| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Lobnik |
Franc Pasterk, ki je skupaj z Gašperjem Prušnikom (p. d. Wölflom) ustanovil prvi odbor OF za Koroško (Lobniški OF) je padel v boju za Mežico.
|
Domačija Tavčman, Lobnik / Lobnig
Lobnig 5, 9135 Lobnig, Avstrija
Navigacija me je pripeljala do naslova Lobnig 9 in mi tam kazala, da je do cilja še 400m. Domačini so mi povedali, da tam poti ni in da moram v Železni Kapli takoj na robu kraja ostro zaviti levo strmo navzgor (kot kaže tudi zemljevid Open Street. Vendar mi tam navigacija kmalu ni več našla ceste, verjetno zato, ker je promet prepovedan, razen za osebe "z razlogom" Po makadamski cesti sem se pripeljal do hiše.
|
TO JE ROJSTNA HIŠA NARODNEGA HEROJA PASTERKA FRANCA - LENARTA. ROJ. 12. 3.
1912, PADEL KOT KOMANDANT 1. KOROŠKEGA BATALJONA 6. 4. 1943 ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV APR. 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
26.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3, opomba o dostopu do lokacije. |
Spominska plošča |
Avstrija |
— |
|
Muzej Ptuj |
Stalna razstava kaže začetek in razvoj revolucionarnega gibanja na ptujskem območju med vojnama, rovarjenje ptujske pete kolone in boj proti njej.Gradivo prikazuje razvoj osvobodilnega boja — začetek upora in širjenje Osvobodilne fronte ter okupatorjevo nasilje v tem obdobju, razvoj vstaje v letu 1942 — Slovenjegoriškačeta od njenega nastanka do poslednjega boja, dalje je prikazano osvobodilno gibanje v letu 1943 ter množični boj proti okupatorju 1944. Razstava pregledno kaže razmah OF,partizanske akcije, mrežo kurirskih postaj ter delovanje partizanskih tehnik, udeležbo prebivalcev ptujskega okoliša v narodnoosvobodilnem boju zunaj tegaobmočja.
med številnimi stalnimi razstavami NOB tudi z besedo ne omenja. Pred gradom je ob kipih pomembnih domačinov tudi spomenik sprave kiparja Mirsada Begića iz leta 1997, ki je posvečen vsem žrtvam druge svetovne vojne. |
Grad Ptuj |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik |
7.11.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 7. 11. 2023 |
Muzej |
Ptuj |
— |
|
Dovje, družinski nagrobniki |
Sistory: Mirko Pezdirnik, Oče: Maks, Mati: Marija, Datum rojstva: 15.01.1925, Kraj rojstva: Dovje, Datum smrti / izginotja: 11.07.1944, Kraj smrti / izginotja: Rupe nad Dovjem, Kraj pokopa: Dovje Sistory: Maks Pezdirnik, Oče: Maks, Mati: Marija, Datum rojstva: 20.03.1923, Kraj rojstva: Dovje, Datum smrti / izginotja: 16.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Krasnogorsk, Moskovska oblast, Kraj pokopa: NULL V nemški vojski padli ali pogrešani […] 39. Pezdirnik Maks z Dovjega. Nikogar od sorodnikov ni več med živimi.« (Janez Svoljšak, Seznam mobilizirancev v nemško vojsko iz Mojstrane, Dovjega in Belce, Mobilizacija Gorenjcev v nemško vojsko 1943-1945, Gorenjski kraji in ljudje XI, Kranj, 1999, str. 261–262) »Priimek in ime: Pezdirnik Maks Kraj bivanja oz. rojstva: Dovje Datum rojstva: Datum smrti: 1944 Kraj smrti:
(Jože in Kolja Dežman, Marija in Slavko Hribar, Žrtvovani za rajh, Poskus seznama v bojih nemške armade in v ujetništvu izginulih mobilizirancev v nemško vojsko, Mobilizacija Gorenjcev v nemško vojsko 1943-1945, Gorenjski kraji in ljudje XI, Kranj, 1999, str. 335) ________________ »Mobilizirana v nemško vojsko – padla v NOV […] 44. Pezdirnik Mirko roj. 15. 1. 1925, padel 11. 7. 1944 v Krajih pri Dovjem kot partizan. Mobiliziran v RAD in v nemško vojsko pomladi 1943, poleti 1944 prišel na dopust ter odšel v partizane. Njegov brat Maks je padel kot nemški vojak (gl. zap. št. 39!)« (Janez Svoljšak, Seznam mobilizirancev v nemško vojsko iz Mojstrane, Dovjega in Belce, Mobilizacija Gorenjcev v nemško vojsko 1943-1945, Gorenjski kraji in ljudje XI, Kranj, 1999, str. 262) ........................................................ Sistory: Ime in priimek: Sebastjan Milonik, Datum rojstva: 29.01.1928, Kraj rojstva: Mojstrana, Datum smrti / izginotja: 17.