| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Stanka Orožim - Janja |
Rojena 25. aprila 1925 v Sv. Matevžu pri Gomilskem. Po poklicu trgovska pomočnica v Šoštanju. Mladinsko aktivistko so Nemci stalno zasledovali, zato je maja 1944 odšla v partizane. Bila je v Koroškem odredu. Februarja 1945 so pri Otiškem vrhu priredili miting, ki ga je izdal pobegli partizan. Nemci so napadli, a Janja se je rešila, čeprav je bila ranjena v obe nogi. Partizani so jo prenesli v bunker pri Sv, Ani. Nemci so zaradi ponovne izdaje bunker našli in ga zažgali. Janja se ni hotela predati. Sama se je ustrelila in v bunkerju zgorela. Vir: Revija BOREC. |
Pokopališče Pameče |
V GOZDU NAD ULBNIKOVO DOMAČIJO JE MED NEMŠKIM NAPADOM V BUNKERJU GOSPODARSKE
KOMISIJE 16. 2. 1945 ZGORELA RANJENA SEKRETARKA OKROŽNEGA KOMITEJA SKOJ
DRAVOGRADSTANKA OROŽIM-JANJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
10.7.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Slovenj Gradec |
— |
|
Karel Černigoj-talec-Podčetrtek |
Gnusen
zločin v Podčetrtku so storili pripadniki kretskih padalcev, ki so se umikali
skozi Podčetrtek že po brezpogojni predaji Nemčije. V zgodnjih jutranjih urah so
zverinsko ubili bivšega šolskega upravitelja Karla Černigoja, ki je v stari
Jugoslaviji zbežal pred fašisti s Primorske, in bil nadučitelj v Olimju ter
pozneje v Podčetrtku vse do okupacije. Poleg tega so ubili še Martina Kneza, ki
je opravljal službo občinskega sla, očeta treh otrok, četrtega pa so prav takrat
še pričakovali, ter Leopolda Novaka, gluhonemega hlabca pri klobučarju
Peternelu. Talce je nemški oficir odbral na slepo, med skupino ljudi, ki so jih
zgnali v Staroveškov hlev. Dogodek je opisan v TV-15 (29.4.1964) med drugim
takole: "Komandant z mrtvaškim emblemom na kapi in ciničnim posmehom srepo gleda
vrsto... Ogledoval si je vsakega posebej. Preplašeni, preprosti obrazi. Gleda
nekdanjega šolskega upravitelja Černigoja. Posmeh se mu za spoznanje globlje
zareže v desno lice: "Austreten!" Černigoj je prebledel. Zakaj? Vojaki ga
iztrgajo iz vrste. Komandant spet z zaničljivim posmehom dolgo opazuje ljudi. Še
enkrat! "du!" uperi prst v Kneza iz Podčetrtka. Knez se zdrzne in globok vzdih
spreleti vrsto. Kaj hoče z njim? Knez ima majhne otroke in žena pričakuje. Zakaj
jih odbira? Dva že stojita tam, nemo, neizgovorjenih misli. Nad hribom se že
svita. Daleč nekje na vzhodu odmeva topovski strel. Hlapec Polde ga ne sliši. Ob
koncu vrste stoji, ves zgrbljen in sključen, s široko odprtimi usti. Komandant
zapiči svoj temen pogled vanj in se nakremži, kot bi se nasmejal. S kazalcem
pomiga, nas stopi iz vrste. Polde ne doume, rahlo se nasmehne, toda esesovec ga
sune s kopitom, da se skoraj zvali po tleh. Vse je tiho. "Genug", reče oficir".
(Samorastniki ob Sotli, 1979, str. 21) |
Pokopališče Devica Marija na Pesku, Podčetrtek |
V preranem grobu počiva KARL ČERNIGOJ * 27.8.1898 + 10. 5. 1945 Počivaj v miru Žalujoča žena in otroka |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
|
26.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Podčetrtek |
— |
|
Bled, nagrobniki |
"Važno je priti na grič" je naslov iz partizanskega romana Vitomila Zupana Menuet za kitaro. Ad Andrej Vovk; Sistory navaja Kraj smrti: Gusen/Mauthausen in Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen. "106270 Vovk Andrej, 16. 8. 1889, Bled, čevljar - 23. 7. 1944, Bled, umrl 16. 12. 1944, Gusen" (France Filipič, 26. september 1944 - iz Begunj, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana. Cankarjeva založba, 1998, str. 474.) Ad Franc Marinič: »Naša taktika: Naša taktika je še nadalje taktika ostrostrelcev. Pošiljamo tudi patrole v zasede. // Smrt fašizmu – svobodo narodu! // Za komandanta: (žig) V. d. operativni oficir: // Volčič Tone // poročnik: Marinič Franc // Marinič« (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem: Boji na Slovenskem, 1944–1945, Obramboslovni raziskovalni center Inštituta za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 1995, str. 360). Imeni Andreja Vovka in Franca Marinča sta tudi na spomeniku padlim na pokopališču. |
Blejsko pokopališče |
