"Miroslav (Federico) Žvab (1908—1988), protifašist, voditelj neapeljske ljudske vstaje 1943. Ploščo so odkrili 30. 9. 2014. 

Štirje dnevi Neaplja, ki jih obeležujejo vsako leto med 27. in 30. septembrom, so za to mesto najpomembnejši dnevi v letu. Tu je leta 1943 prišlo do ljudske vstaje in izgona nemškega okupatorja. Voditelj vstaje v osrednji neapeljski četrti Vomero je bil Slovenec Miroslav Žvab.

Žvab, v Italiji znan kot Federico Zvab, je bil rojen leta 1908 v Kazljah pri Sežani in je bil kasneje kovač v tržiški ladjedelnici. Zaradi mučenj, ki jih je prestal v tržaškem zaporu Coroneo, so ga hospitalizirali v Neaplju. V bolnišnici je okreval in izoblikoval kasnejšo protifašistično skupino.

Po osvoboditvi Neaplja je Žvab v tem mestu živel do svoje smrti, leta 1988. Zaradi zaslug v italijanskem odporniškem gibanju so mu leta 1958 podelili državno odlikovanje, Nacionalno združenje italijanskih partizanov (ANPI) pa je dalo pobudo za poimenovanje ene od ulic v mestu po Žvabu, kar je lani podprlo tudi slovensko veleposlaništvo v Rimu. Zasluge za spominsko obeležje v slovenskem in italijanskem jeziku na pročelju Žvabovega zadnjega domovanja v ulici Cisterna dell'Olio 5 v Neaplju ima tudi eden od pobudnikov postavitve plošče Filippo Caria, ki je Žvaba označil kot “političen obraz vstaje”."

• Silva Križman: Kraševec Miroslav Žvab je bil vodja vstaje v Neaplju. Primorske novice 1. 10. 2014.
• V Neaplju odlkrili spominsko ploščo slovenskemu protifašistu Žvabu, Dnevnik, 1.10.2014 https://www.dnevnik.si/1042683050

       Italijanska plošča:
Qui visse e mori
Federico Zvab
Kazlje, Slovenia 27. 11. 1908 Napoli 18. 01. 1988
Antifascista, partigano delle liberta
Protagonista delle "Quatro giornate"
Segretario della Camera del lavoro di Napoli

.
       Slovenska plošča:
Tukaj je živel in umrl
Miroslav Žvab
Kazlje, Slovenija 27. 11. 1908 Neapelj 18. 01. 1988
Protifašist borec za svobodo
protagonist neapeljske ljudske vstaje septembra 1943
tajnik Delavske zbornice v Neaplju

Spomenik Majdi Šilc stoji v spominskem Parku kulturnikov, ki se razteza skozi osrednji del grajskega dvorišča ter nabrežja reke Bistrice. Park kulturnikov obsega 17 kamnitih obeležji, na katerih je vklesano 65 imen oseb, ki so pomembno soustvarjale zgodovino, kulturo, gospodarstvo, umetnost in so bile rojene v Ribniški dolini ali so v njej delovale. Park je bil urejen leta 1982 po načrtu arhitekta Vlasta Kopača, besedilo v parku pa sta pripravila prof. Janez Debeljak in dr. Anton Slodnjak. Spomenik Majdi Šilc je samostojno kamnito obeležje z zapisom imena, letnic rojstva in smrti, rojstnega kraja ter z zapisom kitice ene od njenih pesmi.

Marija Šilc – Majda je bila rojena leta 1923 v vasi Kržeti na Gori nad Sodražico. Že kot mlado dekle je sodelovala v Dolomitskem odredu, v Šercerjevi brigadi in Ljubljanski brigadi, kjer je bila že borka in politična delavka.

Julija 1944 je bila nad vasjo Težka voda pri Novem mestu zanjo usodna eksplozija granate. Leta 1945 je bila proglašena za naodno herojinjo in partizansko pesnico.

Viri:

• Maležič-Ciril, Matija. »Narodnoosvobodilna borba: Kratek časovni pregled važnejših dogodkov v sedanji občini Ribnica« V: Ribnica skozi stoletja, ur. Drago Zdunić, 121-149. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982.

