| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ronke, 158 deportiranim |
Pred vojno je bilo v Ronkah veliko Slovencev in so bili torej tudi med deportiranimi. Primo Levi, čigar besede so na spomeniku, je bil Žid in italijanski partizan in preživeli taboriščnik. |
V parku Piazza Guglielmo Oberdan z vodnjakom ob ulici Largo Francesco Petrarca, nasproti križišča z Via Roma, Ronke. |
COMUNE DI RONCHI DEI LEGIONARI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Ronke |
— |
|
Sovodnje, pokopališče |
— |
Pokopališče je SV od centra Sovodenj. Preveri grobove. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Italija, Sovodnje |
— |
|
Miha Pintar - Toledo, kraj smrti |
Po poročilu velenjske orožniške postaje je Toledo proti policistom vrgel granato, ki pa ni eksplodirala, in nato so ga policisti ustrelili. Nedvomno pa je to, da bi lahko Toledo dosegel gozd, ki je bil blizu, če bi pustil ranjenega tovariša, a tega ni hotel storiti. Vir: Dr. Milan Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 287. EŠD 14434 . Geslo: herojsmrt123 |
Velenje, Preloška cesta 1. V notranjosti podjetja ESOTECH. |
NARODNI HEROJ MIHA PINTAR - TOLEDO.1913 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 29. 5. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
— |
granitna skala |
Velenje, Partizanski spomeniki št. 36 |
K. o. 964 Velenje, parc. št. 1335/10
|
|
Lozice |
Spominska plošča z imeni 21 padlih borcev NOB iz Lozic, Podgriča in Otlice, odkrita 1962.
|
Lozice 34. Šola stoji v jugovzhodnem delu naselja, v bližini mostu čez Močilnik. |
PADLI BORCI IN TALCI V NOB
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2020 |
28.1.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2021, dodal fotografiji 1 in 2
Iz pisma Dušana Ježa 28. 1. 2022: "Franc Gabrejna [je bil] doma iz Unca. Med vojno je služboval na Lozicah pri Podnanosu. Moja mama je hodila k njemu k spovedi. Nekdo ga je prijavil Nemcem, da v zakristiji skriva partizane. Prišli so in ga odpeljali v Vipavo. Tam so ga mučili, da bi priznal in izdal partizane. Ko niso izvedeli nič, so ga z vrvjo privezali za kamion in ga vlekli po trgu v Vipavi. Umrl je v mukah. Njegovo ime je na spominski plošči na stari šoli v Lozicah [in v Uncu]. Ko so ploščo postavljali, je bila moja teta predsednica krajevnega odbora ZB Lozice. Najprej na plošči ni bilo njegovega imena, na zahtevo moje tete je kamnosek zvečer pred odkritjem plošče vklesal njegovo ime, vendar brez omembe, da je bil duhovnik. To je bilo leta 1973 ali 74 [?]. Bil je povezan s tigrovci iz Lozic." -- M. Hladnik 29. 1. 2022 |
— |
Vipava |
K. o. 2407 Lozice, parc. št. 612/5 |
|
Ustanovitev novinarskega društva, Črnomelj |
Ploščo je dalo 19. oktobra 1974 odkriti Društvo novinarjev Slovenije. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 84. |
Stoničev grad, Trg svobode 3 , Črnomelj |
Na tem kraju je bilo 22. oktobra 1944 ustanovljeno slovensko časnikarsko društvo Ob 30 letnici društva novinarjev Slovenije |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
Obisk 30. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
1535- ČRNOMELJ, parcela: 38/1 |
|
Križna Gora nad Colom, spomenik pesmi Vstala Primorska |
Na Križni gori nad Ajdovščino je Lev Svetek Zorin 7. februarja 1944 napisal besedilo pesmi Vstajenje Primorske, ki je ob uglasbitvi Rada Simonitija postala primorska himna. Istega večera jo je prvič prebral v javnosti na partizanskem mitingu. Otvoritev spomenika je bila 1. 9. 2012, govornik je bil Boris Pahor, odkril ga je župan Marjan Poljšak. V kulturnem programu, ki ga je spremljajo okrog 2000 udeležencev prireditve, so nastopajoči obudili spomin na čas primorskega upora in nastanka primorske himne. |
Na križišču cest v Križni Gori, 150 m severno od h. št. 9.