VALENTIN KUNČIČ DRUŽINA ULČAR BERNARD - ČERNE MEŽNARJEVI RODBINA VOVK [križ] Vovk Andrej
v Mauthausenu MARINIČEVI sin FRANC *10. 9. 1915 POROČ. PADEL 11. 5. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 9. 2020 |
13.6.2023. 00:00 |
— |
Dodal podatke in fotografije Zdenke Primožič za Andreja Volka. M. Hladnik 15. 2. 2023
M.Kermavnar, 13.6.2023, po informaciji Zdenke Primožič je pregledano celotno pokopališče. |
družinski nagrobniki |
Bled |
2190 BLED, 130/2 |
|
Veliko Polje, spomenik NOB |
Kip je izklesan je iz belega istrskega marmorja. Odkritje spomenika je bilo 15. oktobra 1978. Kip predstavlja Mihaelo Škapin - Drino, ki je bila po smrti odlikovana z naslovom narodnega heroja (september 1953). Rodila se je 29. 9. 1922 v vasi Veliko Polje. Ker ji italijanske oblasti niso dovolile vpisa na srednjo šolo, so z družino sklenili, da se Mihaela preseli v Ljubljano k stricu in njegovi družini. Leta 1937 je torej emigrirala v Jugoslavijo. Pri stricu Ivanu Suši je pomagala kot gospodinja in varuška svojega bratranca in sestrične. Vpisala se je na srednjo izobraževalno šolo za živilstvo in pripravo hrane. Pridružila se je telovadnemu društvu Sokol, kjer se je seznanila tudi z naprednimi političnimi idejami. Prav tako se je preko društva seznanila s prvo pomočjo. Kasneje se je zaposlila pri družini na Mirju pri Ljubljani. S svojim prvim zasluženim denarjem si je kupila nove zimske čevlje, "gojzerje", v katerih je kot partizanka padla. Preko starejšega člana sokolskega društva se je priključila OF in po Ljubljani trosila letake ter na zidove risala Triglav in pisala kratico OF. Ko je stara mati v domači vasi zbolela, jo je oče prišel iskat v Ljubljano in skupaj sta se vrnila na Primorsko. Tam je ljudi seznanjala z delovanjem OF. Fašistične oblasti so kmalu izvedele za njeno delovanje in so jo začele iskati. Zaradi nevarnosti se je pridružila partizanom. V Kraško četo je stopila 4. februarja 1943. Partizansko ime ji je izbral Anton Nabergoj - Lekinov. Po eni interpretaciji naj bi ji ime Drina izbral, ker naj bi v svojih govoril vedno razlagala o pomoči z druge strani Drine, po drugi interpretaciji pa naj bi ga spominjala na reko Drino, ki je bila divja in neukrotljiva. Zaradi hrabrosti v boju pri Mrzli Rupi 22. junija 1943 je bila sprejeta v Komunistično partijo. Ko je bila 26. septembra 1943 ustanovljena 16. slovenska narodnoosvobodilna brigada Janka Premrla - Vojka, je bila Mihaela imenovana za namestnico komisarja drugega bataljona. Krenili so na Gorenjsko, kjer so skupaj s Prešernovo brigado odstranjevali staro rapalsko mejo (žičnato ograjo in minska polja). Osvobodili so Žiri in okolico. Nemci so si prizadevali nazaj pridobiti izgubljeno ozemlje. V ta namen so pripravili ofenzivo Traufe. Ogromno število nemških vojakov je bilo 11. novembra 1943 na svojih položajih. 15. novembra so se enote 132. grenadirskega polka začele vzpenjati na Žirovski vrh, kjer so se spopadle z drugim bataljonom Vojkove brigade. Med padlimi je bila tudi Mihaela Škapin - Drina, ki jo je sovražnik zadel v desni bok in trebuh z razstrelilnimi naboji. Prebivalec vasi Žiri je skupaj s sinom , Janezom Jerebom,pokopal Mihaelo. Po vojni je Mihaelin stric Ivan Suša, pri katerem je pred vojno stanovala, organiziral prekop Mihaelinega trupla ter trupli starejše Danice-Bojane, padle 3.decembra 1943 ter njunega brata Jožka-Gozdarja, padlega spomladi 1945 v Gabrovici pri Ospu. Potem, ko so vsi trije ležali na mrtvaškem odru v domači hiši, so bili naslednji dan pokopani na pokopališču v Taboru pri Velikem Polju. Kip domačinke narodne herojke Mihaele Škapin je delo kiparja Jožeta Pohlena. Postavljen je v manjši park s 4 ploščami na zidu za mogočnim kipom, na katerih so napisani padli borci, talci in žrtve fašizma. Peta plošča nosi posvetilo. Literatura: Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978. Jelerčič, Franc Rado. Mihela Škapin – Drina in Veliko Polje. Nova Gorica: Educa, 2007. Jelerčič, Franc Rado. »Prijateljstvo med Velikim Poljem in Žirmi.« Svobodna misel, 21. december 2007, str. 44. Jelerčič, Franc Rado. Škapin Mihela – Drina. Osebni arhiv Irme Lekše, rojena 1965, Veliko Polje. »Mihaeli Škapin – Drini«. V: Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991,