Viri slik:

http://spomeniki.blogspot.si/2012/11/ribnica-park-ob-gradu.html

MAJDA ŠILC

NARODNI HEROJ

1923 - 1944

KRŽETI

PARTIZANSKA PESNICA

.

»Vstani, mladina, in stoj kakor hrast,

naj puška stoji ti ob strani,

čuvaj to mlado slovensko nam rast,

ki jo teptajo tirani!«

    (Marija Šilc-Majda)

Odkrit 1956 (po drugem viru 4. julija 1951), prenovljen 1981 (EŠD). Spomenik je bil obnovljen julija 1979 in takrat je bila tudi vstavljena ta marmornata plošča. 

Prvotna plošča je bila iz belega marmorja in na njej napis:

NA TEM MESTU JE DNE 14. XII. 1944 VII. SNOB IN
JURIŠNI BATALJON 18. UD. UNIČIL
BELOGARDISTIČNI RUPNIKOV BATALJON
OKREPLJEN Z NEMŠKIMI ODDELKI.

Prvotno besedilo je bilo zamenjano v soglasju z odborom 18. divizije, saj prvotno ni ustrezno opisalo dogodke.

Idejni osnutek za novo obeležje so izdelali borci 8. udarne brigade Frana Levstika.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 116-117.

EŠD 9387

Opuščena vas Hrib pri Koprivnik na hribu s hišami in cerkvijo ob cesti je bila poseljena v 14. stol. Pred drugo svetovno vojno je štela 40 hiš, vas so poleti 1942 požgali Italijani. (EŠD 15232)
.
     »Na Kočevskem skoraj ni naselja ali površine, kjer ne bi bili oboroženi spopadi ali se odvijali pomembni dogodki. 
     Tako se je 15. novembra 1944 okoli naselja HRIB vnela silovita bitka med enotami 18. udarne divizije NOV in PO Jugoslavije ter nemškimi in domobranskimi enotami. V tej bitki so partizani izšli kot popolni zmagovalci, saj so bile naše izgube neznatne, dočim je imel sovražnik 52 mrtvih in 46 ranjenih, ob veliki izgubi orožja, motorizacije in vojaške tehnike.   
     Dogodek je označen s spomenikom ob cesti na koncu vasi Hrib. Sestoji se iz poldrugega metra visoke betonske oz. kamnite podloge, ki se na vrhu končuje v podobo Triglava. V to osnovo je vgrajena marmorna plošča z vklesanim besedilom, ki pojasnjuje svrho obeležja. Spomenik je bil odkrit na dan borca - 4. julija 1951. Kasneje - leta 1979 - je bil spomenik temeljito obnovljen. Pobudo za postavitev obeležja so dali borci 18. divizije, zlasti skupnost borcev VIII. udarne brigade Frana Levstika, ki so tudi izdelali načrt oz. skico. Stroške so krili borci 18. divizije, pri čemer je potrebno tudi ovrednotiti pomemben delež vaščanov in borcev Koprivnika v prostovoljnem delu, prevoznimi uslugami in gradbenemu materialu.«
.
Nace Karničnik, Spominsko obeležje Hrib pri Koprivniku /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 8, Četrtek, 12. 11. 1987, str. 8.Elektronski vir: Kočevske novice, št. 8, 1987 Dostop: 8.  2. 2024.

Osnovna površina dimenzije 260 x 230 cm obeležja ima na vsakem izmed štirih vogalov železne stebre višine 1 meter, ki nosijo žično pletenico. Diagonalno postavljena stena, zgrajena iz kamna, ima na sprednji strani vgrajeno marmorno ploščo 93 x 40 x 3 cm z napisom. Na vrhu je granitna plošča 112 x 60 x 4 cm, ki nosi simbolno obliko Triglava. Lik je visok 58 cm, narejen iz 14 cm debelega materiala.

Ob cesti Koprivnik - Črnomelj stoji spominsko obeležje (103x55 cm) s črno marmornato ploščo (93x38 cm):

DNE 15. 11. 1944 SO NA TEM OBMOČJU 8. SNOB., 10.SNOUB
TER JURIŠNI BATALJON XVIII. DIVIZIJE. POPOLNOMA
PORAZILI .II. IN IV. UDARNI BAT. SLOV DOMOBRANCEV,
TER DELE XIV. SS POLIZEI REGIMENTA - POSADNE ČETE
SD IZ KOČEVJA, RIBNICE, VEL. LAŠČ, TER SS POLICIJSKO
ŠOLO ZA PROTI GVERILSKO VOJSKOVANJE IZ STIČNE.  