45.914579, 13.994635 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 7. 2020 |
16.9.2021. 00:00 |
— |
Fotografije je prispeval Matija Matvoz (https://www.hikuk.com/si/slovenija/goriska/obcina-ajdovscina/krizna-gora/lokacije/spomenik-pesmi-ampquotvstala-primorskaampquot-B53ECF17-3B65-8464-95DF-CFB786660186/). |
— |
Ajdovščina |
2372 Križna Gora, 88/884 |
|
Spomenik padlim v NOB |
Spomenik padlim v obdobju druge svetovne vojne, iz vasi Zagorje, Drskovče in Parje. Žrtve so navedene z imeni in priimki ter letnico rojstva. Poleg je tudi posvetilo. Spomenik je bil postavljen 23.9.1973. Avtor Marino Kontelj. |
Tik ob glavni cesti Pivka-Knežak, nasproti cerkve sv. Helene v Zagorju.
Hiša v bližini: Zagorje 53 |
[zvezda] BOJ ZA SVOBODO IN NJIH SMRT JE TO PREPROSTO RESNICO DRSKOVČE ČESNIK IVAN 1930 PARJE BRATUŠ ANTON 1906 ŽNIDARŠIČ ANTON 1906 . DAROVALI ŽIVLJENJE V NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sabina Požar, foto tudi M. Hladnik; slike 4 Bor1974-17.X.2020 |
11.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2024, dopisal imena in dodal katastrske podatke. |
Spomenik v središču vasi, nasproti cerkve sv. Helene. |
Pivka |
K. o. 2504 Zagorje, parc. št. 438/2 |
|
Bratom Cervi, Škocjan |
Antifašistična družina Cervi ni slovenskega porekla, besedilo na spomeniku je v italijanščini. Posamezno ime na plošči z imeni padlih ob spomeniku bratom Cervi bi bilo lahko slovensko. Spomenik le pogojno spada v zbirko. vsi123 |
Tržaška ulica / Via Trieste, Škocjan, na koncu parkirišča, ki meji na park. Sicer prireditveni prostor. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 1. 2021 |
22.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike 22. 10. 2022 M. Hladnik |
— |
Italija, Škocjan ob Soči / San Canzian d'Isonzo |
— |
|
Padlim borcem in talcem |
Spominska plošča na OŠ je posvečena 17. padlim revolucionarjem , borcem in žrtvam fašističnega nasilja.Vir: Ruški delavec, september 1986. str.7 |
Sveti Duh na Ostrem vrhu 53, Osnovna šola. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.10.2023. 00:00 |
— |
Plošča v spomin 17. padlim revolucionarjem, borcem in žrtvam fašističnega terorja je bila po letu 1990 odstranjena s šolskega poslopja.
Med našim razgovorom je simpatična učiteljica vprašala gručo šolarjev, kje bi utegnila biti spominska plošča. Ena od učenk je kot iz topa izstrelila: "Na podstrešju." Verjetno je bila zelo blizu resnici.
S.Gradišnik, 12. 10. 2923 |
Spominska plošča |
Selnica ob Dravi |
— |
|
Bitka Triglavske divizije NOVJ in pohod na Triglav |
Skulptura je delo pisatelja Toneta Svetine. Odkrila jo je skupnost borcev XXXI. divizije, odkritje je bilo 19. julija 1986. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 206. geslo: vojska123 |
Rudno polje, ob vojašnici na stavbi Srednja vas v Bohinju 165 |
Na 2 kovinskih ploščah pod reliefno skulpturo, delo Toneta Svetine, piše: 1. plošča: BITKA TRIGLAVSKI DIVIZIJI NOVJ TONE SVETINA 2. plošča POHODI NA TRIGLAV TRIKRAT PARTIZANSKE PATROLE 1944 DESETKRAT PARTIZANSKI MLADI 1986-1995 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, 22. 12. 2016, dopol.T.Bizjak in M.Štupica 21.9.2020 |
21.9.2020. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 13.10.2022 |
skulptura iz varjenega orožja |
Bohinj |
K.o. 2197 - Bohinjska Srednja vas, parc. št.: 1003/123 |
|
PAPEŽI- Spominska plošča |
Avtor idejne zasnove ni znan. Spominska plošča je bila odkrita 22. julija 1953. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 121-122. . Nace Karničnik, Spominsko obeležje v Papežih /Spomeniki NOB/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik III, št. 7, Ponedeljek, 15. 8. 1986, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 7, 1986 Dostop: 8. 2. 2024. |
