| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominsko obeležje - Vranov let, Gornji Grad |
"Vranov let" je projekt, ki ohranja spomin na reševanje in osvobajanje zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev v času NOB. To je spomin na junaštvo slovenskih partizanov, partizanskih kurirjev in slovenskega, pretežno kmečkega prebivalstva, ki je ubežnikom za ceno svojih življenj in imetja nudilo hrano in zatočišče. Spominski dogodki potekajo na štirih lokacijah ob Mednarodni spominski poti zavezništva - Vranov let. Datumi prireditev so prirejeni času, kot je potekal pobeg skupine britanskih vojnih ujetnikov iz mariborskega taborišča Stalag XVIII D pod vodstvom skupine partizanov Franja Grudna- Švejka, Franja Vesenjaka in Karla Čolnika-Kola. Pot britanskih vojnih ujetnikov v svobodo se je pričela 31. avgusta 1944 v Ožbaltu, 6.septembra so šli skozi Gornji Grad in 13. septembra prišli v Semič. Iz partizanskega letališča Otok pa so odleteli 18. septemba 1944 za italijanski Bari. Otvoritev spominskega obeležja je bila leta 2013. Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline Posnetka 4a in 4B: E.Vedernjak |
V centru Gornjega Grada - pri dostopu do cerkve. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 26.11.2017
D.Divjak 8.7.2023 |
8.7.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke in dodal posnetka pod 4, 8.7.2023 |
Leseni kozolec s spominskim panojem |
Gornji Grad |
K.o.: 942-GORNJI GRAD parc.št.:162/2 |
|
SKARUČNA - Grob Bohinca in Rožanca Skaručna, pokopališče, Rožanc Marjan in Bohinc Matevž |
24. 2. 1942 je nemška policija iz orožniške postaje v Šmartnem pod Šmarno
goro obkolila |
Pokopališče Skaručna
|
[križ] MATEVŽ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 29.07.2018
20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
8.6.2023. 00:00 |
— |
20.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 8.6.2023, po opozorilu in fotografijah 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič popravil zapis (lokacijo Smlednik) |
Urejen grob na pokopališču |
Vodice |
K.o.: 1848 - SKARUČNA, št.parc.: 38/7 |
|
Ustanovitev odbora OF |
Maja 1941 je bil pri Antonu Ambrožu, po domače Mejačevih, ustanovljen odbor OF. V spomin na omenjeni dogodek je na hiši Antona Ambroža, št. 42, vzidana spominska plošča.
|
Ribnica na Pohorju 42 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik 1. 12. 2022
S. Gradišnik, 27. 7. 2023 |
27.7.2023. 00:00 |
— |
Po nemarnem nisva šla pogledat do hiše. Sosedje o kaki plošči na hiši nekdanjega ravnatelja ne vejo nič. M. Hladnik 30. 12. 2022
17. 7. 2023 sem obiskal Mejačevo hišo, Ribnica na Pohorju 42. Plošča je odstranjena in se nahaja v Ljubljani pri nekem sorodniku Mejačevih. Vse informacije dobite na tel. številkah: 041 592 562 ali 070 881 209 (Vobovnik). S.Gradišnik. |
Spominska plošča |
Ribnica na Pohorju |
— |
|
Litija - generala Jože Borštnar in Franc Poglajen |
Kip je napravila Vlasta Zorko - Tihec leta 2000. Franc Poglajen. Wikipedija. Jože Borštnar. Wikipedija. EŠD 28793 |
Na zelenici pred h. št. Trg svoobode 1, 50 m SV od spomenika NOB in 75 m JZ od mosta čez Savo v Litiji |
GENERAL
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 11. 2012, 18. 4. 2017, 28. 3. 2020 |
31.10.2022. 00:00 |
— |
Črka B v GABROVČAN in črtica med letnicama sta zdaj žal že odpadli. M. Luštrek 31. 11. 2022 |
doprsna kipa |
Litija |
1838 LITIJA, 14 |
|
Kamna Gorica pokopališče, družinski nagrobniki padlih |
»Kolničar Justina (Spodnja Lipnica, 30. 9. 1908 – Železniki, 28. 3. 1945). Borka NOB. Rojena Antonu in Neži - Koselj na Spodnji Lipnici, kjer je tudi živela - pri Toncu, samska, pletilja, sodelavka gibanja OF. 26. 7. 1943 odšla v Jelovški bataljon Gorenjskega odreda. Dodeljena 8. udarni proletarski brigadi - Gorenjski (Prešernova brigada), sprejeta v KP. Udeleženka bojnega pohoda brigade na Dolenjsko. Priključila se je XIV. diviziji in kot bolničarka z njo odšla na Štajersko. Spomladi 1945 se je vrnila na Gorenjsko. Bila je v sestavu Gorenjskega vojnega področja in Komande mesta Kranj. Padla 28. 3. 