| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Franc Zagožen - Marijan |
Ranjeni mitraljezec Marjan je še vedno ležal v bolnišnici na Glažutski planini. December je mineval in stanje se mu je stalno slabšalo. Leon in Petek naj bi mu našla mesto na Spodnjem Razborju. Bil je kaj žalosten pogled nanj. Ležal je v zasilnem zavetju, v katerega je medlo sneg. Skupina z ranjencem se je ustavila v bližini javke "pri Koštrunčku" na Graški gori in ranjenec je moral vso noč preležati v hudem mrazu in vetru na prostem. Ko so prišli do Rožeja je umrl. Ura je bila na silvestrovo natanko polnoč, ko je bil pokop končan in grob zasut. Partizanka Pepca je začela silovito jokati. Morda je zaslutila, da bo tudi njeno truplo čez tri tedne zagrnila zemlja...
|
Na vrtu zadaj pod domačijo Rožej, Spodnji Razbor 37. |
TU JE OMAHNIL V SMRT 31. 12. 1942 FRANC ZAGOŽEN MARIJAN BOREC POHORSKEGA BATALJONA KO ZB RAZBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 17. 5. 2023 |
7.5.2025. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 17. 5. 2023
M.Kermavnar, 7. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil lokacijo in dodal katastrske podatke. |
nagrobnik, križ s ploščo |
Slovenj Gradec |
K. o. 0856 SPODNJI RAZBOR, parc. št. 413/1 |
|
Cesta do doma Tončke Čeč |
Na hišni številki Klek 32 je Dom DPO z imenom Dom Tončke Čeč. Ob cesti pod domom je škarpa s spominsko ploščo. |
Klek št.32. |
zvezda CESTA DO DOMA NAR. HEROJA TONČKE ČEČ 1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 12.5.2023, D.Divjak 23.12.2023 |
12.5.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 23.12.2023 |
Spominska plošča |
Trbovlje |
K.o.: 1871-TRBOVLJE, št.parc.: 1829/8 |
|
Morje, plošča OF |
Med prvimi vaškimi odbori OF je bil ustanovljen odbor v Morju.
Svojo prvo postojanko je imel pri Matevžu Pokrivaču - Tigru. Postojanko je dobro
poznal okrožni sekretar KPS Maribor in poznejši izdajalec Karel Kladnik - Uroš.
Matevža Pokrivača in njegovo ženo Terezijo so Nemci odpeljali v koncentracijsko
taborišče, od koder se nista vrnila. |
Rače - Fram, Morje, Brezovec št. 43. |
V TEJ HIŠI JE BIL APRILA 1944 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF NA FRAMSKEM PODROČJU OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE - KK SZDL FRAM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
19.9.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, premaknil zvezdico na ustrezno pozicijo, popravil besedilo in dodal lastne fotografije. Spominska plošča se nahaja na stanovanjski hiši na naslovu Brezovec št. 43, Morje.
R. Zupanec, 19. 9. 2023. |
Plošča |
Rače - Fram |
721 Morje, 168 |
|
Taborišče izgnancev hotel Reichsgraf, Coburg, Nemčija |
Od leta 1939 do 1945 je hotel služil kot pomožna bolnica in taborišče izgnancev. Vir:Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968 Geslo:izgnanci123 |
Nasproti železniške postaje, Bahnhofsplatz 2, Bavarska, Nemčija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 11.2.2024 |
11.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Coburg, Bavarska |
— |
|
Livold, padlim partizanom na pokopališču |
Na pokopališču je takoj pri vhodu postavljen nagrobni spomenik, posvečen 11 padlim borcem iz Livolda. Na zidanem podstavku (55x70x52 cm) je pritrjena črna marmornata plošča (49x69x14 cm) s kovinsko ploščo (36x32 cm). Tu je pokopanih pet padlih borcev. Ostali podatki niso znani. Nagrobni spomenik je bil obnovljen leta 2004. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125. EŠD 14978 |
V Livoldu na pokopališču |
ROD, KI TU PREBIVA, TO SVOBODO ČUVAL BO, ZNAL CENITI BO, LJUBITI KAR PLAČALI STE S KRVJO! Z.B. LIVOLD. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
