI BUDITELJ IN OR- GANIZATOR V OSVOBODILNEM BOJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 10.9.2017 |
10.9.2017. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ribnica |
K.o.:Ribnica, parcela 1949, stavba 338 |
|
20. padlim domačinom in borcem Celjske čete |
V veži šole v Šentrupertu sta spominski plošči 20. domačinom-padlim borcem in žrtvam okupatorja. Poleg te plošče je bila leta 1975 vzidana tudi plošča padlim borcem Celjske čete. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Str. 491 in 494. |
Osnovna šola Breze-Šentrupert. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
21.10.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, obe plošči sta bili pozneje verjetno prestavljeni na centralni spomenik v Šentrupertu. Dopolnitev opisa. |
Spominski plošči. |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 948/2 |
|
Delavski klub-Velenje |
— |
Velenje, Titov trg 003 |
DK-zvezda |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
5.11.2024. 00:00 |
— |
— |
Restavracija |
Velenje |
— |
|
Kurirska postaja S-8 |
,Na avtocestni pentlji med Hajdino in Kidričevim je, zemljanka kurirske postaje S-8. Kurirska postaja S-8 je bila ustanovljena v začetku leta 1944. Postaja je delovala na silno neugodnem ozemlju, na katerem so Nemci pogosto organizirali hajke na kurirje in politične delavce. Težaven je bil tudi prehod čez Dravo. Kurirji so jo morali često kar preplavati. Do septembra 1944 se je S-8 zadrževala v gozdovih okrog Strnišča (danes Kidričevo). Iz varnostnih razlogov se je morala večkrat seliti. Iz začetnega taborišča blizu glavne ceste Zgornja Hajdina - Šikole, se je preselila v bližino vasi Njiverce, od tam pa v gozdove južno od železnice Ptuj - Pragersko, blizu ceste Hajdina - Apače. Vir: Rado Zakonjšek (Kurirji str. 454). |
,Na avtocestni pentlji med Hajdino in Kidričevim so ostanki bunkerja - kurirske postaje S-8. Vidni so še pragovi in prve stopnice v podzemlje. Spomenik ni vzdrževan, povzročitelj izginotja je DARS, ki bi lahko bil ob gradnji avtoceste pomnik ,zaščitil in ohranil. Koordinate: 46.411.640 N in 015. 810.326 E |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik, 10. 08. 2024 |
27.8.2024. 00:00 |
— |
Bunker S-8 je komaj še viden, zato sem ga opremil z zeleno zvezdico. Po besedah predsednice ZB Ptuj Branke Bezeljak bodo S-8 obnovili.,
S.Gradišnik, posnetek št.1 je naredil Stanislav Lepej s Ptuja. |
zemljanka |
Hajdina |
— |