1945 nad Železniki v Selški dolini. Pokopana v družinskem grobu na pokopališču v Kamni Gorici (10-15): Vir: Radovljiški zbornik 1990« (KDO JE KDO NA LANCOVEM, http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/Lancovo%20-%20kdo%20je%20kdo.pdf Dostop: 7. 7. 2023) .................................................................... Šolar Jožef (Zgornja Lipnica, 23. 3. 1902 – Orehovica, 20. 2. 1945). Borec NOB. Rojen Andreju in Mariji - Ambrožič v Zgornji Lipnici, živel v Kamni Gorici - Jerebčev, poročen, ključavničar. Predvojni sodelavec Staneta Žagarja, organizator gibanja OF v Kamni Gorici in okolici. 1. 10. 1944 odšel v Škofjeloški odred, nato v Prešernovo brigado. Iz brigade poslan v zaledne delavnice na Dolenjsko. Na poti hudo zbolel in v Orehovici pri Podnanosu 20. 2. 1945 umrl. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Kamni Gorici (16-2). Vir: Radovljiški zbornik 1990 (Kdo je kdo na Lancovem, http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/Lancovo%20-%20kdo%20je%20kdo.pdf Dostop: 7. 7. 2023) |
Pokopališče v Kamni Gorici |
SMREKARJEVI .................................................................... V spomin Cengletovim .................................................................... JUSTINA KOLNIČAR + 29. 9. 1908 PADLA FARJI POTOK 28. 3. 1945 .................................................................... UDIRJEVI FERDINAND 13. 2. 1915 PADEL 10. 5. 1945 .................................................................... Šolarjevi |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.7.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.6.2023, prenesel grob Arh Janeza na sloj Obeležja
M. Kermavnar, 10.7.2023, v Opis dodal tekst o Justini Kolničar in Šolar Jožefu Zdenke Primožič |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2163 Kamna Gorica, parc. št. 2 |
|
Kovor - pokopališče |
Grobišče desetih talcev, ki so bili ustreljeni 15. 7. 1942 na Martenkovi njivi severno od Kovorja kot povračilo za akcijo 1. bataljona Kokrškega odreda. Spomenik je bil odkrit 3. decembra 1961. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 273. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 25. EŠD 28945 |
Na sredi pokopališča, ki je severno od cerkve v Kovorju, blizu zahodnega zida. |
[zvezda] Postoj tovariš! Skala levo: BERGANT IVAN PRISTOV STANKO DEBELJAK JOŽE FAJFAR IVAN OREŠNIK FRANC Na desni skali: LAVIČKA BOGOSLAV OMAN LEOPOLD OMAN FRANC AMBROŽIČ FRANC DOLINAR AVGUST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
2.7.2022. 00:00 |
— |
Dodal imena padlih 2. 7. 2022. |
nagrobni kamni |
Tržič |
— |
|
Vranja Peč |
Ni v RKD. . SIstory navaja: Ime in priimek: Jakob Narat, Oče: Valentin, Mati: Justina, Priimek matere: Pavlič, Po domače: Gašperjev, Datum rojstva: 27.07.1924, Kraj rojstva: Velika Lašna, Kraj bivanja: Velika Lašna, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.08.1943, Kraj smrti / izginotja: Klopce ob Savi, Kraj pokopa: Sv. Agata za Savo, Država pokopa: Slovenija . SIstory navaja: Ime in priimek: Valentin Brnot, Oče: Gregor, Mati: Jožefa, Priimek matere: Kremžar, Po domače: Vavpčev, Datum rojstva: 09.02.1904, Kraj rojstva: Zgornje Palovče, Kraj bivanja: Zgornje Palovče, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Vransko, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija |
Na pokopališču pri cerkvi sredi Vranje Peči. |
Narat Jakob *24.7.1924 +23.8.1943, padel v Klopcah ................................................................. Brnot Valentin *2.4.1904 +25.12.1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
22.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.2.2024, prenesel grob družine Budnar na sloj Obeležja |
nagrobniki |
Kamnik |
1912 PALOVČE, 1/2 |
|
Litijski mestni odbor OF |
Odkrita 1952 na hiši, v kateri je bil oktobra 1941 prvi sestanek OF za
litijsko območje. |
Trg svobode 2, Litija, tik zraven kipov generaloma in osrednjemu spomeniku NOB. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 11. 2012, 18. 4. 2017 |
28.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Litija |
1838 LITIJA, 4 |
|
Frane Juhart, Trebnje |
Dijak Franc Juhart iz Trebnjega, roj. pri Svetem Štefanu, je bil štabni obveščevalec V. SNOUB Ivana Cankarja. Domobranci so ga ubili v spopadu v kraju Korita pri Dobrniču.