V vasi Papeži v Čabranski dolini |
Na stavbi bivše osnovne šole v Papežih (danes zasebna stanovanjska hiša) je vzidana črna marmornata plošča (139x113 cm) z imeni 77 žrtev: SLAVA BORCEM, AKTIVISTOM IN OSTALIM ŽRTVAM FAŠIZMA, KI SO V ČASU NOB 1941 - 1945 DAROVALI ŽIVLJENJA ZA SVOBODO SLOV. NARODA
KALČIČ ŠTEFAN ST. BELICA LOKNAR PETER ŽURGE ŠTIMEC ANTON BEZGARJI LAVRIČ JOŽE NEČLOVEŠKO MUČENI PO ITALIJANSKEM OKUP. IN NA ZID TE ŠOLE PRIBITI SO DNE 7.8.1942 DAROVALI ŽIVLJENJA TRIJE SLOV. PARTIZANI BORCI KOČEVSKEGA BATALJONA POJE ZVONKO, KAPETAN MILOŠ IN NEZNANI PARTIZAN KOZBNOV PAPEŽI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
1.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
11.2.2024. 00:00 |
— |
1..5.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 11.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič |
Spominska plošča |
Osilnica |
K.o.: 1586-ŽURGE, št.parc. *135 |
|
Spomenik NOB Trebče |
Spomenik je iz kamna postavljen na rdečo zvezdo, na sredi je plošča z napisom. Dostop je mogoč z avtom sredi vasi Trebče / Trebiciano. Postavljen 1946 30 padlim vaščanom. 13. 10. 1943 so nacisti odpeljali v Nemčijo 50 vaščanov.
|
Sredi vasi Trebče / Trebiciano |
In mrtvi postali svetla so zarja, postali so plamen, ki naglo se širi, postali simbol so, ki upanje ustvarja, postali so sila, ki vihre umiri ... 29. 9. 1946 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danijel Zlatič, s sliko iz LSI 1, 204 dopolnil M. Hladnik |
20.12.2020. 00:00 |
— |
Urh Ferlež, 11. 3. 2023 |
Spomenik |
Italija, Trst / Trieste |
ANPI VZPI Trst |
|
Ilegalna tiskarna Jama - Truga |
Plošča je bila na stavbi mizarske delavnice takratnega lastnika Jevnikarja, Pod ježami 17, kjer je bil pod lopo za les bunker, imenovan Jama ali Truga. Bila je na hiši, v kateri je v času NOV delala ilegalna tiskarna Jama ali Truga. Plošča je bila odkrita 1946, 1996 so jo odstranili. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 61-62. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 34. EŠD 5711 |
Plošča je bila odstranjena pri rušenju hiše, hranijo jo v Mestnem muzeju Ljubljana. |
Tu je delovala v času NOB v najtežjih okoliščinah ilegalna tiskarna KPS "Jama" ali "Truga" |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 26. 10. 2018 |
— |
3.12.2025. 11:20 |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Partizanska bolnica Smrekovec, Goteniška gora |
Pred nemško ofenzivo v oktobru 1943 so partizansko bolnišnico iz Ribnice preselili v Gotenico. Zaradi stalnih napadov so ranjence premestili pod šotore na Medvedjeku, na kraj imenovan Trata. To so bili začetki kasnejšega bloka bolnišnice SVPB - R. V gozdu nad Dragarji je bila decembra 1943 zgrajena bolnišnica Suhi vrh, ki se je od 25. aprila 1944 imenovala Stanetov dom, po narodnem heroju Francu Rozmanu - Stanetu. Vanjo so premestili tudi paciente s Trate. Na nasprotnem pobočju med Ravnami in Kočevsko Reko pa so začeli graditi
postojanko, ki so jo poimenovali Smrekovec, kasneje Bogdanov dom, po dr. Bogdanu
Breclju. V bolnišnico so lahko sprejeli okoli 50 Ostali podatki niso znani. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Iz kamnitih kvadrov zidan steber (odkrit leta 1963), na katerem je pritrjena pravokotna svetla kamnita plošča z vklesanim napisom, stoji na kraju partizanske bolnišnice Smrekovec oz. Bogdanov dom. EŠD 24204 https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PG9SR5WH/6ce9c46e-fed3-4289-a5a2-396007705f44/PDF Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Sredi gozda. Brez poznavalcev ga raje ne iščite. |