                                                                ODBOR XVIII. DIV.

Na križišču cest Koprivnik - Mirna gora - Nemška Loka stoji spomenik sedmim padlim borcem 18. divizije. Spominsko obeležje sestavlja betonski podstavek in obdelana kamnita gmota (107x71x31 cm), na kateri je črna marmornata plošča (80x50 cm) z napisom.

Med drugo svetovno vojno je imel Koprivnik z okolico velik pomen kot strateško zaledje za delovanje partizanskih enot. Tu so se križale poti in partizanske transverzale, ki so preko kurirskih vez ter relejnih postaj povezovale Suho Krajino, Notranjsko, Kočevsko in zaledne enote v prostranih gozdovih Kočevskega Roga. V času velike italijanske ofenzive poleti 1942 je postala vas zbirališče italijanske vojske, ki je pripravljala napade na partizanske enote v Kočevskem Rogu.

Čeprav se je območje Koprivnika štelo za osvobojeno ozemlje, so se tu odvijale številne bitke med enotami NOV in okupatorjevimi silami.

4. novembra 1944 se je odvijala bitka med bataljonom zaščitne brigade Glavnega poveljstva NOV in POS in kolono nemških vojakov. V tej bitki je padel komandant brigade, narodni heroj Alojz Kolman - Marok.

5. novembra 1944 je v okolici Koprivnika padlo še sedem borcev 18. divizije.

Idejni osnutek so pripravili člani KO ZZB Koprivnik, izdelal pa ga je Erjavec Alojz iz Kočevja.

Slovesna otvoritev spomenika je bila 22. julija 1979.

Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

EŠD 24270

N. K., Spomenik pri Koprivniku /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik V, št. 1, Ponedeljek, 15. 2. 1988, str. (8). Elektronski vir: Kočevske novice, št. 1, 1988 Dostop: 8. 2. 2024.

TU POČIVA SEDEM NEZNANIH BORCEV,
KATERI SO ŽRTVOVALI
SVOJA MLADA ŽIVLJENJA V NOB
5. 11. 1944
KO ZZB

Andrej Cetinski-Lev je bil pred 2. svetovno vojno delavec. 1941 je bil med organizatorji NOB na Kočevskem, 1942 pa je postal član KPS. Decembra 1942 je odšel v Cankarjevo brigado, kjer je postal komandir čete, nato komandant bataljona in namestnik komisarja brigade. Marca 1944 so ga imenovali za komandanta Zidanškove brigade, oktobra istega leta za komandanta operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade, marca 1945 pa so ga imenovali za komandanta grupe odredov na Štajerskem. V sklepnih operacijah je poveljeval Bračičevi brigadi pri osvoboditvi Štajerske in Koroške. Po 2. svetovni vojni je končal Višjo vojaško akademijo JLA, kjer je bil nekaj časa tudi predavatelj. Med drugim je bil tudi komandant Vojaškega okrožja in pomočnik komandanta armade. Nosilec partizanske spomenice 1941.

Red narodnega heroja je prejel leta 1953, prejel je tudi red partizanske zvezde, red za hrabrost, red zaslug za ljudstvo,red bratsva in enotnosti, red ljudske armade, partizansko spomenico 1941 ter partizanski križ (poljsko odlikovanje). Njegov doprsni kip je eden izmed osmih v kočevskem parku narodnih herojev.

.

Geslo: herojgrob1234

C  E  T  I  N  S  K  I

ANDREJ            1921   -   1998

GENERAL  NARODNI HEROJ

                       .

JOSIPA - PEPCA

                            1922 - 2011

Tu so Italijani in domobranci zasliševali in mučili šišenske aktiviste. Obnovljen je bil leta 1979 po načrtih arhitekta Mihe Kerina.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 56.

Sovražniki so jo ujeli, posilili in ustrelili pod Visokim.

• Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna, 26

AVBERŠEK

ANGELA 1926--1945

Spominska plošča je posvečena 16 padlim borcem iz Šmihela in potrjuje množično sodelovanje vasi v NOV ter velik krvni delež domačinov za svobodo. Fašistična okupacija je že zgodaj oblikovala predvojne revolucionarje in aktiviste, med katerimi sta bila tudi brata iz številne družine Čebokelj. Med padlimi sta tudi njuni imeni.Še kot mladinca sta zbežala čez mejo v Jugoslavijo in tako stopila v vrste delavskega gibanja.

Jože je kot komunist-ilegalno ime :Ribernik-sodeloval v organizaciji stavk in demonstracij Leta 1938 ga je jugoslovanska policija izganala, vendar se je leta 1939. leta zopet vrnil v Ljubljano. Ker je bil osumljen, se je moral umaniknoto pred policijskimi agenti v Beograd. Kot sekretar komiteja  KPJ VI. in VII. rajona Zvezdara je padel v roke nemške policiji. Po hudem mučenju so ga marca 1942, na begu ubili.

Podobna usoda je spremljal tudi njegovega brata Tineta. Iz Bosne, kjer je kot borec za delavske pravic preživel največ let, ga je pot peljala v špansko državljansko vojno, toda na poti so ga ujeli in obsojen je bil na 2 leti zapora v Zidanem mostu. Vojna ga je zajela v Zemunu, kjer se je udeleževal sabotažnih akcij. Padel je v roke Nemcem in še danes ni znano, kje je končal. Leta 1942 je beograjski tisk pisal, da sta oba Čebokljeva "bandita" prijeta in umorjena.

V letu 1942, so italijanski fašisti tudi tostran  meje ustrahovali družine osumljene protifašističnega delovanja. Tako so konfinirali 5 Čebokljevih bratov in sester, izropali hišo in odpeljali v zapore celotno Premrlovo družino in še druge vaščane.

Tudi Nemci niso prizanesli uporni vasi. 30. septembra 1943 so SS-ovci požgali 15 hiš in gospodarskih poslopij, misleč da bodo tako najhitreje  preprečilo sodelovanje s partizani, toda narodnoosvobodilno gibanje  se je v vasi nezadržno razvijalp in krepilo. Septembra 1944 je bila v Podgori vrsta predvolilnih sestankov, nato pa volitve v narodnoosvobodilne odbore.

3.oktobra 1944 je v šoli v Šmihelu- v lepo okrašenem razredu- prvič zasedala okrana narodnoosvobodilna skupščina, ki je iz svoje srede izvolila NOO za okraj Podnanos. Za predsednika so imenovali Antona Premrla iz Šmihela, za podpredsednika pa Vladimrja Paternosta iz Postojne. Na sestanku je bilo prisotno več vidnih aktivistov, nosilcev odgovornih nalog med NOB. Med temi je bil tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS za Podnanos, Viktor Hajna-Jane, Jože Čuk-okrajni referent za kulturo in prosveto in še drugi.

Tako so se sredi vojne vihre polagali temelji socialistični ljudski oblasti.

Vir: K spomenikom NOB v občini Postojna,Postojna 1981

Avtor napisa: Vasja Ocvirk

fotografija na:

https://www.etno-muzej.si/en/digitalne-zbirke/postojnsko-pivsko/f0000033212

Plošča je bila dolgo na popravilu in je bila na sedanjo lokacija prenešena pred kakimi tremi leti, pravi vaščan.

PREJ BO VISOKI NANOS SE ZRAVNAL Z DOLINO-

ČETUDI SO NJEGOVA LETA NEPREŠTETA-

KOT DA SPOMIN NA VAS NE BI ŠEL Z LAVINO,

NA VAS, KI STE PREVEČ LJUBILI DOMOVINO.   

                   .

ČEBOKELJ JOŽE            SREBOTNJAK ANTON

ČEBOKELJ VALENTIN    ŠANTELJ ALOJZ

ŠANTELJ FRANC            PETKOVŠEK JANEZ

MOŽINA JOŽE                 MAGANJA JANEZ

DOLES IVAN                    SREBOTNJAK VIKTOR

MARINŠEK KRISTJAN    HOČEVAR JANEZ

MRŠE IVAN                      MAGANJA ANDREJ    15.10.1961

SREBOTNJAK FRANC    PREMRU ANTON

Na Ljubljanski ulici (ob stavbi Gimnazije Kočevje) je urejen "park narodnih herojev". V njem je postavljenih 8 doprsnih kipov narodnih herojev. Na kamnitem podstavku (110 cm) stoji marmornati podstavek (49 cm) z imenom narodnega heroja in letnico rojstva ter smrti.