|
JV kot pokopališča v Trebnjem. |
[križ] [lovorovi vejici] JUHARTOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.12.2024. 00:00 |
— |
M. Hladnik 25. 12. 2024 |
družinski nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Dolena, plošča padlim |
Spominska plošča padlim v NOB je bila odkrita leta 1979 na fasadi Doma krajanov Dolene na levi strani pri vhodu. Vir/slika in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj |
Po cesti proti naselju Bolečka vas, za frizerskim lokalom se nahaja Dom krajanov z omenjeno ploščo. Bolečka vas 3c.
Koordinate: 46.35048, 15.81264. |
PADLIM ZA SVOBODO V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU 1941 - 1945 BEDRAČ JANEZ SARDINŠEK JANEZ JAZBEC VINCENC SARDINŠEK TEREZIJ JUS ANTON SKRBINŠEK JANKO MOHORKO MARTIN VENŠER JAKOB POTOČNIK ŠTEFAN ŠKRILA JANEZ SLAVA JIM ! KRAJANI KS DOLENE 5. 9. 1979 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak, 23.april 2020
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Na Kamri je vrisana narobe na poti med h. št. 56 in 55. -- M. Hladnik
Označil kot odstranjeno in dodal fotografijo stavbe, ter koordinate. Ker plošče na stavbi nisem našel, sem zaposlenega v stavbi povprašal, če o njej kaj ve. Povedal mi je, da je bila fasada stavbe obnovljena, in da iščejo rešitev, kako ploščo (ki je baje trenutno v kleti) ustrezno fiksirati na fasado. R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
Spominska plošča |
Majšperk |
K.o.: 443.JANŠKI VRH, št.parc.: 11/2 |
|
Drago Marin, Planina |
Sistory: Ime in priimek: Dragotin Leopold Marin, Datum rojstva: 22.10.1923, Kraj rojstva: Mirna, Datum smrti / izginotja: 08.02.1944, Kraj smrti / izginotja: Planina nad Semičem, Kraj pokopa: Planina |
Pokopališče pri cerkvi sv. Elije, Planina. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 18. 9. 2022 |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže fotografije in parcelo M. Hladnik 23.12. 2024. |
Nagrobnik |
Semič |
1532 Planina, 1804/3 |
|
Partizansko pokopališče, Komletinci |
Na tem področju so ob koncu leta 1944 in začetku leta 1945 potekali srditi boji na t.i. Sremski fronti. Nemci so se skušali zadržati na področju Srema, da bi enotam svoje armadne skupine E omogočili umik iz Makedonije in s Kosova ter iz zahodne Srbije in Črne gore. Za oblikovanje slovenske narodnoosvobodilne brigade se je prijavilo 1035 Slovencev, katerim je 23. novembra 1944 bil poslan poziv, da se javijo na Dedinju zaradi formiranja slovenske vojaške enote. Zaradi težav so pozive dobili le prijavljeni iz okolice Beograda. Tako se je do 29. novembra na Dedinju zbralo 238 prostovoljcev. Slovenski prostovoljci so so bili priključeni 1. krajiški udarni brigadi kot njen 5. bataljon, ki je krenil v Srem 5. decembra. Tam se jim je priključilo še nekaj skupin prostovoljcev , tako da je v polnem sestavu štel 541 bork in borcev, od tega je bilo 458 oseb Slovencev. To je bilo 152 izgnancev, 221 jih je živelo v Srbiji že pred vojno,33 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so kot italijanski vojaki po kapitulaciji prišli v nemška taborišča na območju Srbije 23 beguncev iz časa okupacije, 3 so prišli v Srbijo iz italijanske okupacije. Za ostale podatki niso znani. Svoj ognjeni krst je enota imela 12. decembra 1944 v jurišu na nemško-ustaške položaje v gozdu pri naselju Otok. Na tem področju je padlo ali umrlo zaradi posledic težkih ran 12 pripadnikov te enote. Te so 29. decembra 1944 ob 14. uri pokopali v skupni grob na robu vasi Komletinci. To so bili Drago Bezenšek, Vladimir Brečević, Jerko Lorencin, Miodrag Marković, Franc Šipic, Franc Šumak, Pater Špacapan, Darko Trubić, Branko Zović, Sredoje Gojkov, Stojan Bavdek, Viljem Bratkovič in Franc Mozetič. 