29.3.2020
24.12.2021, 28.1.2022 D.Divjak |
28.1.2022. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke ter 28.1.2022 dodal posnetke 2-4 D.Divjak |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1581 - LIVOLD, št.parc.: 149 |
|
Spominska plošča na Tomažičevi domačiji na Otavniku |
Ploščo so pripadniki Nove Robkove čete odkrili na pročelju obnovljene Tomažičeve domačije v letu 2020. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Vas Otavnik (Bojnik) pri Slančjem Vrhu. |
Z Otavnika sta se v noči 31. oktobra 1941 podali [zvezda] V tej hiši je bila občasno Spominska četa |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore |
21.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Plošča |
Sevnica |
— |
|
Pokopališče Jurjevica, Ignacij Oražem, Anton Ogrinc |
Sistory navaja: Ime in priimek: Ignacij Oražem, Oče: Ignacij, Mati: Angela, Po domače: Žagni, Datum rojstva: 22. 02. 1917, Kraj rojstva: Breže, Kraj bivanja: Breže, Stara občina: Ribnica na Dolenjskem, Nova občina: Ribnica, Poklic (soc. status): obrtnik, Datum smrti/izginotja: 28. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Pijava Gorica, Blato, Kraj pokopa: Jurjevica. SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Ogrinc, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Priimek matere: Ahačelčič, Po domače: Žagni, Datum rojstva: 29.01.1907, Kraj rojstva: Podstrmec, Kraj bivanja: Breže, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): obrtnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 30.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Luče v Savinjski dolini, Kraj pokopa: Jurjevica, Država pokopa: Slovenija Opomba: Ignacij Oražem in Anton Ogrinc sta napisana tudi na spomeniku žrtvam NOB v Ribnici. |
Lokalno pokopališče Jurjevica, skozi levi vhod pri cerkvi in v levem vogalu pokopališče. |
R O D B I N A Ž A G N A [križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 3.8.2024 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 11. 8. 2024 dopolnila napis na nagrobniku (Ignacij Oražem) in dodala v Opis podatke o Ignaciju Oražmu iz SIstory. |
Grob |
Ribnica |
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3 |
|
Spominska plošča taborišča ukradeni otroci, Kastl, Nemčija |
Taborišče Kastl pri Ambergu,ZR Nemčija, kjer se je med drugo svetovno vojno v
delu samostanskega gradu na vzpetini nad krajem nahajalo taborišče z ukradenimi
otroci iz Slovenije. V njem so se nahajali dečki v starosti od 10 do 14 let.
Spominska plošča oziroma obeležje, ki ga sestavljata dve plošči. Na zgornji je
upodobljena mati, ki v naročju drži otroka ter v spodnjem delu upodobljen s
hrbtne strani nemški vojak, ki z iztegnjenima rokama želi materi odvzeti otroka.
Ustvarjalec podobe in plošče je bilDrago Tršar. Geslo: otroci123 |
Samostanski del gradu na vzpetini nad naseljem. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 29.marec 2023 |
29.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nemčija, Kastl |
— |
|
TIŠINA-Spominska plošča padlim borcem in žrtvam fašizma |
Na pročelju osnovne šole, Šolska ulica 14, spominska plošča 10 padlim borcem NOV in žrtvam fašizma. Vzidati jo je dala Zveza združenj borcev NOV Murska Sobota 17. oktobra 1966.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978 |
Osnovna šola, Tišina, Šolska ulica 14 |
☆ V NAJTEŽJIH LETIH SLOVENSKE ZGODOVINE 1941-1945 SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NARODNO IN SOCIALNO SVOBODO: FLISAR KOLOMAN IZ RANKOVCEV FEFER JAKOB IZ VANČA VASI FÜRŠT KOLOMAN IZ M.ČRNCEV KÖNJE LADISLAV IZ PETANJCEV KOFJAČ FRANJC IZ PETANJCEV KUHAR FRANC IZ RANKOVCEV NEMEC ALOJZ S TIŠINE NOVAK FRANC IZ SATAHOVCE VOSOJNIK JOSIP IZ TROPOVCEV POLAK JOŽEF IZ GEDEROVCEV ROGAN LUDVIK IZ SODIŠINCEV ŠIFTAR JOŽEF IZ PETANJCEV VOGRINČIČ FRANC IZ M.ČRNCEV . ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV SLAVA VAM, KI STE ZA NOV z OBČINE M. SOBOTE DOMOVINO DAROVALI 17. OKTOBRA 1966 SVOJA ŽIVLJENJA! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 5.maj 2020 |