V gozdu nad vasico Ravne stoji spominsko obeležje partizanski bolnici Smrekovec - Bogdanov dom. Na zidanem obelisku je pritrjena plošča(30x40 cm) z napisom: TUKAJ JE BILA OB 20. LETNICI |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017 |
11.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 11.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič |
Spomenik |
Kočevje |
1590 KOČEVSKA REKA, 1952/2 |
|
Mirku Bračiču, Kočevje |
V centru Kočevja (danes mestna ploščad) stoji spomenik v obliki postavka za rože. Na kamnitem podstavku (višina 56 cm, premer cca 121 cm) stoji širša vaza za rože (višina 45 cm) z napisom. Narodni heroj Mirko Bračič se je rodil 16. marca 1915 v Trstu. Po poklicu je bil aktiven oficir. Član Komunistične partije Jugoslavije je bil od leta 1941. Po izbruhu 2. svetovne vojne se je pridružil narodno osvobodilnemu gibanju. Postal je komandir partizanske čete na Mokercu. Februarja 1942 je bil imenovan za namestnika komandanta bataljona Ljubo Šercer, kmalu za tem pa za komandanta Notranjskega partizanskega odreda. Maja 1942 je postal komandant 3. grupe odredov, ki je imela svoje operativno območje na sektorju Barje - Ribnica na Dolenjskem. Ob reorganizaciji partizanskih enot je bil imenovan za komandanta Loškega odreda, ki je imel nalogo, da razvije in okrepi narodnoosvobodilno gibanje v slovenskem Primorju. Oktobra 1942 se je odred odpravil na Primorsko, da na tem območju organizira enote narodnoosvobodilne vojske. Zahvaljujoč njegovemu intenzivnemu delovanju sta bila že februarja 1943 formirana Severno in Južnoprimorski odred. Ob kapitulaciji italijanske vojske septembra 1943 je bil Mirko Bračič imenovan za komandanta 14. divizije. Decembra 1943 je divizija napadla mesto Kočevje in v borbi je bil 10. decembra 1943 ubit tudi Mirko Bračič. Za narodnega heroja je bil imenovan 5. julija 1951. Avtor idejnega osnutka ni znan. Spomenik je bil odkrit 1952. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 119. EŠD 24227 Geslo: herojsmrt123 |
V Kočevju, v centru mesta, na Trgu zbora odposlancev, ob Ljubljanski cesti. |
TU JE 10. DECEMBRA 1943 JURIŠAL NA ČELU SVOJIH BORCEV IN DAL ŽIVLJENJE ZA NAŠO SVOBODO MIRKO BRAČIČ KOMANDANT XIV. DIVIZIJE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7. 3. 2017
26.12.2021, 30.1.2022 D.Divjak |
26.12.2021. 00:00 |
— |
26.12.2021 dopolnil podatke, 30.1.2022 dodal posnetke 2-4 D.Divjak |
Spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1577 KOČEVJE, št.parc.: 1178/1 |
|
Prežihov Voranc, Maribor |
Mavčni doprsni kip pisatelja Prežihovega Voranca stoji na lesenem podstavku, okrašenem z motivom solzic. Avtor kipa je kipar Gabrijel Kolbič, točen čas nastanka kipa ni znan, na današnjem mestu pa je bil odkrit leta 2007. Rakovec, Andreja. "Mariborski spomeniki znanim osebnostim: o vlogi naročnikov in umetnikov v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja." Acta historiae artis Slovenica, let. 20, št. 1 (2015), str. 209. |
Kip stoji v jedilnici v pritličju Osnovne šole Prežihovega Voranca na Gosposvetski cesti 10. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Maribor |
Gosposvetska cesta, 1389 |
|
Vrzdenec, pokopališče, Velkovrh Franc |
datum rojstva: 10. 12. 1920, kraj rojstva: Vrzdenec, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 5. 5. 1943, kraj smrti: Bistra, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote . »VELKAVRH Franc, partizan Dolomitskega odreda. Rodil se je 1920 na Vrzdencu pri Horjulu. Januarja 1943 je pobegnil iz enote MVAC v partizane. Kot partizana so ga 2. maja 1943 ranili v desno nogo člani enote MVAC iz Žažarja in ga med Bistro in Vrzdencem ujeli ter ustrelili.«
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Vrzdenec, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, 15. grob.