3. januarja je v bolnici v Sremski Mitrovici podlegel dobljenim ranam Franjo Kralj. Leta 1960 je bilo izgrajeno prvotno spominsko pokopališče , ki ga je zastavil Zdenko Kolacijo. Leta 1976 pa sta kipar Dušan Džamonja in arhitekt Miro Rak izpeljala končno podobo tega spominskega mesta in dala končno podobo pokopališča na katerem je pokopanih okoli 3700 padlih na tem delu sremske fronte. Vir: Izseljenci, Franc Šetinc, DIS 1941-1945, Ljubljana 1993 |
Komletinci, na ulici Josipa Kozarca je partizansko pokopališče v bližini gasilskega doma in nogometnega igrišča. |
Ovdje je poginulo oko 3700 boraca i rukovodilaca NOB koji su bili u sastavu 6.,21., 22. i 48. divizije. Svoje živote dali su u borbama koje su vodjene od 7. prosinca 1944 do 3. siječnja 1945, narod ovoga kraja im je zahvalan i nikad ih neče zaboraviti. Tu je padlo okoli 3700 borcev in voditeljev NOB , ki so bili v sestavu 6., 21.,22. in 48. divizije. Svoja življenja so dali od 7. decembra 1944 do 3. januarja 1945, prebivalci tega kraja so jim hvaležni in jih nikoli ne bodo pozabili. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 14.10.2022 |
14.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominski park |
Hrvaška, Otok, Sremsko-Vukovarska županija |
— |
|
OŠ Hajdina |
Na
stari tavbi osnovne šole je plošča, posvečena 18 padlim domačinom v
NOB. Postavil jo je Občinski odbor Zveze borcev NOV 28. novembra 1953. Izdelal
jo je kamnosek Gaiser iz Ptuja.
Dimenzije
plošče: 115 x 71
cm.
OPOMBA: Občinska organizacija Hajdina ZB za vrednote NOB Ptuj je v sodelovanju z Osnovno šolo Hajdina v petek, 22. oktobra 2021 pripravila slovesnost pri spominski plošči na šolski zgradbi. FB ZB za vrednote NOB Ptuj. Na osnovi te novice podkrepljene s fotografijo 3 sklepam, da plošča še stoji na fasadi šole. MK |
Ob cesti skozi Spodnjo Hajdino, na naslovu Spodnja Hajdina 24, na fasadi ob vhodu nasproti vrtca. |
V SPOMIN ŽRTEV OKUPATORJEVEGA NASILJA IZ PODROČJA OBČINE HAJDINA, KI SO V VELIKI NARODNOOSVOBODILNI VOJNI DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA STVAR NARODNE OSVOBODITVE IN GRADITVE SOCIALIZMA. PADLI BORCI V NOB VAUPOTIČ JOŽA ROJEN 1924 PADEL 1944 PETROVIČ STANKO " 1919 " 1944 REPIČ AUGUST " 1924 " 1944 JEZA MAKS " 1918 " 1944 HENTAG JANEZ " 1924 " 1944 PAVEO FRANC " 1921 " 1944 TOMANIČ JANEZ " 1916 " 1944 CESTNIK FRANC " 1923 " 1945 USTRELJENI KOT TALCI ZAJŠEK ALOJZ " 1924 " 1941 OŠLOVNIK MILAN " 1924 " 1941 GRABER FRANC " 1924 " 1941 KOREN FRANC " 1918 " 1944 KLANEČEK IVAN " 1902 " 1944 ROZMAN FRANC " 1917 " 1944 RODOŠEK JAKOB " 1905 " 1944 ZAJŠEK MARIJA " 1897 " 1941 VIDOVIČ AMALIJA " 1899 " 1941 KOŽELJ ALOJZ " 1899 " 1944 "MATI LEPO JE ŽIVETI VENDAR ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI." OBČINSKI ODBOR ZB NOV 28.11.1952 HAJDINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 24.april 2020 |
13.7.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.2.2022, opomba in sprememba statusa plošče iz "odstranjena" v "neobiskana"
Dodal sveže slike plošče in spremenil status spomenika v obiskan. M. Hladnik 13. 7. 2023 |
Spominska plošča |
HAJDINA |
K.o.: 397-HAJDINA, št.parc.: 124/2 |
|
Lovrenc na Dravskem polju |
Spominska plošča (nekdaj na domu krajanov, sedaj na pokopališki vežici) iz leta 1973 je posvečena padlim borcem in žrtvam za svobodo.
|
Spominska plošča je bila z doma krajanov prestavljena na pročelje mrliške vežice na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju.