6.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Tišina |
K.o.: 122-TIŠINA, št.parc.: 280 |
|
Gorenje Vrhpolje |
Spominska plošča, postavljena 1949, z izpisanimi imeni štirih padlih pripadnikov organizacije VOS, ki so padli 1944. Po 1985 je bila plošča prestavljena na sedanjo lokacijo na obnovljeni stanovanjski hiši. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 11. EŠD 11997 |
Gorenje Vrhpolje 14 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
31. 8. 2020 fotografije in besedilo vnesel A. Petrovič. |
31.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Šentjernej |
— |
|
Taborišče izgnancev v cistercijanskem samostanu Waldsassen |
Vir:Tone
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945,
Maribor 1968 Geslo: izgnanci123 |
Basilikapl. 2, 95652 Waldsassen, Nemčija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 25.2.2024 |
25.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Spomenik padlim borcem NOV, Rače |
V pokončen betonski spomenik so v obliki prodnikov vgrajene spominske plošče
z imeni padlih domačinov v NOB. Spomenik je bil odkrit leta 1957. |
Pred osnovno šolo Rače, Grajski trg 1, ki je nastal po preimenovanju iz Mariborska cesta 1. |
VEČNA VAM SLAVA,KI STE DALI SVOJE 1. plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 27.april 2020
Urh Ferlež 1.9.2023
M.Kermavnar 2.9.2023
D.Divjak 3.2023 |
27.4.2020. 00:00 |
— |
Urh Ferlež dodal posnetke, dodal tekst s prve plošče in opis, 1.9.2023
M.Kermavnar dodal manjkajoča imena in priimke s spomenika 2.9.2023
D.Divjak združil dva vpisa in dopolnil podatke 3.9.2023 |
Spomenik
V pokončen betonski spomenik v obliki prodnikov so vgrajene spominske plošče z imeni padlih domačinov v NOB.
Spomenik je bil odkrit leta 1957 in stoji v parku, neposredno pred vhodom v osnovno šolo v Račah. |
Rače - Fram |
K.o.: 716 - RAČE, št.parc.: 2613 |
|
Medvode, Spominski park v Gramozni jami |
V prenovljenem parku v Gramozni jami v Medvodah so prostor dobile obnovljene spominske plošče, ki so bile v preteklosti na različnih stavbah po občini in so jih lastniki objektov odstranili ter jih predali v hrambo Združenju borcev. Na štiri betonske bloke je nameščenih pet obnovljenih plošč. Plošči s prvega in drugega bloka sta bili na dvorcu Goričane, odkriti 25. maja 1952 (konferenca leta 1934) in 24. oktobra 1976 (nemško zbirno taborišče): geopedia.world/Plosca_dvorec_Goricane Zgornja in spodnja plošča s tretjega bloka sta bili na nekdanji Malenškovi žagi poleg hiše Žlebe 2M: geopedia.world/Malenskova_zaga . Plošča s četrtega bloka je bila vzidana na pročelju glavne stavbe tovarne barv Color v Medvodah: Poleg gornjih plošč je tudi obeležje NOB, ki je prej stalo ob železniški progi pri nekdanji Tekstilni, odkrito 29. novembra 1951 na pobudo delovnega kolektiva: www.geopedia.world/Tekstilna_Medvode . Nov spomenik je bil odkrit 31. oktobra 2022. Oblikovala ga je krajinska arhitektka Ana Primc. Vir: http://svobodnabeseda.si/2022/03/sb87.pdf stran 13 Na tej lokaciji je tudi spomenik talcem, ki so bili ustreljeni decembra 1943 na tem mestu. Odkrit je bil leta 1951. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 41-42. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 99-101. |
Pristop po Donovi ulici, vzporedni z Gorenjsko cesto, zavijemo na ulico talcev, spomenik je nižje, v nekdanji gramozni jami.