ur. Lea Franetič et. al., str. Rener, Polde – Boris. Zublji na Vrheh. Sežana: Občinski odbor ZZB NOV, 1978. EŠD 7367 Mihaela Škapi Drina. Primorci.si http://www.slomedia.it/poklon-narodni-herojinji-mihaeli-skapin-drini Mihaela Škapin. Wikipedija. Fotografije: E. Franetič, december 2016 |
Spomenik stoji sredi vasi Veliko Polje, na desni strani ceste Dolenja vas-Vrabče. |
Ploščica pred kipom ženske: NARODNI HEROJ ŠKAPIN MIHELA DRINA 1. plošča: SVETAL UTRINEK PREK NEBA JE V SMRT ZDRSELA SKOZ TEMO ŽIVLJENJA ZDAJ VSE SVETLEJŠA V NAŠE DNI SE VZPENJA RAZRAŠČA SE V SRCE SVETA CIRIL ZLOBEC 2. in 3. plošča: PADLI V NOV 1941 - 1945 GRIŽE NOVAK FRANC 1921 - 1944 RAZGURI NOVAK CIRIL 1925 - 1943 POČKAR ANTON 1927 - 1944 POČKAR MARJAN 1922 - 1943 SELA SERAŽIN IVAN 1923 - 1943 SERAŽIN JOŽE 1912 - 1944 TABOR ŠKAPIN MIROSLAV 1942 - 1943 VELIKO POLJE MISLEJ MILKA 1928 - 1944 MISLEJ MIRO 1926 - 1944 NEBERGOJ STANKO 1914 -1944 ŠKAPIN DANICA 1921 - 1943 ŠKAPIN FRANC 1926 - 1943 ŠKAPIN JOŽEF 1924 - 1944 ŠKAPIN MIHAELA - DRINA NARODNI HEROJ 1922 - 1943 VRABČE BRAJDIH FRANC 1910 - 1945 PAVLIČ JOŽEF 1924 - 1944 ŠKAPIN ALOJZ 1914 - 1942 ŠKAPIN JOŽEF 1919 - 1945 4. in 5. plošča: TALCI IN ŽRTVE FAŠIZMA JAKOVCE JELERČIČ IVAN 1882 - 1944 RAZGURI NOVAK FRANC 1892 - 1945 NOVAK LUDVIK 1898 - 1943 VOVK JOŽEF 1861 - 1944 SELA SERAŽIN IVAN 1897 - 1944 VITEZ ALOJZ 1880 - 1944 STOMAŽ RENER IVAN 1921 - 1943 TABOR SERAŽIN IVAN 1890 - 1943 VELIKO POLJE FAGANEL JOŽE 1883 - 1943 FRELIH ANDREJ 1900 - 1943 FRELIH CIRIL 1895 - 1944 JELERČIČ JOŽE 1890 - 1943 JELERČIČ MARIJA 1921 - 1944 MISLEJ IVAN 1861 - 1943 MISLEJ IVAN 1899 - 1944 MISLEJ JOŽEF 1885 - 1943 ŠKAPIN JOŽE 1891 - 1943 TURK JOŽEF 1910 - 1943 VOUK ANTON 1924 - 1945 VRABČE BRATUŽ HENRIK 1909 - 1945 SERAŽIN MARIJA 1919 - 1943 ŠKAPIN JAKOB 1890 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Elena Franetič, december 2016, M. Hladnik
14.2.2022 D.Divjak |
14.2.2022. 00:00 |
— |
14.2.2022 dopolnil podatke in opis D.Divjak |
kip in spominske plošče |
Sežana |
K.o.: 2430 - VELIKO POLJE, št.parc.: 3436 in 3097 |
|
Mesto pokopa patrizana in alpinista Arih Mihe Mihola |
|
Parkirišče v gozdu pod Mihovim domom. Dostop po makadamski cesti od planinskega doma ali po markirani poti skozi Krnico mimo spominskega parka ponesrečenim planincem. Improviziran grob se nahaja ob robu gozda ob parkirišču in je v bolj slabem stanju. Na kovinski ploščici ni označeno kdo je postavitelj. |
Na tem mestu so |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.10.2020 |
21.9.2020. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10. 7. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dodal 1 fotografijo |
Spominska plošča |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 828/27 |
|
Otoče pokopališče |
— |
Pokopališče Otoče
E N: 1584155.8 5830174.346°18'36.17" N 14°13'50.57" E |
Rodbina Grobovšek |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
24.10.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2161 Zaloše, parc. št. 466 |
|
Padlim v antifašistični borbi, Milje, Italija |
Spomenik so odkrili z enoletno zamudo,leta 1966, ker oblasti sprva niso
dovolile slovenskega napisa poleg italijanskega na spomeniku. https://www.spomeniki.org/monuments/spomenik-padlim-obcine-milje/ |
Milje / Muggia, na V robu mestnega jedra, ob cesti pri hiši Via Cesare Battisti 8. |
AI CADUTTI NELLA LOTTA ANTIFASCISTA E NELLE GUERRA DI LIBERAZIONE . PADLIM V ANTIFAŠISTIČNI BORBI IN V OSVOBODILNI VOJNI MUGGIA 25. 4. 1965 MILJE . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 2. 1. 2017 nedokončano
D.Divjak 13.7.2023 |
13.7.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil tekst s spomenika in podatke, dodal povezavo 13.7.2023 |
kvader z reliefom in skulpturo |
Italija, Milje |
— |
|
Uršna sela |
Na betonski kvader, ki se zaključuje s stilizirano obliko Triglava, je pritrjena kamnita plošča z 38 imeni padlih in žrtev NOV. Spomenik je bil postavljen leta 1945, avtor ni znan. Spomenik obdaja železna ograja.