Koordinate: 46.37414, 15.77696 |
PADLI V BOJU ZA SVOBODO 1941 - 1945 BABOŠEK RUDOLF * LOVRENC 1913-45 ČRNKO JOŽE * ŽUPEČJA VAS 1926-44 DREVENŠEK JANEZ *LOVRENC 1927-45 HORVATIČ IVAN * APAČE 1921-45 LOŠTREK FRANC * LOVRENC 1923-45 MEZNARIČ STANKO * LOVRENC 1915-43 PREDIKAKA ANTON * 1925-44 ŽUNKOVIČ ANTON * ŽUPELJA VAS 1919-44 ŽRTVE DOLENC TEREZIJA * LOVRENC 1943-45 DREVENŠEK LUCIJA * LOVRENC 1919-45 IVANČIČ MAKS * LOVRENC 1913-42 STREL MIRJAN * LOVRENC 1930-44 ZOREC IVAN * LOVRENC 1911-44 KO ZZB IN KS 25.11.1973 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 19.april 2020
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Popravil mesto na zemljevidu, opis lokacije, parc. številko in dodal dve fotografiji ter koordinate. R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
Spominska plošča |
KIDRIČEVO |
K.o.: 425-LOVRENC NA DRVAVSKEM POLJU, št. parc.: 115/1 |
|
Boštanj - Plošča padlim kurirjem |
Na plošči je risba kolesarja (kurirja na kolesu) v trenutku, ko ga ustrelijo. foto123 |
Na odcepu dovoza za grad Boštetje, nasproti vasema Lobček in Zagradec. |
Na košček te zemlje popotnik poglej, Peternel Janez Padlim kurirjem TV 15 30. 11. 1943 Podod. dol. bel. območ VI. brig. VDV |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 2. 8. 2013 |
— |
— |
— |
plošča v zidani obcestni niši |
Grosuplje |
1790 SLIVNICA, 2258/2 |
|
RAVBARKOMANDA-Spomenik II |
Na betonski podstavek je postavljena betonska plošča, prislonjena ob betonski opornik. Posvečen je padlim borcem 29. Hercegovske divizije. Odkrit je bil 27.4.1953. Spomenik z grobnico je posvečen 19 padlim borcem 29.Hercegovske divizije, ki so padli ob osvobajanju Postojne v času od 27. aprila do 2. maja 1945. V zaključnih bojih so se na tem področju zbrale številne sovražnikove enote, ki so se umikale pred enotami IV. armade proti Furlaniji, z željo da se predajo angloameriški 8. armadi. Občani Postojne so v hvaležen spomin borcem uredili grobnico na mestu, kjer je padlo največ tovarišev. Dvignjena ploščad s spomenikom je levo in desno od stopnic zaključena z betonsko steno. Po stopnicah pridemo do prostora s peskom, ki je ograjen z robniki, širina 230 in globina 278 cm. V ozadju stoji betonski spomenik, širine 122 in višine 195 cm, ki na desni strani nosi spominsko ploščo , širine 79 in višine 95 cm, z zvezdo in tekstom. EŠD 19411 |
Po stari cesti Postojna-Planina na Ravbarkomandi zavijemo na cesto proti Uncu. Čez nadvoz nad železniško progo in nato pred podvozom pod avtocesto se zavije desno proti Postojni, kjer se kmalu na desni strani takoj opazi omenjeni spomenik, ki meji na samo cestišče. |
zvezda V HVALEŽEN SPOMIN BORCEM BRATSKE 29. HERCEGOVSKE DIVIZIJE PADLIM V BORBAH ZA OSVOBODITEV POSTOJNE OD 27.IV. - 2.V.1945 ZVEZA BORCEV NOB POSTOJNA DNE 27.IV.1953 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 9. januar 2020 |
9.1.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Postojna |
2490-POSTOJNA, št.parc.: 2490/1 |
|
Kip Konrad Žilnik-Slobodan, Niš |
Žilnik Konrad, partiz. ime Slobodan, narodni heroj, r. 16. febr. 1919 v Kapli pri Žalcu mizarju Viktorju in Ani r. Florjan, u. 4. marca 1944 v vasi Kozja pri Pirotu, pokopan v grobnici nar. herojev v Nišu. Družina se je 1937 preselila v Niš, kjer je Ž. obiskoval osn. šolo in se izučil za usnjarja. Od 1935 je bil delavec v tovarni usnja v Nišu, sodel. s komunisti (1937 sprejet v KP). Od okt. 1941 je bil član okrož. komiteja KP. Sodel. je pri ustan. topliškega in ozrenskega partiz. odreda (1942 namest. komandanta, 1942–3 komandant), ga vodil v štev. napadih (mdr. na orožn. postajo v vasi Ražanj), v bojih s četniki v Popšici, pri Pirkovcu, v Belem Potoku in