Hiša v Bližini: Vrzdenec 51 |
[križ, ovit z vrtnicami] VELKOVRH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.6.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
7.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Horjul |
K. o. 1991 VRZDENEC, parc. št. *1 |
|
Štirn Jožef |
Jože Štirn (18.6.1912 - ?) se je rodil v Podpeci kot sin rudarja. SIstory navaja: Ime in priimek: Jože Štirn, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Majdič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 18.03.1912, Kraj rojstva: Črna, Kraj bivanja: Podpeca, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): rudar, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1944, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija
|
Pokopališče Mirje, Mežica, po srednji poti nad križem levo, tik ob srednji poti |
ŠTIRN JOŽEF *18.3.1912 - + NOB 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
bb 9.8.2024
D. Divjak 11.8.2024 |
11.8.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal podatke iz Sistory žrtve II. svetovne vojne 11.8.2024 |
Nagrobnik |
Mežica |
K.o.: 889-MEŽICA, št. parc.: 950/9 |
|
JEZERO pri Podpeči - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
Na obcestni strani stavbe Zadružnega doma Jezero 21, desno od glavnega vhoda, sta med oknom na višini enega metra, v fasado vgrajeni dve kamniti plošči, svetle barve in z vklesanimi črkami, velikosti 80 x 40 cm. Nad napisi sta vklesani zvezdi, pod ploščami pa sta dva kamnita nosilca - podstavka, velikosti 12 x 10 cm, ki služita ali za sveče ali za cvetje ali za vence. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. EŠD 11562 |
Brezovica pri Ljubljani - Notranje Gorice - Podpeč - Jezero. Jezero 21. Plošči sta vzidani na obcestni fasadi zadružnega doma desno od vhoda v trgovino Emona Merkur. |
Leva plošča: PADLI BORCI V NOV 1941 - 1945 JEZERO VERBIČ IVAN, MIHELČIČ STANE, URŠIČ FRANC, DEBEVC FRANC, PETELIN LEOPOLD, PETELIN IVAN, ROGELJ STANE, MIHELČIČ IVAN, LIPOVEC ANDREJ, DEBEVC JOŽE; PODPEČ REBOLJ MIRKO, CASERMAN GABRIJEL, ALIČ JANEZ, PETELIN TONE, PETELIN JANKO; Desna plošča: TALCI IN UMRLI AKTIVISTI V NOV 1941 - 1945 PLANINICA MAVEC JANEZ, MAVEC JOŽE, KAVČIČ JANEZ; JEZERO VERBIČ MARIJA, MAZI FRANC, KIRN JANEZ; PODPEČ NAGODE JOŽE, PRISTAVEC ANTONIJA, JARC JANEZ, KLANČAR ANTON, ZADNIKAR JOŽE, ZADNIKAR ALOJZ, MAVEC JAKOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 11. 8. 2017; dopolnil 13.5.2021. |
13.5.2021. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o.1703 - Jezero, parc. št. 364/26 |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci Olga in Željko Adler |
JUDOVSKA BEGUNCA IZ NDH V LJUBLJANI. Postavljeno 6. 8. 2018.
|
Na pločniku pred vhodom v hišo Cankarjevo nabrežje 1, Ljubljana. |
TUKAJ JE PREBIVAL OSKAR ŽELJKO ADLER ROJ. 1922 PREGNAN V SAN GIOVANNI BIANCO 1942 ARETIRAN V MILANU 31. X. 1943 DEPORTIRAN V AUSCHWITZ UMORJEN 27. IV. 1944 . TUKAJ JE PREBIVALA OLGA ADLER ROJ. BRUCKNER, 1898 PREGNANA V SAN GIOVANNI BIANCO 1942 ARETIRANA V MILANU 31. X. 1943 DEPORTIRANA V AUSCHWITZ UMORJENA 11. XII. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5. 4. 2019
10. februar 2021-dopolnil D.Divjak
|
10.2.2021. 00:00 |
— |
10.2.2021-uskladil tekst s spotikavci, D.Divjak |
Spotikavec |
Ljubljana |
LJUBLJANA MESTO, 153/26 |
|
Padna, pokopališče, Grižon Federik |
Podatki o smrti vojni status: Civilist, datum smrti: 21.10.1945, kraj smrti: pri Padni, država smrti: Slovenija, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: Sam Imeni na nagrobniku (Federik) in Sistory (Friderik) se razlikujeta. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Padna, od pokopališkega vhoda levo do konca zidu, nato desno ob zidu.