Hiša v bližini: Donova cesta 7C, Medvode |
prvi betonski blok: SEPTEMBRA 1934 TU JE BILO plošča zgoraj [Triglav z OF, zvezda, srp in kladivo] NA TEM MESTU JE DNE 31.12.1944 [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 25.8.2023 |
25.8.2023. 00:00 |
— |
— |
— |
Medvode |
K. o. 1973 Medvode, parc. st. 103/7 |
|
Taborišče izgnancev Zell am Harmsbach, Nemčija |
Vir:Tone
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945,
Maribor 1968 Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak, 1.2.2024 |
1.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Zell am Harmersbach |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.8 |
— |
Ob Cesti na Brdo, nasproti h. št. Kantetova ulica 79, Ljubljana |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KLEJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič |
18.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18. 9. 2023, dodal fotografijo 2 Mojce Luštrek |
Betonski steber |
Ljubljana |
Brdo, 1212/4 |
|
Želimlje, pokopališče, Podlogar Janez |
SIstory navaja Ime in priimek: Janez Podlogar, Oče. France, Mati: Helena, Po domače: Zogarjev, Datum rojstva. 15. 11. 1892, kraj rojstva: Gorenje Golo, Kraj bivanja: Gorenje Golo, Stara občina: Želimlje, Nova občina: Škofljica, Datum smrti/izginotja: 27. 12. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab, Država pokopa: Hrvaška. »[…] 648. Podlogar Franca Janez Gor. gora – Želimlje […]« (Seznam žrtev fašističnega terorja na Rabu, Franc Potočnik, Koncentracijsko taborišče Rab, Koper: Založba Lipa, 1975, str. 346. |
Pokopališče Želimlje, po poti od pokopaliških vrat, desno 10. vrsta, 2. grob (šteto s poti). |
PODLOGARJEVI IZ GOLEGA . OČE JANEZ *1892 + 1942 NA RABU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
21.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofljica
|
K.o.1709 Želimlje, parc. št. *41 |
|
Padlim kurirjem, Strmec pri Sv. Florjanu (Sučje) |
Spomenik kurirjem kurirske postaje TV 4, ki so padli 6. februarja 1945. 31. 3. 1945 so Nemci v gozdu Ragužnica zaradi izdaje odkrili partizanski bunker, v katerem je bilo pet partizanov. Trije so se prebili, dva sta padla, med njimi tudi znani aktivist iz Haloz Jože Žetalski. Na kraju boja borcev Kozjanske čete stoji spomenik, postavljen leta 1980.
[datuma dogodka v Kamri in Vodniku se ne ujemata] |
Kraj Strmec pri Sv. Florjanu, hiša v bližini Stoperce 39 |
[zvezda] V TEJ OKOLICI SO 6.2.1945 PADLI KURIRJI 4. TV-S POSTAJE . Obnovljeno 2022 občina MAJŠPERK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 18. 10. 2020 |
4.9.2023. 00:00 |
— |
Pobrisal pomotoma podvojeni zapis. M. Hladnik 10. 11. 2021.
S. Gradišnik, spomenik je obnovljen, dodal sem fotografije 7. 4. 2023
Pobrisal še en podvojeni vpis spomenika, ki ga je S. Gradišnik 9. 4. 2022 lociral v gozd Ragužnica nad Stopercami in že sam posumil, da gre za isti spomenik. Roman Zupanec je od treh starejših domačinov izvedel, da se gozdu reče Ragušnica in da tam nikoli ni bilo spomenika, da pa stoji spomenik spopadu z Nemci 3 km JZ, višje gori v dolini potoka Beneščica. M. Hladnik 4. 9. 2023 |
Na zazidanem podstavku pokončni in vodoravni marmorni kamen |
Rogaška Slatina |
— |
|
Usoda mežnarja Bernota |
Plošča na hiši ob h. št. 10 govori o partizanskem požigu hiše 1943. Mežnarja Bernota so po ukazu z vrha 28. maja 1943 ob 11. uri ponoči aretirali partizani. Odpeljali so ga v komisariat na Slivni, kjer je bil po zaslišanju "preventivno" ubit. Teden dni po Bernotovi aretaciji so partizani požgali vse stavbe na Sveti gori (mežnarijo, prosvetno dvorano, hlev, župnišče, šolo), ostala sta le cerkev in zvonik. Po ustnem viru so župnijski hlev in kozolec požgali Nemci. Vir: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja, str. 28 |
Na stavbi poleg Rovišča 10 pricerkvi Marijinega rojstva na Zasavski sveti gori. |
NADOMESTNA MEŽNARIJA ZGRAJENA LETA 2002. STARO MEŽNARIJO SO NA TEM MESTU PARTIZANI 1943 POŽGALI. V NJEJ JE BILA OD LETA 1881 TUDI GOSTILNA IN TRGOVINA, DO LETA 1888 PA TUDI ZASILNA ŠOLA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 6. 8. 2018 nedokončano |
2.6.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023 |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Kočevski Rog, Partizanska bolnišnica Kremen |
Bolnišnica je delovala od jeseni 1942 do konca vojne. Po letu 1945 je bila
opuščena in je propadla. Od nekdanjih petih objektov bolnišnice so danes vidni
le skromni ostanki. |
Bolnišnica stoji na zahodnem pobočju Mirne gore, severovzhodno od vasi Planina in jugozahodno od ceste, ki pelje od Planine proti vasi Ponikve.