|
Ob glavni cesti skozi Uršna sela, malo pred cerkvijo. Hiša v bližini: Uršna sela 89
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 8. 5. 2011 |
4.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.4.2024, dodal imena na spomeniku
Dodal sveže tri posnetke M. Hladnik 23. 12. 2024 |
plošča s triglavko in zvezdo |
Novo mesto |
K. o. 1500 Dobindol, parc. št. 4103/3 |
|
Bitnje, pokopališče, Bajželj Pavel |
»Leto 1942 Skupine in posamezniki, pripeljani v Auschwitz od januarja do avgusta 1942 […] 43814 Bajželj Pavel 1923, Stražišče–Kranj + 1. 9. 42« (Branko Avsenak [ur.],KL Koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau (Oswiecim – Brzezinka) Zbornik, Ljubljana: Založba Borec, Maribor: Založba Obzorja, 1982, str. 515.
Sistory navaja: Datum rojstva: 28. 6. 1923, Datum smrti/izginotja: 2. 9. 1942, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz/Birkenau, Kraj pokopa: Auschwitz/Birkenau. |
Pokopališče Bitnje, Kranj, P-2-4/3,4 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
6.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2132 BITNJE, 1602 |
|
Franc Aichholzer |
Pravokotna kamnita plošča sive barve z vklesanim napisom visi na hiši, v kateri je živel in ustvarjal ravnatelj Franc Aichholzer. Učitelj Franc Aichholzer (1884–1976) je najprej poučeval v Kotljah, kjer je med drugimi učil tudi Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Pred plebiscitom (1920) se je zavzemal za priključitev južne Koroške k SHS. Bil je eden redkih slovenskih izobražencev, ki nato ni zapustil avstrijske Koroške, temveč tukaj vodil obnavljanje slovenskih organizacij in postal prvi urednik Koroškega Slovenca (1921). Šele po večletnem pravdanju je bil kot učitelj sprejet v avstrijsko službo, a so ga poslali v nemški del Koroške. Leta 1940 so ga aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče Buchenwald. Po drugi svetovni vojni je postal ravnatelj ljudske šole v Ločah. Skrbel je za strokovno izpopolnjevanje učiteljev in l. 1952 ustanovil šolski list Mladi rod. Spominsko tablo sta postavili Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero in društvo Mladi rod 2007. Franc Aichholzer je pokopan na pokopališču v Ločah. |
Na rojstni hiši Franca Aichholzer v Spodnjem Dobju, Aichwaldsee-Straße 2, 9582 Latschach/Loče, tj. na V steni prve hiše v vasi, če prideš iz zahodne strani. |
Citat Prežihovega Voranca: Dvojezični napis: V tej hiši je živel in ustvarjal učitelj, šolnik, kulturnik in oče Mladega roda Direktor FRANC AICHHOLZER * 12. 2. 1884 + 5. 10. 1976 Pädagoge und Förderer der Sprache und Kultur der Kärntner Slowenen lebte und wirkte in diesem Haus Slovensko kulturno društvo JEPA – BAŠKO JEZERO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 5. 2019 |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Avstrija, Bekštanj/Finkenstein |
— |
|
Čedad |
Padli 1. maja v boju proti nacistom |
Čedad [kje točno?] |
[...] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.1.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Čedad / Cividale |
— |
|
PREDDVOR-Osrednji spomenik padlim domačinom |
OPIS DOGODKA: Nemški policisti so 2. oktobra 1942 ustrelili na Suhi pri Predosljah tri partizane. NJihova trupla so razkazovali po Preddvoru in jih šele nato dovolili pokopati. V noči med 2. in 3. februarjem 1942 se je Kokrška četa umaknila s Krvavca na Storžič. Smer njenega pohoda je bila: Štefanja gora, Možjanca, Breg in Bašelj. Na Možjanci so imeli partizani svoj bunker za ranjence. V letu 1943 spomladi je Jože Celar-Tugo ustanovil v Mačah prvi narodnoosvobodilni odbor. Celar je kot aktivist povezal vaščane Tupalič, Možjance, Brega, Mač in Preddvora. S Celarjem je v organizaciji največ sodeloval Tone Tičar-Dvorjan. Z aretacijo Jožeta Celarja je bila organizacija začasno omrtvičena. Poleg Celarja je bil aretiran tudi Peter Gregorc, ki je bil predsednik NOO v Mačah. Oba sta bila ustreljena kot talca, Cela 31. decembra 1943 v Svetju pri Mevodah, Gregorc pa 24. januarja 1944 v Šenčurju. Sredi poletja 1943 je prišel bataljon partizanov izpod Stola. Utaboril se je na Možjanci. V olševski gmajni je bil sedež gospodarske komisije. Ob izdaji sta bila tu ubita Vinko Stružnik-Sekular in Jože Pipan. Ranjenega partizana Ivana Krmelja-Brka so prenesli pod Krvavec, a je že med potjo umrl. Glavni prehodi kurirjev in partizanskih oddelkov so bili izpod Krvavca čez Možjanco in nato prek Kokre pri Žagarju na Mihčevo v Potoče, skozi Novo vas, Mače in na Kališče, kjer je bila javka. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 138-139. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. Spomenik je izdelan po načrtu arhitekta Marijana Šorlija. Krajevni odbor ZB NOV ga je odkril 9. oktobra 1955. EŠD: 15808, memorialna dediščina |