|
GRIŽON [fotografija v medaljonu] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Piran |
K. o. 2634 NOVA VAS, parc. št. 1078 |
|
Glavni štab NOV in POS, Črmošnjice |
Podolgovata plošča iz belega kamna je posvečena Glavnemu štabu NOV in POS, ki je leta 1944 deloval v Črmošnjicah.
|
Severovzhodna fasada stavbe Črmošnjice 5. |
V TEJ VASI JE POLETI 1944 DELOVAL GLAVNI ŠTAB NOV IN POS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Slika 1 Bor1974 in prepis s plošče, 17.IIII.2021
Dodal dve sliki M. Hladnik 23. 12.2024 |
Spominska plošča |
Semič |
1521 Črmošnjice, 54/1 |
|
Gravina, Carbonara, ustanovitev Tretje prekomorske brigade, Italija |
Po odhodu 1. in 2. prekomorske brigade iz Gravine je tam ostal le partijski politični aktiv, ki je imel nalogo, da zbira nove borce za prekomorske brigade. V vsa velika mesta v južni Italiji so bili razposlani delegati, ki so tam stalno delovali. Komanda taborišča (komandant je bil dr. France Hočevar, predvojni komunist in prvoborec) pa je svojo delegacijo poslala tudi v severno Afriko, na Sicilijo in na Sardinijo, da seznani primorske Slovence in istrske Hrvate z razmerami v domovini. Kakor se je zavezniška fronta pomikala proti severu Italije, tako so se tudi naši delegati pomikali tik za frontno črto, dajali Jugoslovanom prve informacije in jih usmerjali v partizanski tabor Gravina. Novo moštvo, ki je zadnje dni novembra in prve dni decembra 1943 prihajalo v Gravino, kar je bil uspeh dejavnosti naših delegacij na Siciliji in zlasti v Kalabriji, je bilo razvrščeno po četah in bataljonih v novo brigado, ki je pozneje dobila ime 3. prekomorska. Že konec decembra 1943 se je 1100 borcev vsak dan urilo vojaških veščin ter sodelovalo v kulturnem in političnem življenju taborišča. Po trimesečnem urjenju in številnih manevrih je brigada v začetku marca 1944 odplula na Vis. Ob odhodu iz Italije je štela 1880 mož. V njej je bilo 1120 Slovencev, 450 Hrvatov (povečini Istranov in nekaj Dalmatincev), 150 Italijanov, predvsem iz južne Italije in Istre, 125 Črnogorcev, 15 Srbov in 20 borcev drugih narodnosti. Na Visu so vanjo vstopili novi borci, ki so prišli iz Italije. Oblikovala je še prištabne enote (četo za zvezo, minometalsko, intendantsko, inženirsko četo itd.) in tako skupaj štela 2245 borcev. V začetku junija 1944 so na Vis prispeli tovariš Tito ter člani CK KPJ in Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Tedaj je bil otok že utrjen. Vsaka brigada 26. divizije je dobila svoj sektor za obrambo pred morebitnim napadom Nemcev. Pred splošno jesensko ofenzivo so se posamezne enote brigade udeležile nekaj dni trajajočih samostojnih akcij. Septembra je brigada sodelovala pri osvobajanju Korčule in polotoka Pelješac. Večje borbe je imela v neposredni bližini Splita, predvsem vzdolž obale od Splita proti Trogirju. Boj za Kaštel Sućurac in nenaden juriš so rešili tovarno cementa pred uničenjem, ki so ga bili pripravili Nemci. Nato je sledila velika bitka pri Kninu, v kateri je imela 3. prekomorska brigada zelo težko nalogo. Boji za Knin so trajali več kot en mesec. Podatek, da je brigada izgubila več kot 400 borcev, priča o ostrini bojev. Po bojih za osvoboditev Hercegovine in Mostarja je brigada sodelovala tudi v bojih za osvoboditev Lapca, Bihaća, Gospića