Dostop do mesta je mogoč iz več smeri, od povsod pa je kar daleč po gozdnih cestah. Ena od možnosti je iz Komarne vasi, kamor se pripeljemo iz Črmošnjic. Nadaljujemo naravnost po makadamski glavni cesti proti Resi. Pri Ribniku pa zavijemo levo v smeri Planine in se peljemo mimo kažipota za grobišče Vinica. Še slabe 4 km naprej opazimo levo za cesto oznake za Mihelčičevo bolnišnico. Tu parkiramo in nadaljujemo peš levo po stezi. Skrbno sledimo oznakam rdeča zvezda na belem krogu in po 20 minutah dosežemo skromne ostanke bolnišnice.
koordinate: S 45.62567, V 15.08535 |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK |
8.11.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografije. Obiskano. Lokacija ustreza. 16.9.2022 BB
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, dodal fotografijo 3/3 in dopolnil dostop s koordinatami, vse po podatkih Mojce Luštrek |
— |
Semič |
K. o. 1532 Planina, parc. št. 542817 |
|
Radegunda, dvema neznanima padlima borcema 14. divizije |
Avtor spomenika je arh. Dušan Samec iz Celja.
|
Obeležje stoji na Čohovem travniku nad cesto Mozirje-Trnavče, stan. hiša Radegunda 050. |
DVEMA BORCEMA XIV. UDARNE DIVIZIJE NOV PADLIMA V BOJU PROTI OKUPATORJU 9. III. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 17.10.2018 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal tri slike M. Hladnik 5. 2. 2023.
Popravljen datum smrti, dodana slika "2"-Bor1974, 05.IX.2023. |
Kamniti steber z napisom |
Mozirje |
Radegunda, 411, zasebni lastnik |
|
MEDVODE, grad Goričane - spominska plošča o nemškem zbirnem taborišču svojcev partizanov in talcev |
Pravokotna granitna plošča temne barve, velikosti 50 x 60 cm, z vklesanim napisom je bila vzidana ob vhodu v grad Goričane, a so jo zaradi prenove gradu sneli in prenesli v depo. Ploščo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač, odkrili pa so jo 24. oktobra 1976. Od 31. 10. 2022 se obnovljena plošča nahaja v Spominskem_parku_v_Gramozni_jami v Medvodah. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 42. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 100-101. EŠD: 5674 |
Plošča je bila vzidana ob vhodu v grad Goričane. Zaradi prenove je deponirana.
Nova lokacija: Spominski park v Gramozni jami.
Pristop po Donovi ulici, vzporedni z Gorenjsko cesto, zavijemo na ulico talcev, spomenik je nižje, v nekdanji gramozni jami.
Hiša v bližini: Donova cesta 7C, Medvode |
(spominska plošča o nemškem zbirnem taborišču); TU JE BILO V LETIH 1942 - 1945 NEMŠKO ZBIRNO TABORIŠČE ZA SVOJCE PARTIZANOV IN TALCEV Z GORENJSKE IN ZASAVJA IZGNANE V NEMČIJO Odlok o razglasitvi zgod. spomenikov na območju Ljubljana - Šiška, Ur. list SRS, št.38/83-1534,50/2016-2218. EŠD: 5673 (spominska soba in plošča partijski konferenci v letu 1934); Odlok o razglasitvi zgodovinskih spomenikov občine Ljubljana - Šiška, Ur. list SRS, št.38/83-1543, 50/2016-2218. DELO: 17.3.2014 Na vhodnem portalu dvorca je od leta 2008 grb nadškofije in tudi grb Franceta Rodeta, ob obnovi pročelja pa so sneli plošči, ki sta opozarjali, da je septembra 1934 v gradu potekala pokrajinska konferenca Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo (pod tajnim imenom Rudi je sodeloval tudi Josip Broz Tito), in da je bilo tam med nemško okupacijo zbirno taborišče za svojce partizanov in talcev, od koder je bilo v izgnanstvo v Nemčijo poslanih več kot 4000 ljudi z Gorenjske in Zasavja. »Prav letos, 23. julija, bo minilo 70 let, odkar so s tega zbirnega mesta odpeljali 54 družin iz Medvod,« je povedal Vladimir Bertoncelj, ki je poskrbel, da sta se plošči ohranili in sta zdaj shranjeni v arhivu na sedežu krajevne skupnosti Pirniče. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1.10.2017, T. Bizjak 21.6.2018. |
25.8.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.8.2023, informacija o novi lokaciji plošče |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Medvode |
1976 PRESKA, 869 |
|
Lopar pri Kopru - spominske plošče |
Spominske plošče na kulturnem domu Lopar so postavljene : Kulturni dom Lopar nosi ime po Bembič Akvilini - Zdenki rojeni 16. 2. 1924 v Loparju. Akvilino so nacifašisti zverinsko ubili 1. 5. 1944 v Kopru. Ustanovljen partizanski mornariški odred Koper dne, 15. 10. 1944 Delovanje Tigrovi skupini rodoljubov, ki je budila narodno zavest pred drugo svetovno vojno. Nad napisom je bronasta petokraka zvezda. Plošča odkrita 13. 9. 1980.