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Velika Planina, Kraj pokopa: ni. Boštjan je naveden tudi med borci na levi plošči spomenika NOB, le da tam piše MILOVNIK. MiloVnik piše tudi na Krulovčevem grobu, kjer je dodana Boštjanova plošča. Ni padel v nemški vojski, kot bi lahko sklepal iz nagrobnika ........................................................ Sistory: Ime in priimek: Anton Skumavc, Datum rojstva: 23.01.1921, Kraj rojstva: Mojstrana, Datum smrti / izginotja: 07.04.1942, Kraj smrti / izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen »14. marec 1942 – iz Begunj […] 9138 Skumavc Anton, 23. 1. 1921, Radovna, tovarniški delavec – u. p., 16. 1. 1942, Dovje, umrl 7. 4. 1942, Gusen Transport, s katerim so bili prej navedeni odpeljani v koncentracijsko taborišče, je krenil iz Begunj 28. februarja 1942. Do Mauthausna je z vmesnimi postanki v Celovcu in na Dunaju potreboval dva tedna. Nihče od udeležencev tega transporta taborišča ni preživel. […] 9138 Anton Skumavc se je rodil v Radovni na materinem domu. Kot nezakonski otrok je prišel v oskrbo h Kotnikovim v Mojstrani; z desetimi leti je bil pastir. Na Dovjem je obiskoval šolo, nato se je v Zapužah na Gorenjskem izučil za kovača. Zaposlil se je v jeseniški železarni kot kovaški pomočnik. Politično ni bil opredeljen. L. 1941 je stanoval na Dovjem. 16. decembra 1941 se je v vstaji pridružil Triglavski četi. Sodeloval je pri napadu na orožniško postojanko v obmejni stražarnici na Velikem bregu. S partizani se je umaknil na Vrse in od tam 18. decembra 1941 odšel domov. Aretiran je bil na Dovjem in še isti dan so ga pripeljali v Begunje. V Mauthausnu je moral z ostalimi člani transporta v Gusen, kjer je bil ubit že po treh tednih. V mauthausenski dokumentaciji je ob podatku o njegovi smrti pripisano »flucht« - beg, kar je pomenilo, da je umrl nasilne smrti.7« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 133, 134 – na tej strani poleg besedila tudi fotografija) ........................................................ SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Guzelj, Oče: Jakob, Mati: Mina, Datum rojstva: 22. 07. 1909, Kraj rojstva: Mojstrana, Kraj bivanja: Mojstrana, Datum smrti: 17. 04. 1945, Kraj smrti: Mauthausen, Kraj pokopa. Mauthausen. »19. december 1944 – iz Begunj […]113786 Guzelj Jakob, 22. 7. 1909, Mojstrana, tesar – 13. 11. 1944, Mojstrana, umrl 17. 4. 1945, Mauthausen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 491–492) ........................................................ Sistory: Ime in priimek: Kristijan Dolžan, Datum rojstva: 28.07.1911, Kraj rojstva: Dovje, Datum smrti / izginotja: 07.07.1943, Kraj smrti / izginotja: v, Kraj pokopa: Begunje ........................................................ Sistory: Ime in priimek: Franc Kavalar, Datum rojstva: 20.01.1924, Kraj rojstva: Hrušica, Datum smrti / izginotja: 04.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Cerkno, Kraj pokopa: ni ........................................................ Na pokopališču sta po podatkih Arhiva ZB Jesenice tudi grobova kurirjev Franca Knafliča in Mirka Pezdirnika. |
Nagrobnik Miloniku ob obcestnem zidu dovškega pokopališka, tik ob cerkvi, na nagrobniku Krulovčevih,
Blaščevi in Martinekovi so skupaj v drugi vrsti za jugozahodnim vogalom cerkve,
Pezdirnik je tretji ob obcestnem zidu na levi takoj za vhodom na pokopališče,
drugi drugod po pokopališču. |
VISTER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017, 11. 4. 2021 |
15.9.2023. 00:00 |
— |
Dodal še druge družinske nagrobnike 11. 4. 2021. -- M. Hladnik
M. Kermavnar, 19.3.2023, dodal podatke iz Sistory in prenesel grob Možinovih na sloj Obeležja
Dodal nagrobnik Mirka Pezdirnika, ki sicer nima partizanskih oznak, je pa kot partizan vklesan na drugih spomenikih padlih. Mirko (po domače Janšev) je padel na Rupah nad Dovjem dober kilometer vzhodno od pokopališča. -- M. Hladnik 25. 4. 2023
M. Kermavnar, 18.6.2023, na pobudo Mojce Luštrek popravil več mojih napak, dodal fotografije 1, 2 in 3/4 in ter lokacijo graba Pezdirnik, Blaščevih in Martinekovih. Dodal podatke Maksa Pezdirnika, sicer padlega v Rusiji.