in Hrvaškega primorja. Po prihodu na staro jugoslovansko-italijansko mejo je brigada v sklopu tržaške operacije zaradi svoje sestave dobila posebno nalogo štaba 4. armade, da se z enotami 43. divizije prebije v sovražnikovo zaledje in nato prodira proti Trstu. Ta brigada ima tudi posebne zasluge za osvobajanje našega Primorja. Borci brigade so se nekaj dni trdo bojevali okrog Klane, 145 Ilirske Bistrice, Šapjan, Rupe in Lipe. Ob kapitulaciji Nemčije je bila brigada že v Tržiču in ob izlivu Soče. Junija 1945 se brigada umakne v zahodno Istro, kjer deluje vse do marca 1948, ko se njene enote vključijo ob preoblikovanju Jugoslovanske armade v garnizijo JA na Gorenjskem Bohinjska Bela). Od njene ustanovitve do osvoboditve domovine je padlo najmanj 858 njenih bork in borcev. Za velikanske zasluge v bojih za osvoboditev domovine je predsednik SFRJ in vrhovni komandant NOVJ maršal Tito odlikoval 3. prekomorsko udarno brigado z redom narodne osvoboditve, z redom zaslug za narod z zlato zvezdo ter z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. (Več o tem v knjigi Tretja prekomorska brigada avtorjev Radula Butorovića in Alberta Kluna.) Vir: Prekomorci, M. Ivančič, Koper, 2023Foto 3:3/1- znaci.net, 3/2 Prekomorci M.Ivančič, A. Klun, 3/3 Prekomorci, M. Ivančič, e-knjiga, 2014 Geslo: prekomorci123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 6.5.2024 |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Začasna osvoboditev Ribnice na Pohorju in žrtve |
— |
Steber občinske stavbe Ribnica na Pohorju 1. |
V NOČI, OD 22. NA 23. AVGUST 1944, JE I. SPUB "TONETA TOMŠIČA" ZAČASNO OSVOBODILA RIBNICO NA POHORJU. PRI ZAVZETJU SOVRAŽNE POSTOJANKE SO IZGUBILI ŽIVLJENJE: KOMANDIR I. ČETE II. BATALJONA ZABUKOVEC JOŽE-MIKLAVŽ ROJ. 8/3-1923-HRASTJE PRI GROSUPLJU IN BORCI: JELEN FRANC, ROJ. 14/9-1913-ČEŠNJICE MIHELAK IVAN, ROJ. 19/4-1926-ČRNOVA NOVAK FRANC, ROJ. 11/12-1910-DRUŽMIRJE ŠVAB KAREL, ROJ. 18/10-1918-STRMEC ŠUPERINA ZVONIMIR, ROJ. 29/1-1922-TRSAT BRIŠNIK MARTIN, ROJ. 12/10-1912-PESJE SAVINŠEK MATIJA, ROJ. NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU OB PRAZNIKU OBČINE RADLJE, 12. AVGUSTA 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 7. 8. 2021 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal svežo sliko M. Hladnik 30. 12. 2022. |
Spominska plošča |
Ribnica na Pohorju |
— |
|
Padlim, Šentanelska reka |
V Šentanelski reki je ob cesti Štopar - Zvonikov mlin spominsko znamenje, posvečeno borcem, 1. Koroškega bataljona, ki so padli 13. junija 1943 v partizanskem taborišču pri domačiji Lužnik v Šentanelu. To so bili : Domačin Pavel Sekalo iz Šentanela, Milan Mrzel iz Trbovelj in Martin Loderman z Gorenjskega. Spominsko znamenje, ki so ga odkrili 25. avgusta 1974, sestavlja sedem mlinskih kamnov ob Šentanelski reki. Na največjem je posvetilo. |
Ob cesti Štopar - Jamnica je ob poti nekoliko naprej od Povhovega mlina tik za ovinkom postavljenih sedem kamnov, ki opozarjajo na grozote fašističnega terorja. |
PAVEL SEKALOIZ ŠENTANELA MILAN MRZEL IZ TRBOVELJ IN Z GORENJSKEGA TOVARIŠ NE POZABITE NA NAS ZA VAS SMO TU PADLI ZA VAŠO SVOBODO 13. 6. 1943 |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 20. april 2017 |
— |
— |
— |
Sedem mlinskih kamnov |
Prevalje |
— |