.

OMERZA IVAN - JOHAN

je bil kot elektroinštalater pred 2. svetovno vojno zaposlen na pošti v Kočevju. V delo OF se je vključil 1941. mlaja 1942 je odšel v 2. bataljon Notranjskega odreda, kjer je postal mitraljezec. Septembra 1942 je bil imenovan za četnega poveljnika. Že po končanem boju v Jelenovem Žlebu ga je v hrbet ustrelil italijanski ranjenec.

MARINCELJ ANTON - JANKO

je bil pred 2. svetovno vojno rudar. 1941 se je vključil v delo OF. Aprila 1942 je odšel v partizane, kjer je bil poveljnik v enotah na Kočevskem in v Tomšičevi brigadi. Umrl je zaradi rane, ki jo je dobil v spopadu z italijanskimi enotami. 

METEJKA EVGEN - PEMC

se je v delavnicah rudnika Kočevje izučil za kovinostrugarja in končal delovodsko šolo. Več let je preživel v Mariboru, aprila 1941 pa se je preselil v Ljubljano. Maja 1942 je odšel v partizane. Kot prostovoljca so ga poslali na Gorenjsko, kjer je marca 1943 postal politični komisar Gorenjskega odreda. Pozneje je bil načelnik obveščevalne službe 31. divizije in 9. korpusa. Decembra 1944 je postal komandant 31. divizije.

BOLDAN JOŽE - SILNI

se je po prihodu okupatorske vojske zaposlil v kočevskem rudniku, kjer se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Član KP je postal 1942. Po aretaciji in pobegu se je vključil v Zahodnodolenjski partizanski odred, v katerem se je odlikoval kot mitraljezec. Junija 1942 je odšel v Proletarski bataljon Toneta Tomšiča, mesec dni kasneje pa v Tomšičevo brigado. Kot komandant bataljona je odšel s 14. divizijo na Štajersko, junija 1944 pa je postal komandant Šercerjeve brigade. Kasne je je odšel v Beograd v gardno enoto JLA, kjer je dosegel čin polkovnika.

CETINSKI ANDREJ - LEV

je bil pred 2. svetovno vojno delavec. 1941 je bil med organizatorji NOB na Kočevskem, 1942 pa je postal član KPS. Decembra 1942 je odšel v Cankarjevo brigado, kjer je postal komandir čete, nato komandant bataljona in namestnik komisarja brigade. Marca 1944 so ga imenovali za komandanta Zidanškove brigade, oktobra istega leta za komandanta operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade, marca 1945 pa so ga imenovali za komandanta grupe odredov na Štajerskem. V sklepnih operacijah je poveljeval Bračičevi brigadi pri osvoboditvi Štajerske in Koroške. Po 2. svetovni vojni je končal Višjo vojaško akademijo JLA, kjer je bil nekaj časa tudi predavatelj. Med drugim je bil tudi komandant Vojaškega okrožja in pomočnik komandanta armade. Nosilec partizanske spomenice 1941.

REMIH DUŠAN - DUŠKO

je bil zaposlen kot rudar v Kočevju. 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, maja 1942 pa je odšel v partizane in v Zahodnodolenjskem partizanskem odredu postal komandir čete, ob ustanovitvi Tomšičeve brigade pa komandant čete njenega 3. bataljona. Po ustanovitvi Loške (kasneje Bračičeve) brigade septembra 1943 jel bil komandant 2. in od konca marca 1944 komandant 1. bataljona v tej brigadi. Padel je v boju 14. divizije na Pohorju.

JOŽE ŠEŠKO

je maturiral na kočevski gimnaziji leta 1927. Filozofijo je študiral na univerzi v Ljubljani in diplomiral na slavistiki. Leta 1933 je bil nameščen kot profesor slovenščine je bil suspendiran, obdolžen komunistične propagande, sojen in po obsodbi zaprt v zaporih okrožnega sodišča v Novem mestu. Po prestani kazni je ostal brez redne zaposlitve in postal aktiven član Komunistične partije Slovenije. 28. aprila 1942 ga je ujela italijanska vojska in ga kot talca 11. maja 1942 ustrelila v Ljubljani. Za narodnega heroja je bil imenovan 27. novembra 1953.