M. Kermavnar, 9.9.2023, dodal še nekatere informacije Zdenke Primožič o Mirku in Maksu Pezdirniku ter Skumavc Antonu.
M. Kermavnar, 15.9.2023, dodal še informacije Zdenke Primožič o Guzelj Jakobu, JOKu. Besedilo na spomeniku in Opis uredil po vrstnem redu fotografij |
družinski nagrobniki |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 871 |
|
Ustanovitev odbora Delavske enotnosti |
Spominska plošča je bila posvečena ustanovitvi Okrožnega odbora Delavske enotnosti za Ljubljano. Danes plošče ni več na fasadi stavbe. Vir: Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 145. |
Plošča je bila vzidana na pročelje stavbe na Ipavčevi ulici 6 v Ljubljani, vendar je tam več ni. |
PLOŠČA JE VZIDANA V SPOMIN NA DAN, KO SE JE 7. NOV. 1942 LETA KONFERENCA DELAVSKEGA RAZREDA SLOVENIJE KONSTITUIRALA V ODBOR DELAVSKE ENOTNOSTI KOT PREDSTAVNIŠTVO DELAVSKEGA RAZREDA, VKLJUČENEGA V CELOTI V OSVOBODILNO FRONTO. V TEJ HIŠI JE BIL USTANOVLJEN OKROŽNI ODBOR DELAVSKE ENOTNOSTI ZA LJUBLJANO. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
23.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 2636 BEŽIGRAD, parc. št. 1003 |
|
Hrovača, grob Marko Bregar |
— |
Po desni poti na zidu med starim in novim delom pokopališča v Hrovači |
M A R K O 5.10.1918 - 12.4.1941 BREGARJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 7.7.2024 |
7.7.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ribnica |
K.o.1626-GORIČA VAS, parc.št. 1019/2 |
|
DOLGA VAS- Grob Lovra Smrtnika, |
Ernest Smrtnik, rojen 6.avgusta 1919, po rodu iz Podolnic pri Horjulu, je delal kot kleparski pomočnik v Kočevju. Kot talca so ga Italijani ustrelili 11. maja 1942 z ostalimi talci. Enojen grob ima nagrobnik iz črnega marmorja širine 45 in višine na višji strani 42 ter nižji, levi strani 34 cm. |
Pokopališče Livold se nahaja na levi strani ceste Kočevje - Brod in do njega vodi dobro označena pot. Grob se nahaja v prvi vrsti skrajno levo. |
SMRTNIK LOVRO *1919 + 1942 talec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
28.1.2022 D.Divjak |
28.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Kočevje |
K.o.: 1581 - LIVOLD, št.parc. 149 |
|
Prem, pokopališče |
Po informaciji župnika je vsak kamen za eno žrtev. Vir Fotografij 4/4 in 4/5: facebook.com/photo/NOB_Slovenije-pomniki_upora |
Pokopališče na Premu. |
PADLIM BORCEM NOV . priložnostno postavljeni napisi z imeni leva stran: BOLESLAV JOSIP ŠTEMBERGER Trnovo 1909 - 1943 ANTON CEK Huje 1925 - 1943 LEOPOLD KIRN Topolc 1919 -1943 SILVESTER BUBNIČ Pregarje 1927 - 1943 NATALINO Di LEONARDO Trnovo, Resie 1927 - 1943 JOŽE TOMAŽIČ Huje 1902 - 1943 . desna stran: KARLO DOLGAN Mereče 1926 - 1943 JOŽEF PALISKA Pregarje 1902 - 1943 PAVEL MLADENIČ Prem, Mladeniči 1899 - 1943 MARIJ POKLAR Podgraje 1914 - 1943 STANISLAV BRAJAN Jušiči, Jurdani 1912 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Urške Perenič 18.7.2020 |
16.8.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 16.8.2023, dodal napis na spomeniku in fotografiji 4/4 in 4/5. |
— |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2517 Prem, parc. št. 64 |
|
Tretja prekomorska udarna brigada NOVJ |
Dva metra visoka plastika partizana, kip Jožeta Pohlena. Podatki o boju