Spomenik stoji sredi vasi ob občinski stavbi, Preddvor 10. |
BORCI: PREDDVOR: TALCI PREDDVOR: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc
20.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
20.6.2021. 00:00 |
— |
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Monolit iz sivega kamna |
Preddvor |
K.o.: 2083-BREG OB KOKRI, št. parc.: 345/3 |
|
Tabor, Ljubljana |
Na okrogli bronasti skulpturi arhitekta Eda Ravnikarja so imena padlih. Stoji na kamnitem podstavku ob dveh kvadrih s posvetilom postavitvi Sokolskega doma leta 1931. Postavljeno 29. novembra 1957. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 133. |
Pred nekdanjim Sokolskim domom, danes telovadnim domom Tabor 13, Ljubljana |
napis na kovinski skulpturi: BEŽAN EMIL BOGATAJ DARKO ČLANOM DRUŠTVA TABOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.2.2024, dodal napis na spomeniku in fotografijo 3/2 |
bronasta skulptura na kamnitem kvadru |
Ljubljana |
TABOR, 3285/1 |
|
Novak Jože-Groga |
Plošča je posvečena skojevcu, ki je padel kot talec. Spominska plošča na Trgu svobode je vzidana na gasilskem domu. Mestni odbor ZB NOV in LMS Šoštanj. Projektant: tehnik Jože Kompan, odkritje: 29.11.1953. Vir: Kartica MNO Slovenije. Skojevec Jože Novak iz Šoštanja se je julija 1941 priključil Rašiški četi, junija 1942 so ga Italijani ustrelili. Vir: dr. Milan Ževart, NOB v Šaleški dolini, str.182. |
Zdajšnji Prešernov trg. |
V tej hiši je preživljal svoja mlada leta tov. Novak Jože-Groga aktivist SKOJ-a za Štajersko.1921 - 1942. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.8.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 3. 6. 2023, opis in viri.
S.Gradišnik, 6. 8. 2024, dodal kartico MNO |
Spominska plošča |
Šoštanj |
— |
|
Anica Gruden Urišek, Muzej Auschwitz |
V muzeju je tudi slika Anice Gruden Urišek, ki je imela 14 let, ko je prišla v taborišče, in za katero se je izgubila sled. Rojena je bila v Šempasu, blizu Vitovelj pri Novi Gorici. Sistory te žrtve ne pozna. |
Więźniów Oświęcimia 55, 32-600 Oświęcim, Poljska |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po spodbudi Nike Kocijančič Pokorn 3. 6. 2024 |
3.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Muzej |
Poljska, Oświęcim |
— |
|
Ljubljana, spominska plošča Copič Franc |
Spominska plošča na obzidju pokopališča Žale je bila vgrajena v spomin na ustreljenega študenta in članu VOS Franca Čopiča, ki je bil ustreljen na tem mestu kot talec. Plošča je iz svetlega marmorja širine 43 in višine 24 cm, spodaj je nosilec debeline 5,5, višine 5 in globine 8 cm. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978, str. 18. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 146. |
Po Tomačevski cesti proti Tomačevem se na zidu v bližini cestnega prehoda in vhoda na pokopališče nahaja spominska plošča. |
COPIČ FRANC ŠTUDENT *1.11.1917 ustreljen kot talec od okupatorja 21.8.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 4. oktober 2019 |
4.10.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Ljubljana, spominska plošča Segulin Anton
|
Plošča iz marmorja 35 x 25 cm se nahaja na obzidju pokopališča Žale. Izdelalo jo je kamnoseško podjetje Kunaver. Leta 1949 jo je postavil Terenski odbor ZB NOV Nove Jarše. Plošča je bila obnovljena in delno spremenjena. Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978, str. 18. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 146. . SIstory navaja Ime in priimek: Anton Segulin (Šegulin), Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 09. 03. 1893, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Jarše, Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 27. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Jarše, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale. »Sicer pa si oglejmo policijski zapisnik o tem dogodku. Glavni stražmojster postaje policijskega zbora št. 3 Franc Vreže je v poročilu upravi policije v Ljubljani zapisal:70 ' Dne 27. septembra 1944 ob 20.30 uri je upravitelj osnovne šole v Jaršah Bric Dominik, stanujoč Jarše št. 96, telefonično obvestil tukajšnjo postajo P. Z. (policijski zbor, opomba J. V.), da ob cesti, ki vodi iz Žal pri Sv. Križu proti Jaršam, leži mrtvi človek. Podpisani in stražmojster Hegler Janez sta se podala na lice mesta ter na omenjeni cesti našla ob robu ceste ležati že mrtvo moško truplo. Pri preiskavi trupla se je ugotovilo, da je bil ustreljen