na Crnem vrhu ter v štev. sabotažah (npr. pri onesposobitvi premogovnika v Sokobanji in poizkusu atentata na okraj. načelnika v Knjaževcu). Od ustan. timoškega bat. (okt. 1943) ni bil več voj. poveljnik, temveč je v pirot. okrožju organiziral nove partiz. enote in vodil polit. delo na terenu. V zač. 1944 je odšel na območje Pirota, da bi mobiliziral nove borce in pomagal pri organiz. NOO. Po uspešno opravljenem delu so njega in tovariše 27. febr. obkolili četniki pri vasi Pajež, ga v boju ranjenega ujeli in odpeljali v vas Kozja, kjer so ga po nekajdnevnem mučenju obglavili. – Za nar. heroja je bil proglašen 1953. - Prim.: r. matice (mat. urad Žalec); življenjepis (v Zgod. arhivu CK ZKS Lj.); EJ; Svedočanstva-Pričevanja, Čačak 1978, 156–8 (s sliko); TV–15, 1977, št. 46/7 (B. Jakovljević); Narodni heroji Jsle, Bgd 1982 (s sliko). – Doprsni kip v parku v Nišu (avtor ni znan). Gombač Vir: Slovenski biografski leksikon, Metka Gombač Niški park herojev NOBa se nahaja v samem centru Niša. Park leži nasproti mestne hiše na naslovu 7.julija. V njem stoji šest doprsnih kipov narodnih herojev padlih na področju povezanih z Nišem: Filip Filipović, Stanka Paunović, Filip Kljajić-Fičo, Sreten Mladenović-Miko, Mija Stanimirović in med njimi tudi Slovenec v izgnanstvu Konrad Žilnik-Slobodan. V središču parka stoji skulptura Iskra svobode.
43°19'22"N 21°53'51"E
|
Park nasproti mestne hiše v centru Niša, ulica 7.jula 2. |
NARODNI HEROJ KONRAD ŽILNIK SLOBODAN 1919 - 1944 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 14.10.2022 |
14.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Srbija, Niš |
— |
|
ZGORNJA VOLIČINA - Partizanska bolnišnica Cafa |
Pri kmetu Francu Smrdelju je 1944 delovala zasilna partizanska bolnišnica, zato je bil pod listnjakom gospodarskega poslopja urejen skrivni bunker. Na gospodarsko poslopje je bila 1953 nameščena spominska plošča. Zasilna partizanska bolnica Cafa je začela delovati jeseni leta 1944, in
sicer pri kmetu Francu Smrdelju, danes je to pri kmetiji Kocbek v Zgornji
Voličini.Skrita je bila pod listnjakom v gospodarskem poslopju in imela dva
skrita vhoda. Vse do konca vojne zaradi dobre konspiracije ni bila odkrita Poleg
ranjenih so občasno v njej prespali tudi drugi aktivni partizani. Na gospodarsko
poslopje so leta 1953 namestili spominsko ploščo, leta 2014 pa so bolnišnico
tudi obnovili. V povezavi z omenjeno partizansko bolnišnico je nastala tudi
knjiga, ki jo je uredila Marija Šauperl, in to ob podpori Združenja borcev za
vrednote NOB Lenart in Knjižnice Lenart. EŠD 1101 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Skrivni bunker je pod gospodarskim poslopjem kmetije Kocbek, Zgornja Voličina 28, spominska plošča pa na gospodarskem poslopju, pred vhodom v listnjak. |
SPOMIN CAFA K.O. Z.B.VOLIČINA 29.7.1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 2. maj 2020; slike Bor1974-11.X.2020 |
23.6.2024. 00:00 |
— |
11.10.2020-dopolnil s slikami Bor1974
M. Kermavnar, 23.6.2024, dopisal besedilo na plošči in dodal fotografijo 3/2. |
Spominska plošča |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 553 ZGORNJA VOLIČINA, št.parc.:199/4 |
|
Partizanska bolnišnica Tevakin |