brigade so predstavljeni na petih nizkih kamnih. https://www.kamra.si/album-slovenije/prekomorci-so-dobili-spomenik-ilirska-bistrica-1973/ |
V parku pred OŠ Dragotina Ketteja in v bližini Doma na Vidmu, Gregorčičeva cesta 8. |
Prvi kamen: |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 11. 4. 2017, dop. M. Hladnik 11. 12. 2020, M. Kermavnar 9.2.2024, D.Divjak 8.5.2024 |
8.5.2024. 00:00 |
— |
Odkrit 4. 7. 1973, kipar Jože Pohlen. Javni spomeniki na Primorskem, 82. M. Hladnik
M. Kermavnar, 9.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku in katastrske podatke, D.Divjak dodal povezavo na kamra 8.5.2024 |
kip, kamniti kvadri z napisi |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2524 Trnovo, parc. št. 73/3 |
|
Zapor Gorica/Gorizia |
|
Na zidu zapora desno na naslovu Via Giuseppe G. Barzellini 2, Gorica |
AGLI ANTIFASCISTI ITALIANI E SLOVENI
22. IX. 2018 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 3.7.2023 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal tekst s plošče 3.7.2023
Dodal sliki M. Hladnik 20. 6. 2024 |
Spominska plošča |
Italija, Gorica |
— |
|
Ruše - Padlim borcem in drugim žrtvam NOB |
EŠD 6388 Spomenik je posvečen 119 padlim borcem, ki imajo tu grobnico, zraven stoji obelisk. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan,Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 foto123 besedilo123 |
Na trgu sredi Ruš, pred agrotrgovino (št. 4) |
na sprednji strani: 1941 PADLI KOT BORCI 1945 PINTAR MIHA – SEGULIN FRANCE – ŠARH ALFONZ OSTALE ŽRTVE HAPE PEPCA – HUSJAK ANDREJ – JEZERNIK MARIJA TO ŽRTEV BORB IN ZMAG JE SPOMENIK . na desni strani: KOŽUH IVAN – KROPIN IVANKA – LAMUT AVGUST KOBLER FRANC – KOREN ANA – KOŠENINA NIKO ROBNIK STANKO – ROSTI-KREJČI ALICE – SAMSA ANTON SERNEC TEREZIJA – SKERBINJEK VANDA – STANEK ANTON …….. AGNER ZORAN – ……. – xxxxxx JAKOB – BEČELA JOŽICA nedokončano xxxx preveriti pravilnost napisa |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017
9.april 2021 2021 |
12.10.2024. 00:00 |
— |
9.4.2021-dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 12.10.2024, po slabo berljivih fotografijah dopisal berljiva imena na spomeniku. |
marmornata kocka z bronastimi reliefi, na s stopniščem obdanem prostoru |
Ruše |
K.o.: 665-RUŠE, št.parc.: 1845 |
|
Spomenik padlim borcem NOV, Jareninski dol |
Dne 6. aprila 1943 so aktivisti OF na domu bivšega poslovodje Karla Siladija ustanovili odbor OF za območje Jarenine. Predsednik odbora je postal Mirko Kolarič, ostali člani pa so bili:Vojče Lovše, Karla Siladjija, Ivan Babnik, Zoran Črnko in Jože Šketa. Nekateri teh članov so bili uslužbenci na občini Jarenina, kjer so v prostorih občinskega urada razmnoževali partizanski tisk. Propagandno gradivo so kurirji raznašali po Slovenskih goricah. Pri delu so morali biti izredno previdni.Člani odbora so na sestanku dne 6. aprila 1943 analizirali politični položaj, se pogovorili o mobilizaciji novincev in propagandni dejavnosti ter sklenili poživiti delo.Spomenik je bil odkrit 1. novembra 1955. Vir fotografije: Google Maps |
V središču naselja pred stanovanjsko hišo Jareninski Dol 27 je na vidnem mestu viden spomenik.