z dvema streloma nad in pod levim ušesom, vsled katerih strelov je nastopila smrt. Pri preiskavi obleke se je pri istem našlo v zadnjem hlačnem žepu listnica z vsebino 65 lir gotovine, pipa za tobak, prazna doza za tobak in izrabljena tobačna karta na ime Segulin Anton, s čimer je bila identiteta ustreljenega ugotovljena. Potom poizvedb se je ugotovilo, da je bil Segulin Anton zaposlen pri pokopališki upravi pri Sv. Križu, stanoval pa je v Jaršah v baraki. Dalje se je ugotovilo, da se je ustreljeni hranil pri družini Rupar, Jarška cesta št. 71. Priča Rupar Marija, žena magistratnega sluge, stanujoča Jarška cesta št. 71 izpove, da se je ustreljeni Segulin Anton dne 27. septembra 1944 okrog 19.50 ure nahajal pri njej na večerji. Naenkrat je vstopil v sobo mlad moški, vprašal pokojnega, kako se piše. Na vprašanje mu je pokojnik odgovoril, da se piše Segulin Anton, nakar se je neznanec izrazil:' Si že pravi, greš z menoj' in sta odšla iz hiše.' Priča Marija Rupar, ki jo navaja poročilo, je že umrla. Po napornem iskanju sem končno v Cerski ulici v Ljubljani potrkal na vrata stanovanja njene hčerke Gusti Rupar, poročene Česnik, ki je takoj po mojem prihodu izrazila zadovoljstvo in hvaležnost, da bom obudil spomin na plemenitega človeka, kakršen je bil Segulin. 'Segulina sem spoznala okrog 1935. leta. Na Žalah je popravljal in oskrboval grobove. Stanoval je v baraki v Jaršah, pri nas pa je bil na hrani. Bil je s Primorskega. Pred fašizmom je zbežal čez mejo in se kot emigrant nastanil v Jaršah. Večkrat je pripovedoval, kako je bil v prvi svetovni vojni v ruskem ujetništvu in kako se je udeležil oktobrske revolucije. Ko so ga ubili, sem bila stara 18 let. Prejšnji večer so na vrata barake, v kateri je stanoval Segulin, narisali črno roko. Ves potrt je prišel k nam in tarnal, da mu grozijo s smrtjo. Z mamo sva ga tolažili, češ da si le domišlja. Črno roko so morda narisali otroci. Ne, ne, je dejal, ne motim se. Grožnjo bodo uresničili. Predvčerajšnjim sem se sprl z domobrancem, ki stanuje pri kamnoseku in vrtnarju Kunoverju na Žalah. Zmerjal me je s komunistom in mi grozil, da me bo dal ubiti. Zvečer na dan umora je nekdo po Jaršah spraševal, kje stanuje Segulin. To sem zvedela od vaščanov. Hitro sem se odpeljala s kolesom domov, da materi in Segulinu povem to vznemirljivo novico. Prišla sem prepozno. Pred našo hišo sem že zagledala neznanca, ki je prislonil kolo k steni. Fant je bil mlad, prikupnega obraza in kodrastih las. Pravi lepotec. Ko sem se pripeljala za njim in prav tako naslonila kolo na zid, me je vprašal: Ste vi tu doma? Da, sem odvrnila. Je pri vas Segulin Anton? je nadaljeval. Ne vem, grem pogledat, sem odgovorila. Vstopila sva. Segulin je pravkar začel večerjati. Kdo ste vi? je neznanec vprašal Segulina. Ko je odgovoril, mu je fant rekel: Pojdite z menoj! Kam? ga je vprašala mama. Na policijo, je odločno odgovoril, kot da mora biti to vsem razumljivo. Segulin je vstal in brez besed odšel z njim na pot. Lačen je šel v zapor, je potožila mati, ko je zrla v zvrhan Segulinov krožnik. Grem za njima, sem pribila, dala mu bom kos kruha. S kolesom sem ju kmalu dohitela. Šla sta po cesti proti Žalam; neznanec je ob sebi vodil kolo. Hvala ti, Gusti, za kruh, se mi je zahvaljeval, si pa res dobro dekle. Fant me je ošvignil z očmi. Z mamo sva razmišljali, zakaj neki so ga odpeljali, česa ga bodo obtožili. Veš kaj, Gusti, mi je rekla mama, pohiti še enkrat za njima in mu nesi še malo tobaka. Usedla sem se na kolo in močno pritisnila na pedala. Če ga tisti agent pelje na policijo, potem sta iz Jarš zavila na Šmartinsko cesto, sem sklepala. Na tej cesti ju ni bilo, zato sem zavila proti Žalam in na pot, ki ob pokopališkem zidu pelje proti Jaršam. Na tej poti proti Žalam sem srečala tistega črnorokca, ki je odpeljal Segulina, na kolesu. Z baterijo mi je posvetil v obraz in se odpeljal naprej. Ker sem še vedno mislila, da imam opravka s policistom in ne s črnorokcem, sem že pomislila, da je morda Segulina spustil domov. Tedaj se je mimo na kolesu pripeljala prijateljica Silva Strgar in me opozorila na mrtveca, ki leži ob pokopališkem zidu. Vsa preplašena sem se počasi peljala naprej. Bilo je že temno, a sem ob poti le zagledala ležečega človeka. Stopila sem s kolesa in se sklonila. Pred menoj je v krvi ležal mrtev Segulin. Prizor me je tako zbegal in prestrašil, da pred hišo nisem znala ustaviti kolesa in sem se zaletela v zid. Mama, mama, ubili so ga, sem kričala brez uma. Jokali sva, ker smo ga pri nas imeli zelo radi. Bil je prijazen, veseljak, nikoli jezen ali slabe