Na težko dostopni lokaciji v Drulekovem gozdu na območju Gradišča na Kozjaku je bila novembra 1944 zgrajena partizanska bolnišnica Tevakin. Na levo stran Drave oziroma območja Kozjaka je septembra 1944 prišla glavnina Lackovega odreda, ki se je že kmalu zapletla v hude spopade z okupatorjevo vojsko. Zaradi povečanega števila ranjenih in bolnih borcev obstoječa sanitetna oskrba ni zadostovala, zato so zgradili novo bolnišnico dimenzij 12 x 4 m. Polovica bolnišnice z dobro opremljeno kuhinjo in bivalnim prostorom je bila vgrajena v zemljo, nadzemni del pa skrbno prekrit z zemljo in drugim materialom. Naenkrat je lahko sprejela nad 20 ranjencev, ves čas obratovanja je bila zadovoljivo oskrbovana z zdravili, sanitetnim materialom in živili. Po končani vojni je bolnišnica Tevakin, ki je delovala na skrajnem severnem območju naše domovine propadla, vendar so jo borci Lackovega odreda, nekdanje zdravstveno osebje in ranjenci ter domačini glede na njeno pomembnost ob sodelovanju Koroškega pokrajinskega muzeja sklenili ponovno zgraditi. V polovični velikosti nekdanjega sanitetnega objekta je bila bolnišnica odprta za javnost 17. septembra 1988. Danes ni ohranjeno od bolnice nič.Na njenem mestu je postavljena lesena miza s klopmi in informacijska tabla. 20. 4. 2023 sem obiskal objekt. Glavni objekt je še ohranjen, čeprav je v zelo slabem stanju. Potreben je obnove. S.Gradišnik. Vir: Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka. EŠD 8229 http://www.kpm.si/razstave/partizanska-bolnisnica-tevakin/ Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
V Ožbaltu zapeljete na lokalno cesto proti Kapli. Po približno devetih kilometrih vožnje vas čaka še okoli 15 minut prijetne hoje po dveh dobro označenih poteh.
Pri hiši Spodnja Kapla št.57 zavijemo desno in sledimo smerokazom do parkirnega mesta. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
neobiskano, dopolniti
D.Divjak 22.7.2022 |
22.7.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 20. 4. 2023. Objekt še obstoja (zemljanka), čeprav je v zelo slabem stanju. Glede na to, da je narejena gozdna vlaka do objekta, bi se z majhnimi stroški bolnišnico dalo obnoviti. |
Informacijska tabla |
Podvelka |
Dodal posnetka Koroškega pokrajinskega muzeja D.Divjak, 22. julij 2022
S.Gradišnik, dodal besedilo, Vir: Biseri naše kulturne krajine. |
|
Boris Kidrič, Talum Kidričevo |
Boris Kidrič se je rodil 10. aprila 1912 na Dunaju. Leta 1941 je vstopil v narodnoosvobodilno vojsko in bil eden od organizatorjev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Sodeloval je na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po vojni, leta 1945. je postal prvi predsednik slovenske vlade. Umrl je 11. aprila leta 1953 v Beogradu. Že 12. aprila 1953 je izvršni svet Ljudske republike Slovenije po njem poimenoval Tovarno glinice in aluminija, šolo in naselje, ki danes nosi ime Kidričevo. Dne 22. aprila 1973 je Krajevna skupnost Kidričevo ob 20. obletnici revolucionarjeve smrti v spominskem parku med trgovino Mercator in Tovarniško cesto postavila spomenik. Prebivalci Kidričevega so zanj s samoprispevkom prispevali kar eno tretjino denarja, velik delež pa je prispevala Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo. Spomenik je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča in eden prvih javnih spomenikov tega avtorja. Gojkovič je portret ustvaril v akademski maniri z arhaičnim nasmehom. V prvih dneh leta 2011 je bil portret Borisa Kidriča ukraden. Družba Talum je kiparju Gojkoviču naročila izdelavo novega portreta in ga nameravala vrniti občanom občine Kidričevo na njegovo prvotno mesto. Župan Občine Kidričevo ni soglašal s slovesnostjo ob ponovni postavitvi portreta, zato se je družba Talum odločila za postavitev pred svojo upravno zgradbo. Kip Borisa Kidriča pred upravno zgradbo Taluma, ki so ga postavili 20. maja 2011. Odlit je po obstoječem prvotnem modelu kipa avtorja Viktorja Gojkoviča, ki je stal v spominskem parku v centru kraja in je bil leta 2011 ukraden. Podstavek za novi kip je oblikoval priznani slovenski oblikovalec Vladimir Pezdirc. V avli je še Kidričev kip.