»V prvi polovici meseca junija 1943 je bil ustanovljen še drugi aktiv
mladine, in to na obronkih Drage nad Rižano. […] Do konca leta 1943 je bilo organiziranih 7 rajonov s štirimi rajonskimi komiteji, 38 aktivi in 225 skojevci. Rajonski komiteji SKOJ in njihovi sekretarji so bili: […] VII. ali loparski – sekretarka Akvilina Bembič-Zdenka. […] Po dveh uspelih akcijah na škocjanskem križišču tik pred vrati Kopra so se na predvečer 1. maja 1944 Kristijan Kozlovič-Štefan, Marija Segulin-Mira, Kristina Babič-Mirka in Akvilina Bembič-Zdenka dogovorili, da gredo spet v akcijo na isto križišče, in to kljub sklepu rajonskega komiteja SKOJ, da je na istem kraju ne bodo več ponovili, ker je sovražnik prav gotovo buden in pripravljen. Med akcijo pa jih je presenetila sovražnikova zaseda, prikrita v hiši trgovca Bonina. Pripadnike zasede je na budnost opozoril tudi letalski alarm, in ko so opazili na cesti junaške mladinke, so nanje streljali. Ranjeni sta bili Mira in Zdenka, medtem ko sta se Štefan in Mirka utegnila umakniti proti Tribuni, v gozdiček Montinjan, kakor so se dogovorili pred začetkom akcije. Ranjenki sta se z muko reševali proti Škocjanu, zatekli sta se v hišo Angele Skorošec, kjer so ju obvezali. Nato sta nadaljevali pot proti Pradam-Žontam. Mira je kmalu omagala, Zdenka pa je šla naprej iskat pomoč proti Žontam. Tam so jo opazili fašisti in jo ubili. Trupli obeh mladink so nato fašisti položili ob cesto, kjer je bila izvedena akcija, in ju razkazovali javnosti v opomin. Naslednji dan so morali koprski gasilci odstraniti trupli in ju zagrebsti na pokopališču.61«
»V napisnih akcijah med 27. aprilom in 1. majem 1944 sta padli tudi prvi žrtvi. To sta bili skojevski aktivistki Marija Segulin-Mira in Akvilina Bembič-Zdenka, ki so ju nemški vojaki in fašistični aktivisti ubili 28. aprila zvečer na križišču cest Koper-Trst-Šmarje.54 Tedaj ilegalni časopis Mladina, sicer glasilo Zveze slovenske mladine, je tej zgodbi dodala propagandni pridih in dogodke opisala takole: »Ko so bili vsi hribi slovenske Istre razsvetljeni od kresov in raket na predvečer 1. maja, ko so odmevali streli in pokale bombe, je ginjena od te krasote vzkliknila Mira: 'Na akcijo gremo! Naj tudi fašisti v Kopru vedo, da je jutri naš veliki praznik'. Izginila je s svojimi tovarišicami na njeno najljubše delo. Saj ni bila edina, vsa mladina je bila danes na podobnem delu. Dve uri sta se premikali temni senci po glavni cesti, kakor zvezdnato nebo je postajala cesta za njima. 