JOŽE OŽBOLT - STANKO 

Pred drugo svetovno vojno je bil gozdni delavec. Za narodnoosvobodilno borbo je začel delati leta 1941. Marca 1942 se je pridružil NOVJ in naslednje leto še KPJ. Med vojno je bil med drugim komandir voda in čete v Šercerjevi brigadi, poveljnik bataljona v Ljubljanski brigadi in poveljnik Levstikove brigade. Januarja 1945 je bil huje ranjen v bojih pri Žužemberku. Po končani vojni je bil med drugim poveljnik polka in brigade, leta 1958 poveljnik jugoslovanskega odreda pri Organizaciji združenih narodov na Sinaju, nato poveljnik divizije in v letih 1968 - 1971 inšpektor v glavni inšpekciji ljudske obrambe v Beogradu ter v letih 1971−1981 načelnik štaba 9. armade v Ljubljani. V Beogradu je 1954 končal Višjo vojaško akademijo JLA in 1964 Šolo ljudske obrambe. Dosegel je čin generalpodpolkovnika. Po smrti Franca-Žige Kimovca (1983) je vodil Odbor za izgradnjo Poti spominov in tovarištva okoli Ljubljane (dokončana 1985). Pokopan je na ljubljanskih Žalah. Doprsni kip pa so mu odkrili oktobra 2018 v Parku narodnih herojev Kočevje.

Arhitektonske podlage za park na Ljubljanski cesti je načrtoval Zoran Didek. Gradbene načrte je izdelalo podjetje Slovenija projekt Ljubljana. Kipe je izdelal akademski kipar Stane Jarm. Dne 1. oktobra 1973, ko je bil park slavnostno odprt, so postavili spomenike petim že padlim narodnim herojem, in sicer: Ivanu Omerzi, Antonu Marinclju, Jožetu Šešku, Dušanu Remihu in Evgenu Matejki.  Že tedaj so predvideli prostor za še dva kipa narodnih herojev.

• Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 117-118 in 125.
• Jože Ožbolt - Stanko. Wikipedija.
• EŠD 18018
• Nace Karničnik, Park herojev /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 3, Ponedeljek, 13. 4. 1987, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 3. 1987 Dostop: 8. 2. 2024.

napis na zidu pri dostopu v park:

     NARODNIM HEROJEM KOČEVSKE

.

    OMERZA
IVAN - JOHAN 
1921 -1943

    MARINCELJ
ANTON - JANKO  
1917 - 1943

     BOLDAN
JOŽE - SILNI 
1915 - 1994

    ŠEŠKO JOŽE
1908 -1942

    CETINSKI
ANDREJ - LEV  
1921 -1998

    REMIH
DUŠAN - DUŠKO  
1922 -1944

    MATEJKA
EVGEN - PEMC  
1909 -1945

    OŽBOLT 

JOŽE - STANKO 

1922 - 2018

Več družin je bilo zelo prizadetih. Od Arličeve (po domače Brezovškove) kmečke družine v Škalah je mati Frančiška preminila v Auschwitzu. Njeni sinovi Franc, Jože, Rudolf in Stanko so bili leta 1942 ustreljeni.Vir: Milan Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 267.

V SPOMIN ŽRTVAM ARLIČEVE DRUŽINE. ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA:MATERI FRANČIŠKI IN SINOVOM RUDOLFU, FRANCU, STANISLAVU TER JOŽETU.
OO ZZB NOV Velenje, ZB NOV Škale.

V Kočevju je bila 1872 ustanovljena nemška gimnazija. Z ustanovitvijo nove Države Srbov, Hrvatov in Slovencev 1919 je bila ustanovljena slovenska gimnazija. Mnogo levo usmerjenega učnega osebja so oblasti Kraljevine Jugoslavije poslale na kočevsko gimnazijo v izoliranost. V Kočevju učitelji niso postali pasivni, temveč so prenašali svoja napredne poglede in revolucionarnost na dijake in tudi širše. Mnogi dijaki kočevske gimnazije so se v narodnoosvobodilni borbi izkazali kot smeli borci in sposobni poveljniki.