Koordinate: 46.62866699130426, 15.698537017177607 |
"SLAVA PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA! 1941 - 1945" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak, 1. junij 2020, 23.6.2023 |
20.12.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetek 23.6.2023
Fotografije "2-4" Bor1974-25.VI.2023
Dodal koordinate. R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
Velika granitna kocka na podstavku |
Pesnica |
K.o.: 609-JARENINSKI DOL, št.parc.: 60/20 |
|
LOKOVICA-Spominska plošča padlim gasilcem v NOB iz Družmirja |
Vas Družmirje se je zaradi odkopa premoga pogreznila. Spominsko ploščo so prestavili na gasilski dom v Lokovici. |
Gasilski dom Lokovica, Lokovica 144b |
ŽRTVAM FAŠIZMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 19. 6. 2020
19.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
19.3.2021. 00:00 |
— |
19.3.2021 dopolnil podatke in dodal tekst plošče D.Divjak |
Plošča na fasadi. |
Šoštanj |
K.o.: 963-LOKOVICA, št.parc.: 751/5 |
|
Vižmarje- Spominska plošča Tone Pipan - Črtomir |
Rodil se je 16. 1. 1918 v Vižmarjih. Diplomiral je na slavističnem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani leta 1940. Bil je član društva Njiva. Leta 1940 je odšel na služenje vojaškega roka. Ob kapitulaciji jugoslovanske vojske so ga Nemci zajeli v Sarajevu in poslali v vojaško taborišče Teltow pri Berlinu. Jeseni 1943 so ga Nemci obolelega poslali domov na dopust, kjer se je takoj vključil v NOB. Jeseni 1944 je odšel v partizane v 1. bataljon Gorenjskega odreda ( Tomažev bataljon ), kjer je kot pesnik in propagandist delal v kulturni skupini, nato pa je postal urednik Gorenjskega partizana, glasila Gorenjskega odreda. Zatem je odšel na Primorsko v XXXI. divizijo, kjer je bil načelnik propagandnega odseka IX. korpusa NOVJ. 1. novembra 1944 zjutraj je pri obhodu partizanskih enot v vasi Kompare pri Lokavcu na Primorskem padel v domobransko zasedo. Domobranci so ubili njega in njegovega spremljevalca. Po končani vojni je bil prekopan na pokopališče v Šentvidu. Napisal je več pesmi, od katerih je najbolj znana pesem posvečena preminulemu kamandantu 1. bataljona Gorenjskega odreda Jožetu Fajfarju-Tomažu Smreki, ki je bila objavljena 9. oktobra 1944 v Gorenjskem partizanu. V tem času je napisal in objavil več partizanskih pesmi, črtic in navodil za delo propagandistov, mladim pesnikom in kronistom. Na hiši št. 24 je bila po načrtu arh. Vlasta Kopača 24. aprila 1973 vzidana spominska plošča. Plošča je okrogle oblike, premera 100 cm, izdelana iz temnega marmorja. Levo in desno napisan tekst obrobljata pleteni vitici.
|
Kozlarjeva pot 34, Vižmarje; pred preštevilčenjem Kozlarjeva 24. |
PARTIZANSKI PESNIK TONE PIPAN-ČRTOMIR SE JE RODIL 16. 1. 1918 V VIŽMARJIH. PADEL 7. 11. 1944 V KOMPARIH PRI LOKAVCU NA PRIMORSKEM KOT NAČELNIK PROPAGANDNEGA ODSEK XXXI. DIVIZIJE IX. KORPUSA NOVJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 25. 3. 2022, M.Hladnik 4.6.2022
D.Divjak 7.6.2022 |
7.6.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal tekst s plošče, fotografije,dopolnil opis in podatke, 7.6.2022 |
Spominska plošča okrogle oblike |
Ljubljana |
K.o. : 1753 - VIŽMARJE, št.parc.: 998 |
|
Gradenc, plošča ameriškim letalcem letala B-17 |
Ameriško letalo bombnik B-17 poimenovano "Je reviens" ( Vrnil se bom) je 9. marca 1945 strmoglavilo , potem ko je bilo močno poškodovano ob napadu na Grade (Graz) na avstrijskem Štajerskem. Poškodovanemu letalu se je uspelo prebiti do Gradenc, kjer je posadka izkočila in varno pristala.Ob pomoči partizanov se je posadki uspelo preko letališča v Beli krajini vrniti v Italijo. V soboto, 11. marca 2017, je v Gradencu, na mestu, kjer je letalo padlo, bila organizirana spominska slovesnost. Potekala je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in veleposlanika ZDA g.Brenta P.Hartleya. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo ga. Andreja Katič ter preko video povezave je dogodek spremljal pilot tega letala Edward F. Logan, avtor knjige "Skočite, prekleto, skočite!". Postavitev trajnega spominaq je spremljala tudi domačinka Julijana Vidmar, ki je bila skupaj s sestro Marijo priča padcu letala in reševanju posadke. Na njeni domačini se hranijo deli letala, ki so se ohranli vse do danes.Obeležje predstavlja velika skala z vgrajeno kovinsko spominsko ploščo.