'Še eno križišče', je zašepetala. Počasni, neslišni koraki so se približevali najnevarnejši točki. Znova je pomočila čopič v barvo in nadaljevala s pisanjem tistih besed, ki so ji bile najdražje. Zadnjo potezo je naredila, zaregljale so sovražne strojnice, zadeta od krogle je obležala ranjena poleg svoje mrtve tovarišice Zdenke. Ni izdala bolečin krutim fašistom, odločno je zavrnila njihovo ponudbo, če hoče iti v bolnico. Krepko je tiščala v pesti čopič, ko je z nasmehom na ustih umirala sredi tistih gesel, za katerih uresničevanje se je že dve leti borila.'55«
|
V središču vasi Lopar pri Kopru na kulturnem vaškem domu (h. št. 19) so postavljene spominske plošče. |
1. PLOŠČA KULTURNI DOM LOPAR AKVELINA BEMBIČ - ZDENKA 2. PLOŠČA V TEM KRAJU JE BIL 15. OKTOBRA 1944 USTANOVLJEN PARTIZANSKI MORNARIŠKI ODRED KOPER 3. PLOŠČA V LOPARJU IN OKOLICI JE V LETIH OD 1925 DO 1940 DELOVALA TIGROVSKA SKUPINA RODOLJUBOV - PROTIFAŠISTOV IN BUDILA NARODOVO ZAVEST. POSTAVILA DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE IN VAŠKA SKUPNOST LOPAR 13. 10. 2002 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 07. 05. 2017
D.Divjak 10.4.2022 |
23.10.2024. 00:00 |
— |
D, Divjak dopolnil podatke 10.4.2022
Zdenka Primožič 23. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo in iz Zgodovinskega časopisa. |
Spominske plošče na kulturnem domu Lopar |
Koper |
K.o.: 2613 - TRUŠKE, št.parc.: *334 |
|
15. belokranjski udarni brigadi, Bočka |
16. maja 1942 je v Bočki pri Pekovi loži čakala partizanska zaseda izdajalca Petra Kolarja. V kratkem spopadu je padel italijanski karabinjer, Kolar pa je ušel. 18. maja so na istem mestu partizani ponovno postavili zasedo. V spopadu je padel italijanski vojak, Italijani pa so nedaleč stran, v Strmcu, zajeli partizana Franca Sušca iz Metlike in ga po kratkem zaslišanju ustrelili. 8. novembra 1942 je zašla v zasedo Cankarjeve brigade v Bočki na Rosinovem hribu kolona 60 vojakov, ki je vozila oskrbo za italijansko posadko na Hrastu. Po kratkem spopadu je bila italijanska kolona razbita, padlo je 6 vojakov, 5 je bilo ranjenih, nekaj pa so jih partizani ujeli. Po zagotovilu, da se partizani ne borijo proti italijanskemu ljudstvu, pač pa le proti fašizmu, ki je tudi italijansko ljudstvo pahnil v vojno, so jih v samih spodnjicah in srajcah poslali nazaj v Metliko. Cankarjeva brigada ni imela izgub. 28. septembra 1943 je bila v Bočki pri Vranešičevi hiši ustanovljena 15. slovenska narodnoosvobodilna brigada, ki si je v poznejših bojih zaslužila ime »udarna«. Sestavili so jo iz dela borcev Vzhodnodolenjskega odreda in novo mobiliziranih borcev iz Bele krajine. Zato je pozneje dobila naziv »Belokranjska«.