Leta 1969 je bilo na stopnišču Gimnazije Kočevje odkrito spominsko obeležje 35 dijakom te šole, ki so padli za svobodo v letih 1941 - 1945.

Poleg imen dijakov sta na obeležju vrezani imeni narodnih herojev Jožeta Šeška in Dušana Jereba. Obeležje je izdelano iz velikih hrastovih brun in debelih desk. Obeležje je avtorsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Na osrednjem delu so vrezane besede pesnika Franceta Prešerna.

Spominsko obeležje je bilo odkrito 8. junija 1969 ob 50. obletnici slovenske gimnazije v Kočevju.

Izmed maturantov pa je potrebno posebej omeniti narodna heroja Jožeta Šeška in Dušana Jereba.

JOŽE ŠEŠKO je maturiral na kočevski gimnaziji leta 1927. Filozofijo je študiral na univerzi v Ljubljani in diplomiral na slavistiki. Leta 1933 je bil nameščen kot profesor slovenščine na Državni realni gimnaziji v Mariboru. Po treh mesecih je bil suspendiran, obdolžen komunistične propagande, sojen in po obsodbi zaprt v zaporih okrožnega sodišča v Novem mestu. Po prestani kazni je ostal brez redne zaposlitve in postal je aktiven član Komunistične partije Slovenije. 28. aprila 1942 ga je ujela italijanska vojska in ga kot talca 11. maja 1942 ustrelila v Ljubljani. Za narodnega heroja je bil imenovan 27. novembra 1953.

DUŠAN JEREB je maturiral 1928. V Zagrebu in na Dunaju je študiral veterino. Že v času šolanja se je udejstvoval v marksističnih krožkih in v revolucionarnih akcijah. 1928 je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Drugo svetovno vojno je dočakal v Novem mestu. Bil je sekretar Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije in sekretar Osvobodilne fronte. V začetku marca 1943 je padel v boju z italijanskimi vojaki.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125.
.
N. K., Spominsko obeležje padlim dijakom za svobodo v stavbi gimnazije Kočevje /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 5, Petek, 3. 7. 1987, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 5, 1987 Dostop: 8. 2. 2024.

 Na osrednjem delu so vrezane besede pesnika Franceta Prešerna:

MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI,
KOT SO POD SVETLEM SONCEM SUŽNI DNOVI!

Na ostalih ploščah so vrezana imena padlih dijakov:

BREGAR IVAN
BASTAR BORIGOJ
BLAUSTEINER JOŽE
BOGATAJ DARKO
BONČINA DRAGO
CVAR JOSIP

DROBNIČ LADISLAV
GOEDRIH KURT
HORVAT MARJAN
JAN ALOJZIJ
JERŠE JOŽE
KAJFEŽ DUŠAN

KAJFEŽ MIHA
KRIŽMAN JOŽE
KRIŽMAN MATIJA
LEVSTIK VINKO
LOVŠIN MARIJA
MALEŽIČ FRANC

MEDIC VIKTOR
MEŽAN ALOJZIJ
MESESNEL JULIJ
MILAVEC JANEZ
MUHIČ JOŽE
PAKIŽ MARJAN

PERENIČ JANEZ
PERENIČ JOŽE
PICEK FRANC
POLOVIČ IVICA
PRIJATELJ ANTON
RAJŠTER FRANC

RUSTJA MILIVOJ
SCHWEIGER PAVEL
URBANIJA SLAVKO V
VALENTINČIČ IVO
ZALAR DRAGO 

Na slemenu Lontovž nad vasjo Dobovec je bila julija 1937 pokrajinska konferenca SKOJ za Slovenijo. V spomin nanjo je na koči vzidana spominska plošča.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

V Lantovžu pod Kumom je bila julija 1937 pokrajinska konferenca SKOJ za Slovenijo. Prisostvovali so ji nekateri člani CK KPS in SKOJ ter partijski in skojevski voditelji iz revirjev. Konferenca je sprejela važne sklepe za množično delo med mladino. Na sliki: Koča v Lantovžu, kjer je bila 1937 pokrajinska konferenca SKOJ.

Vir: Muzej ljudske revolucije Trbovlje, Rdeči revirji II., str.269.

NA TEM KRAJU JE BILAJULIJA 1937POKRAJINSKA KONFERENCA SKOJ.
OK LMS TRBOVLJE.