foto123 |
V naselju Gradenc se zavije desno, v južno smer, po vaški poti na travnik, kjer je ob stičišču dveh poti kamnito obeležje s spominsko ploščo. |
NA TEM MESTU JE 9.3.1945 STRMOGLAVIL AMERIŠKI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
9. februar 2021 - D.Divjak |
15.8.2023. 00:00 |
— |
Dodal povezavo na splet. M. Hladnik 17. 8. 2023 |
Kovinska spominska plošča |
Žužemberk |
K.o.: 1441 - VELIKO LIPLJE, št.parc.: 1049 |
|
Stavka tekstilnih delavcev |
Veliki stavki tekstilnih delavcev v Sloveniji so se priključili tudi delavci tekstilne tovarne Beer-Hribernik. Ob dobro organizirani pomoči od zunaj je delavstvo vztrajalo v zasedbi tovarne skoraj tri tedne. Spominska plošča stavki je bila odkrita 3. julija 1959. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 52. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 76-77. Opis iz RKD: EŠD: 5700 Opis: |
Tacenska cesta 135. |
V spomin na veliko stavko delavstva 20. avgusta 1936, ki jo je organizirala revolucionarna Komunistična partija. OB 40 OBLETNICI KP IN SKOJ 1959 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
25.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.4.2022, dopolnitev opisa in statusa in fotografija iz RKD |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1753 VIŽMARJE, 123/40 |
|
Tacen- Plošča padlim gasilcem |
Na Gasilskem domu v Tacnu so 9. junija 1981 odkrili spominsko ploščo petim članom gasilskega društva, ki so padli v NOV, Plošča je bila odkrita na pobudo Krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Vir: Spomin je moč, Gozdana Miglič, OK SZDL Ljubljana-Šiška, Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani, juni 1985, str. 79. |
S ceste se zavije na dvorišče PGD Tacen, Tacenska cesta 154, Ljubljana-Šmartno |
[slika gasilske čelade] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak 8.6.2022 |
29.3.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.3.2024, dodal fotografijo 1 iz knjige Spomin je moč. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1751 - TACEN, št.parc.: 128/6 |
|
Makole, pokopališče |
Skupni grob partizana in osmih kurirjev postaje TV 4 S, ki so padli 6. 2. 1945 na Dednem vrhu. Grob zamejujejo količki z verigo, na njem je granitni kamen z marmornato ploščo, na kateri so vklesana imena. Odkrit 1954.