volje. Imela sem ga rada kot očeta. […] Ob enajstih zvečer so k nam prišli štirje policisti politične policije, ki jih je vodil komisar oddelka dr. Maks Loch. Od drugih treh sem prepoznala samo še policista Marjana Koritnika. Spraševali so nas, kako je bilo. Ko so zvedeli, kar so hoteli, so mi naročili, da se moram naslednji dan javiti na policiji na Prešernovi cesti. […] Sedemnajst dni sem bila zaprta na policiji ob Prešernovi cesti. […] Oče in mati sta bila zaprta v kleti. […] Nikdar ne bom pozabila mojega zadnjega pogleda na Segulina. V rahli mesečini sem videla v njegovih ustih grižljaj kruha, v rokah pa je stiskal tisto štruco, ki sem mu jo dala nekaj minut pred smrtjo.' […] O Segulinovi smrti sem se pogovarjal tudi z 62-letno Danico Pelikan iz Novih Jarš. '[…] Segulin je bil starejši kot jaz. Na Žalah sva skupaj urejala grobove. Bil je čudovit in plemenit človek. Delal je le za vsakdanji kruh in ni mu bilo do kakega zaslužka. Težko je pričakoval konec vojne, da bi lahko po dolgem času obiskal sorodnike na Primorskem.' Iz nobenega doslej opisanega zločina ni tako jasno razviden organizacijski mehanizem črne roke od ovadbe do povelja in izvedbe ukaza za umor, kot je to razvidno v Segulinovem primeru. […]« (Jože Vidic, Streli na Žalah, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 321, 322, 323, 324, 325, 326. |
Plošča je pritrjena na obzidje pokopališča Žale in je dostopna po Žalski cesti |
Segulin Anton + 1891 aktivist OF ustreljen od črne roke dne 27. 9. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 8. 1. 2019
D.Divjak 3.4.2022 |
11.10.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 3.4.2022
M.Kermavnar, 11.10.2023, dopolnil opis po predlogi Zdenke Primožič |
spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1736 - BRINJE, št.parc.: 682/11 |
|
Čedad - Mučenci svobode. |
Spominska obeležja padlim slovenskim partizanom so postavljena na vsem slovenskem etničnem ozemlju. V Čedadu je spominska plošča na vhodu v športni park, ki nosi ime Mučenci svobode. Na njej so med osmimi imeni tudi štiri poitalijančena imena slovenskih partizanov.Vir: Milena Beguš, foto: Karlo Passoni. |
Športni park Čedad. |
Štiri poitalijančena imena slovenskih partizanov. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
27.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Italija, Čedad. |
— |
|
Žrtvam fašističnega nasilja 1941 - 1945 |
— |
Ob lokalni cesti, pred vasjo Vrh nad Laškim,
nasproti hiše Vrh nad Laškim 6. |
prva plošča: ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA LAŠKA VAS LESKOVCA LOKE MALE GRAHOVŠE SELO TRATE PODGORICA VELIKE GORELCE Druga plošča: GORA GOZDEC KLADJE VRH NAD LAŠKIM ŽIGON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019, 28.XII.2020 |
9.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 4/3 katastrske podatke. |
Kamniti steber s ploščami |
Laško |
K. o. 1036 Vrh nad Laškim, parc. št. *212 |
|
Planina pri Rakeku, pokopališče 1 |
Sistory: Jožef Simšič, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 14.03.1900, Kraj rojstva: Planina pri Rakeku, Datum smrti / izginotja: 21.11.1944, Kraj smrti / izginotja: Flossenbürg, Kraj pokopa: Flossenbürg .................................................... Urbas Franca in Milavec Dušana je ubila mina pri prehodu proge 21.11.1944 na Ravbarkomandi. Nista bila v sorodu. .................................................... Benčan Franc in Peter sta padla 24.5.1944 ob desantu v Drvarju, Bosna. (vir Sistory) .................................................... Kušlan Slavko padel na Pokljuki 15.12.1943 v boju 3. bataljona Prešernove brigade. (vir Sistory in M. Pavlin: V ognju in snegu) .................................................... Sistory: Valentin Anton Osterman, Oče: Valentin, Mati: Antonija, Datum rojstva: 30.12.1920, Kraj rojstva: Laze, Datum smrti / izginotja: 15.12.1943, Kraj smrti / izginotja: Pokljuka, Kraj pokopa: Pokljuka .................................................... Srečko Židanek je bil ujet poleti 1944 na Koroškem in umrl 27.1.1945 v taborišču Gusen/Mauthausen (vir Sistory) .................................................... Sistory: Ivan Nagode, Oče: Anton, Mati: Ivana, Datum rojstva: 28.10.1923, Kraj rojstva: Jakovce, Datum smrti / izginotja: 02.10.1944, Kraj smrti / izginotja: Pri Studenem, Kraj pokopa: Studeno Ivan Nagode ima spominsko ploščo tudi Ob severnem pokopališkem zidu tega pokopališča. .................................................... Sistory: Franc Homovec, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 05.12.1920, Kraj rojstva: Grčarevec, Datum smrti / izginotja: 20.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Ledine nad Idrijo, Kraj pokopa: NULL |