Glej še pojasnilo pri prvotni lokaciji kipa na križišču Tovarniške ceste in Kopališke ulice.
|
Pred upravno stavbo podjetja Talum, Tovarniška cesta 10, Kidričevo. |
Velikemu revolucionarju in sinu slovenskega naroda BORISU KIDRIČU 1912--1953 Delovni kolektiv |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 1. 2018, foto A. Šiber
Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020,
|
13.7.2023. 00:00 |
— |
Dodal sveže posnetke kipa in spremenil status spomenika v obiskan. M. Hladnik 13. 7. 2023 |
kip in informativno besedilo na podstavku |
KIDRIČEVO |
K.o.: 425-LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, št.parc.: 1311/5 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Dornik Franc |
Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Dornik, Oče: Mihael, Mati: Rozalija, Datum rojstva: 25. 10. 1906, Po domače: Mihov, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 27. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Planina pri Cerknem, Kraj pokopa: NULL. »[…]23. DORNIK FRANC Rojen 1907 v Podhomu. Delal je v jeseniški tovarni in se ni zanimal za politiko. Po okupaciji pa je kmalu začel pomagati partizanom in pridružil se jim je 21. januarja 1944. postal je borec Prešernove brigade. Med spomladansko ofenzivo je 4. aprila 1944 pri prehodu čez vodo utonil.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 436 – ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Maksimilijan Kolbe |
Poljski duhovnik Maksimilijan Kolbe je bil 1941 zaradi pomoči Židom odpeljan v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je dobil št. 16670. Tam se je sam javil v skupino, ki so jo za kazen izstradali do smrti.
|
Na notranji strani južne stene romarske cerkve Matere Božje na Ptujski Gori.
Koorinate: 46.35457, 15.76149. |
M. Kolbe |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Dodal dve fotografiji, K.O, parc. številko in koordinate ter dopolnil lokacijo. R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
reliefna podoba |
Majšperk |
439 PTUJSKA GORA, parc. št. 24/10 |
|
Šentvid pri Lukovici, pokopališče, Kočar Marjan |
Sistory navaja: Ime in priimek: Marjan Kočar, Oče: Miha, Mati: Marija, Po domače: Jurjev, Datum rojstva: 08. 08. 1922, Kraj rojstva: Vrba, Kraj bivanja: Vrba, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): kovač, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Prevoje, Kraj pokopa: Šentvid pri Lukovici. |
Pokopališče Šentvid pri Lukovici, 3. vrsta levo od poti, ki od glavnega pokopališkega vhoda vodi k poslovilni vežici, vrsta takoj za poslovilno vežico, 10. grob z desne strani vrste.
|
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 5.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
5.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 Lukovica, parc. št. 1172 |
|
Šentvid, Fontana z bronastim kipom |
V avli Osnovne šole narodnega heroja Alojza Kebeta je bila na pobudo Gimnazije Ljubljana-Šentvid leta 1959 postavljena fontana, delo kiparja Antona Sigulina, v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ. S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Šentvid. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 68. Opomba 1: Zaradi pomanjkanja prostora so veliko avlo pregradili in naredili učilnico. Celotno obeležje so prestavili v avli ob steno levo od vhoda. Podnožje kipa, kjer je bila voda so prekrili z lesom in uredili prostor, kjer lahko dijaki posedijo. V času obiska 7.7.2022 so opravljali v šoli vzdrževalna dela, zato je bil prostor neurejen. Posvetila nisem opazil. |
Prušnikova 98, Šentvid |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
1.9.2021 2021 D.Divjak |
1.9.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.7.2022, Opomba 1, fotografiji 1 in 2 |
Bronasti kip |
Ljubljana |
K.o.: 1754 - ŠENTVID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 277/6 |
|
Črešnjevec |
Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 54, 55 |
Pred OŠ Črešnjevec 58, ob cesti Črešnjevec.Vrhloga, |
BRATJE ! POSTOJTE ZA HIP, OPOROKI PRISLUHNITE NAŠI: MATERIN JEZIK, PROSTOST VSELEJ BRANITE SRČNO! . PADLIM BORCEM V NOV 1941 - 1945 . ALT JOŽEBEVC CIRILBEVC MATIJA BORKO BERNARD HUSU MIROSLAV KMETEC FRANC KMETEC JOŽE KOREN ALOJZ KRAJNJC FRANC LESKOVAR ALOJZ MESARIČ SIMON POLANEC KONRAD POLJŠAK IVAN ŠOŠTAR MARTIN TOLIČIČ CIRIL ŽITNIK MARKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 7. 2020 |
1.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike. M. Hladnik 1. 7. 2021
Dodal barvni sliki M. Hladnik 13. 7. 2023 |
— |
Slovenska Bistrica |
— |