|
Sredi pokopališča Makole. |
[zvezda] HORVAT FRANC PADEL V MOSTEČNEM 1. 12. 1944 SLAVA VAM JUNAKI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 5. 2020 |
24.7.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji, ki ju je poslal Roman Zupanec. Besedilo na spomeniku na Dednem vrhu je identično, tam manjka samo ime Franca Horvata. M. Hladnik 24. 7. 2023 |
Grob(išče) |
Makole |
776 JELOVEC, 434 |
|
Preprečeni sovražnikovi zasedbi Bele Krajine, Dragomlja vas |
Vodnik, 20, 21 Preprečeni načrti za sovražno zasedbo Bele krajine Mes sovražno ofenzivo v zadnji tretjini oktobra 1943 so Nemci in slovenski domobranci uspeli vzpostaviti svoji postojanki le v Metliki in Črnomlju. Vse poizkuse v začetku novembra, da bi z okrepitvami vojaško obvladali celo Belo krajino in v njej uvedli svojo civilno upravo, so partizanske enote, predvsem 1.bataljon VOS-OF in 15. belokranjska brigada, preprečili. Zaradi ogroženosti je sovražnik obe postojanki zgodaj zjutraj 9. novembra 1943 izpraznil in se v naglici umaknil proti Kočevju. Odtlej pa do konca vojne v Beli krajini ni bilo več stalne sovražne postojanke. Na cesti Metlika - Jugorje, zlasti na odseku Bušinja vas - Suhor, so borci 1. bataljona VOS-OF in 15.brigade v času od 1. do 7. novembra 1943 uničili 16 sovražnih motornih vozil, pobili, ranili ali ujeli pa blizu 100 sovražnih vojakov. Med njimi je bilo 6 uradnikov iz Ljubljane, ki jih je Rupnikova pokrajinska uprava poslala v Belo krajino z nalogo, da organizirajo oblast. Prvi bataljon VOS-OF je bil ustanovljen z odredbo glavnega štaba NOV in PO Slovenije z dne 19. septembra 1943. Teden dni zatem je bil za komandanta bataljona imenovan Albin Grajzer, za političnega komisarja pa Jože Mekinda. Vir: arhiv ZB NOB (17) Vir fotografije 3/1: A. B., Neprecenljiv prispevek VOS /V Dragomlji vasi v Beli krajini obletnica ustanovitve prvega bataljona VOS - Govoril Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve/, Dolenjski list, Leto XXXIV, št. 35 (1777), Novo mesto, četrtek, 1. septembra 1983, naslovna stran. Elektronski vir: Dolenjski list, št. 35, 1983, naslovna stran Dostop: 23. 2. 2024. |
Na fasadi gasilskega doma Dragomlja vas 15a. |
NA TEM OBMOČJU SO PRED 28. AVGUST 1983 I. BAT. VOS-OF XV. SNOUB |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 24. 6. 2017
9.2.2022 D.Divjak |
23.2.2024. 00:00 |
— |
9.2.2022 dodal opis in podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 23.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič uskladil ime obeležja z napisom na plošči in dodal fotografijo 3/1 iz Dolenjskega lista |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1505 - BUŠINJA VAS, št.parc.: 4027/6 |
|
16 talcem |
V gozdu ob Dravi je grobišče in spomenik 16 ustreljenih talcev, ki so bili sem prepeljani iz Dravograjskega zapora in ustreljeni. Vir: Ludvik Pušnik, Po poteh spomina. https://www.facebook.com/photo/?fbid=10157706983904176&set=pb.100064573788772.-2207520000. |
Parkiramo pri bunkerju na Sušnikovem klancu, nato po potki mimo spomenika trem talcem naprej 300 metrov proti vzhodu. |
TU POČIVAJO ŽRTVE NEMŠKE TAJNE POLICIJE 1944. TU JE KONEC SMRTNE POTI NAŠE. SAMI JAME SMO SI SKOPALI, LEGLI VANJE - SETEV SMO SVOBODE VAŠE ZB DRAVOGRAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
21.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Granitni blok. |
Dravograd |
828 ČRNEČE, 399/6 |
|
Zali Log, pokopališče, Čemažar Matevž |
SIstory navaja Ime in priimek: Matevž Čemžar/Čemažar, Oče: Jernej, Mati: NULL, Datum rojstva: 03. 08. 1889, Kraj rojstva: Potok, Kraj bivanja: Potok, Datum smrti/izginotja: 03. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: Potok, Kraj pokopa: NULL. »Zali log […] Čemažar Matevž, 1889, Potok, kmet, ustreljen doma v začetku avgusta 1942;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 193) |
Pokopališče Zali Log, desno od cerkvenega vhoda, ob zidu, ki meji na spodnji del pokopališča. |
[križ] ŠTURMOVI ČEMAŽAR OČE MATEVŽ *1890 +1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
24.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. Zali Log, parc. št. 884 |
|
Bašelj, Spominsko znamenje kurirski postaji G-19 |
Na naravno skalo pritrjena marmornata plošča z vklesanim napisom na kraju,
kjer je med NOB delovala za to področje relejna kurirska postaja G - 19. Ploščo
je odkrila ZB NOV Bela 1980. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominsko znamenje je na južnem pobočju Storžiča, v grapi hudourniškega potoka Belice, jugozahodno pod Bašeljskim prevalom, med skalami severozahodno ob partizanski bolnišnici Košuta. |
[zvezda] |
— |
— |
— |
— |
M. Kermavnar, foto: Borut Rojc |
17.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Preddvor |
K. o. 2084 Bela, parc. št. 235/2 |
|
Mikulov nagrobni spomenik, Loče |
Marmorna nagrobna plošča črne barve z verzom, imeni, fotografijami ter podatki o rojstvu in smrti žrtev. Grob družine Pöck (sedaj Wutti) je hkrati tudi spomenik za žrtve nacizma v 2. svetovni vojni. Leta 1943, tik pred božičem, so gestapovci aretirali Alojzijo in Hanija Pöcka. Istočasno so aretirali tudi družino Gastl iz Štebna pri Maloščah. Hanej Pöck in Anton Gastl sta prišla z istim transportom v Dachau. Oba sta tam kmalu umrla. Franjo Pöck, ki je bil ustreljen v Spodnjem Dobju nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne, je bil oče hčerke Anne, ki jo je rodila interniranka Pepca Gastl 28. maja 1944 v celovški bolnišnici. Takoj po porodu so ji odvezeli zdravo hčerkico. Na otroškem oddelku je Anna umrla že 14. junija 1944. Spomenik vzdržuje družina Wutti, Mikulovi.