Planina pri Rakeku, krajevno pokopališče |
KRMAVNARJEVI .................................................... SIMŠIČ JOŽE *1900 +1944 .................................................... RŽKOVI OČE JOŽEF 1899 - 1945 URBASOVI Sin FRANC *20.6.1915 PADEL 21.11.1944 MILAVEC DUŠAN *9.4.1921 PADEL 21.11.1944 .................................................... BIZJANOVI SIN FRANC 1923 PADEL V PARTIZANIH 1943 .................................................... Družina Benčan FRANC PETER *16.2.1922 *25.5.1924 Padla v Bosni 1944 ................................................... POGORELC LOJZE *1916 PADEL 1943 FRANC *1914 PADEL 1943 JOŽE *1903 PADEL 1944 ................................................... KUŠLANOVI SL.AVKO 1919 - 1943 PADEL NA POKLJUKI ................................................... OSTERMAN VALE 1920 1943 ................................................... ŽIDANEK V SPOMIN SREČKOTU *1924 PADEL 1944 NA KOROŠKEM .................................................... NAGODETOVI IVAN 1923 - PADEL 1944 .................................................... HOMOVCOVI FRANC *1920 +1943 .................................................... |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 17.6.2022 |
17.6.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski grob |
Postojna |
K. o. 2469 Dolenja Planina, parc. št. 497/2 |
|
Kongres protifašistične ženske zveze, Dobrnič |
V prostorih Kulturnega doma je urejena spominska soba z dokumenti, predmeti in doprsnima kipoma Anglece Ocepek in Mare Rupena Osolnik (kipar Stojan Batič). Slikovno gradivo in podpisi delegatk dokumentirajo tridnevno miroljubno zborovanje slovenskih žena iz vse Slovenije oktobra 1943, ki nima primere pri drugih narodih.
geslo: AFŽ |
Kulturni dom, Dobrnič 9 |
Na plošči desno od vhoda piše: V TEM DOMU JE BIL 17. IN 18. OKTOBRA 1943 KONGRES SLOVENSKIH PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE. V MOGOČNEM RAZMAHU OSVOBODILNEGA BOJA SO SLOVENSKE ŽENE SKLENILE TRDNO ZAVEZO, DA SE BODO BORILE ZA OSVOBODITEV SVOJEGA NARODA IN ZA SREČO BODOČIH RODOV. . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
17.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.11.2022. Spremenil ime spomenika in obstoječi zapis razdelil na dva. Doprsni kip Slak Jožeta opisal v novem zapisu. D.Divjak dopolnil podatke, 19.8.2023
Dodal slike in dopolnil info. M. Hladnik 17. 10. 2023 |
plošča, spominska soba s kipi in dokumenti, infotabla |
Trebnje |
K.o.: 1431-DOBRNIČ, št.parc.: 978/5 |
|
Uršna sela, pokopališče
|
Skupni grob, v katerem je pokopanih 32 znanih in neznanih borcev, omejuje ograja, marmorna plošča z vpisanimi imeni pa stoji na posebnem podstavku. Grob je bil urejen leta 1950.
|
Stoji na pokopališkem zidu na jugovzhodnem delu vaškega pokopališča Uršna sela |
V LETIH OSVOBODILNE DOMAČINI DOLINAR BLAŽ ERPE ŽAN IZ RAZNIH KRAJEV BAMBIČ ELIJA ČARLI FERDINAND IN PET NEZNANIH TOVARIŠEV V POČASTITEV VI. KONGRESA KPJ – ZB URŠNA SELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
19.5.2020. 00:00 |
— |
Obiskala 12. 6. 2022 in nagrobnik je v najlepšem redu. Mojca Župančič |
grob z nagrobnikom |
Novo mesto |
K. o. 1500 Dobindol, parc. št. 2615/3 |
|
LESE-SPOMENIK PADLIM ZA SVOBODO |
SPOMENIK JE POSTAVIL ANPI - VZPI NADIŠKIH DOLIN |
Iz Špetra doi Ažle, G. Mersa. Zavijemo levo podolini potoka Kozica, skozi Kozico do vasi Lese (Liessa). Spomenik stoji v središči vasi na desni strani. |
AI CADUTI PER LA LIBBERTA` |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič |
11.4.2020. 16:34 |
— |
— |
SPOMENIK IZ ŽELEZA |
Italija, GRIMACCO/GRMEK |
— |
|
Sladka gora, pokopališče |
Po Sistory Franc MAJCEN roj. 20. 11. 1919 v Polžanski vasi, samski, kmečki
delavec, umre 25. 10. 1943 v Kalinowki, Poljska. . vsi123 M. Kermavnar 19.3.2025 prenesel grob Franca Nunčiča in grob Franca Majcna na sloj Obeležja. |
Pokopališče Sladka gora |
DRUŽINA MAJCEN FRANC * 1919 † 1943 NUNČIČ-OVI FRANC NUNČIČ * 24. 9. 1924 † 26. 1. 1944 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974, 9. 12. 2022 |
19.3.2025. 00:00 |
— |
— |
dužinski nagrobniki |
Šmarje pri Jelšah |
— |
|
Fossalon |
Tu je bilo od 1942 do sept. 1943 delovno taborišče za politično sumljive,
zaprto je bilo 200 ljudi. Ploščo jim je postavila vsedržavna zveza partizanov.
|
Fossalon di Grado [kje točno?] |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.1.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Gradež / Grado |
— |