|
Zraven hiše Bočka 2, Metlika, tik ob cesti proti Gorjancem. |
IZ BELOKRANJSKIH 20. IX. 1953 |
— |
— |
— |
— |
13. 3. 2017 M. Hladnik, nedokončano
M. Kermavnar 23.10.2023
D. Divjak 13.2.2025 |
13.2.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.10.2023, dodal katastrske podatke in besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič
D. Divjak dodal posnetek iz Dolenjskega lista, 13.2.2025 |
Spomenik |
Metlika |
K. o. 1515 Metlika, parc. št. 507/6 |
|
Bolfenk |
Ko so januarja 1945 Nemci hoteli v tem kraju seliti partizanske družine, so bili o tem pravočasno obveščeni partizani. Borci druge čete 1. bataljona Kozjanskega odreda so Nemce iznenada napadli. Padlo je 13 nemških vojakov ter partizanski mitraljezec. Zaradi močnega nacističnega nasilja so v Halozah ustanovili Haloško partizansko četo šele 18. aprila 1945. Premikala se je skoraj vsako noč, da je ne bi presenetili in uničili. Do prvega resnejšega spopada je prišlo šele v drugi polovici januarja 1945 pri Sv. Bolfenku v Halozah. Obveščevalec Jože Ogorevc-Pepi je obvestil četo, da nemški orožniki nameravajo aretirati Planinčevo družino, domačijo pa zažgati. Komandir Hernaus je takoj ukrepal in borci so zasedli položaje v visokem snegu na obronku gozda ob vznožju ceste. Po več kot dveh urah čakanja so zagledali kolono nemških orožnikov, ki so zaradi lastne varnosti pred sabo vodili mater z otrokom. Kozjanci so predhodnico spustili naprej, glavnino pa "zasuli z ognjem" iz vsega orožja. Po kratkem boju je na bojišču ostalo okoli deset mrtvih, pet orožnikov pa so ujeli. Na partizanski strani je padel puškomitraljezec Jože Petančič s Piršenbrega, ki je kljub opozorilu četnega političnega komisarja Rožmana na orožnike streljal stoje. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Bolfenku v Halozah. Čez nekaj dni ga je okupator dal odkopati in fotografirati. Na območju, kjer je četa delovala, so bile tudi domačije, ki so pred partizani zapirale vrata, ker so bili njihovi gospodarji zaverovani v moč Tretjega rajha.
Na Jelovicah v Halozah stojita dve obeležji v spomin na spopad 2. čete 1. bataljona Kozjanskega odreda z nemškimi orožniki januarja 1945. Prvo stoji na kraju spopada, v katerem je padlo 10 orožnikov in partizan mitraljezec. Nedaleč stran je spominska plošča padlemu mitraljezcu Jožefu Petančiču. Po vojni je Zveza borcev na čelu s Faniko Vauda vsako leto organizirala pohod na Jelovice. Pohodniki so se podali iz Vičave (izpred domačije Olge Meglič), se prepeljali z ranco preko Drave, nato pa peš nadaljevali pot na Jelovice, kjer je potekal kulturni program pred spominskim obeležjem NOB. |
Spomenika stojita blizu domačije Marije Planinc, Jelovice 10 v Halozah, prvi v neposredni bližini asfaltne ceste, spomenik Petančiču pa je okoli 100 m nad cesto v gozdu.
46.30891592676008, 15.751378584545487 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8.5.2021
17.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
1.8.2023. 00:00 |
— |
17.5.2021 vnesel teksta z obeležij D.Divjak
Dodal sliki, ki ju je poslal Roman Zupanec, in premaknil spomenik na mesto, ki ga je označil s koordinatami. M. Hladnik 1. 8. 2023 |
Granitna skala z napisom ter skala z napisom |
Majšperk |
K.o.: 500-BOLFENK |
|
Kranj, pokopališče Rupa, Keršič Franc |
Opis stebrička: Nagrobni kamen velikosti 20 cm x 20 cm in višine 45 cm, na katerem je pritrjena kovinska plošča (15 cm x 10 cm) z reliefnim napisom. OPIS DOGODKA: Franc Keršič je kot nemški vojni ujetnik leta 1944 vstopil v I. jugoslovansko brigado formirano v Sovjetski zvezi. Brigada se je nato borila v Jugoslaviji. Padel je v boju s sovražnikom pri Vinkovcih v Slavoniji. VIRI: Pomniki narodnega osvobodilnega boja v občini Kranj, str. 55. EŠD: ni Sistory navaja Ime in priimek: Franc Keršič, Oče: Janez, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 04. 08. 1922, Kraj rojstva: Rupa pri Kranju, Kraj bivanja: Rupa, Kranj, Datum smrti/izginotja: 15. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vinkovci, Kraj pokopa: NULL. »»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Keršič Franc, rojen 4. avgusta 1922, Rupa (Kranj) 5. aprila 1945, Vinkovci […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 213)« |
Kranj, pokopališče Rupa, levo od pokopaliških vrat, ob južnem pokopališkem zidu, nasproti zvonika Cerkve sv. Marije Magdalene.
Bližnja hiša (na isti strani kot pokopališče) je Rupa 19. |
napis na medeninasti ploščici na stebričku: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boris Cugelj, krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp |
13.6.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.5.2022, fotografiji 2, 3 in 4/1
M.Kermavnar, 13.6.2023, združil z zapisom Zdenke Primožič (tekst in fotografije) in izbrisal drugi zapis. |
nagrobni kamen s spominsko ploščo |
Kranj |
2101 RUPA, 1 |