|
Na pokopališču v Ločah / Latschach, na vzhodni strani cerkve.
Rosental Str. 43, 9582 Latschach, Avstrija |
Našim žrtvam! PÖCK ALOJZIJA / r. 31. 10. 1882, umorjena 5. 3. 1944 v Liublinu Napis na spodnjem delu spomenika: Mikulova hiša |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 5. 2019, 28. 10 2020 |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Avstrija, Bekštanj/Finkenstein |
— |
|
Srednji Lipovec, Spomenik Stojanu Borštniku |
Kot betonski blok oblikovan nagrobnik s kamnito napisno ploščo označuje kraj, kjer je 27. oktobra 1943 padel partizan Stojan Borštnik, ki naj bi bil v bližini tudi pokopan. Spomenik so postavili svojci po drugi svetovni vojni.
|
Spomenik je severno od vasi Srednji Lipovec, na robu vrtače levo od ceste Srednji Lipovec-Ajdovec, 150 m zahodno od hiše Boršt pri dvoru 14. Ob spomeniku stojijo tri mogočna drevesa. |
(križ) 27-X-1943 BORŠTNIK STOJAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 21. 5. 2020 |
17.8.2023. 00:00 |
— |
Dodal povezavo na splet. M. Hladnik 17. 8. 2023 |
— |
Žužemberk |
— |
|
Dolnji Ajdovec, šola |
Plošča je posvečena napadu Gubčeve brigade na belogardistično postojanko decembra 1942. Plošča je bila 1990 namerno poškodovana in zato nadomeščena z novo, enako prvotni.
|
Dolnji Ajdovec 15. Plošča je pritrjena na stavbi osnovne šole. |
BORCI GUBČEVE BRIGADE SO V NOČI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
13.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, napis na plošči in fotografije 1-3
Dodal povezavo na opis ZB Žužemberk, ki ga je poslal Darko Pucelj. M. Hladnik 13. 5. 2023 |
Spominska plošča |
Žužemberk |
— |
|
Frata - Dolnji Ajdovec |
Na platoju 150 m od doma, na robu gozda, so trije delno obdelani kamniti bloki. Manjša označujeta grob 4 borcev, umrlih v bombardiranju Frate oktobra 1942, in grob 6 neznanih partizanov, padlih v bojih na Frati oktobra 1943. Srednji je posvečen padlim lovcem iz okraja, dodan 1954. Odlok o proglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Žužemberk, 21. 12. 2012
fotografija: Hribi.net Spomeniki so obnovljeni leta 2020. |
Na jasi ob robu gozda, južno od doma na Frati. Hiša v bližini: Dolnji Ajdovec 20 |
centralno obeležje: . 1941 - 1945 . BORCI AKTIVISTI TALCA . levo obeležje: . DEVETAK LJUBLJANA desno obeležje: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
25.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
12.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, fotografije in napis na obeležjih
25.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Dodal povezavo na brošuro ZB Žužemberk, ki jo je poslal Darko Pucelj. M. Hladnik 12. 5. 2023 |
spominski park |
Žužemberk |
K.o.: 1445-BREZOVA REBER, št.parc.: 556/7 |