| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Logatec, pokopališče, Rupnik Franc |
— |
Pokopališče Gorenji Logatec.
Hiša v bližini: Tržaška cesta 166, Logatec
|
LOVCOVI RUPNIK FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 27.10.2023 |
27.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Družinski nagrobnik |
Logatec |
K. o. 2015 Gorenji Logatec, parc. št. 1085 |
|
Preživeli borec pohorskega bataljona Vinko Janko-Harkov-Ribnica na Pohorju |
Vinko Janko-Harkov, rojen leta 1918 v Letušu, je šel v partizane 12. 6. 1942 v II. četo I. štajerskega bataljona. Iz Pohorskega bataljona je odšel s patruljo 7. 1. 1943 na Koroško, kot vodnik v I. četi. Umrl je 5. 2. 1965. |
Pokopališče Ribnica na Pohorju |
TU JE POKOPAN PREŽIVELI BOREC LEGENDARNEGA PADLEGA POHORSKEGA BATALJONA IN NAČELNIK ŠTABA POHORSKE BRIGADE VINKO JANKO - HARKOV ROJEN 29. VII. 1919. UMRL 5. II. 1965 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
17.7.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije in opis, 17. 7. 2023 |
Spomenik v obliki knjige |
Ribnica na Pohorju |
— |
|
Fedor Gradišnik, Celje |
Že v gimnaziji se je zapisal športu, predvsem atletiki. Nemci so družino izgnali v Srbijo, vendar se je sam vrnil v Ljubljano in povezal z OF. Po vojni je opravljal različne funkcije v Mestnem ljudskem odboru Celje.Iz predvojne tradicije celjskih športnih društev Olimp, Celje in Teharje je leta 1949 oblikoval društvo Kladivar, ki je v svojih najboljših letih postalo pojem sodobne jugoslovanske atletike. Vir: Obrazi slovenskih pokrajin. |
Atletski stadion Kladivar. |
FEDOR GRADIŠNIK1917 - 1983ustanovitelju atletskega društva KLADIVARpostavljeno ob stoletnici rojstva30.9.2017 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
15.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Granitna skala. |
Celje |
1077 CELJE, 28 |
|
Ostrovica, Spominska plošča političnim dogodkom NOB, premaknjena na spomenik NOB v Kozjanah |
Marmorna plošča ima vklesan napis, posvečen izvolitvi izvršnega
narodnoosvobodilnega odbora 11.10.1944. Odkrita je bila 8.9.1974. Premaknjena in vgrajena na spomenik NOB v Kozjanah. |
Plošča je vzidana na severno fasado hiše v zaselku Padež, Ostrovica 19. |
U PADEŽU JE BILO DNE 11. OKTOBRA 1944 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24.5.2020
26.maj 2021 dopolnilD.Divjak |
26.5.2021. 00:00 |
— |
26.5.2021 dopolnil opis ter podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
2562 ARTVIŽE, 1481/1 |
|
Veliki Lipovec, Ustanovni zbor 15. divizije |
Spominska plošča je pritrjena na obdelan kamen na podstavku. Spomenik je posvečen ustanovitvenemu zboru 15. udarne slovenske partizanske divizije 23.7.1943 |
Veliki Lipovec
Pod vasjo, 100 m južno od hiše Veliki Lipovec 27 v smeri proti Soteski ob Krki. |
V VELIKEM LIPOVCU . 23.7.1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar¸, 15.1.2021
D.Divjak 25.februar 2021, 18.7.2023 |
18.7.2023. 00:00 |
— |
25.2.2021 D.Divjak dopolnil podatke D.Divjak 25.2.2021, dodal posnetek 4, 18.7.2023 |
Spomenik |
Žužemberk |
K.o.: 1444-AJDOVEC, št.parc.: 119/ |
|
Spomenik padlim in umrlim med drugo svetovno vojno-Spodnja Voličina |
Na spomeniku (visok kvader na ploščadi), odkritem leta 1956, so vklesana imena padlih domačinov, talcev in umrlih v koncetracijskih taboriščih. Izdelan je po načrtu arhitekta Branka Kocmuta iz Maribora. Obelisk iz granita iz Josipdola je visok 6 metrov in ima napis. 4 kosi granita predstavljajo 4 leta vojne. EŠD Spomenik je bil odkrit 22.7.1956 |
Sredi Spodnje Voličine, zraven stavbe krajevne skupnosti, h. št. 81. |
LEPO JE ŽIVETI, TODA ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI. VOLIČINA 22.7.1956 PADLI BORCI ROJS SREČKO-NIKO LETNIK FRANČEK-BRANKO VOGRIN JOŽE LEDINEK JOŽE - SVETOZAR KRISTL ELA - TANJA VOGRIN JANEZ . USTRELJENI KOT TALCI DRUZOVIČ GREGOR DRUZOVIČ MARIJA DRUZOVIČ ANTONIJA EMBERŠIČ LOVRENC MURŠEC ALOJZ USTRELJENI V INTERNACIJI MURŠAK JANEZ JEŠOVNIK SLAVKO MESARIČ FRANC LEDENIK JOŽEF-SVETOZAR KRISTL ELA-TANJA VOGRIN JANEZ EMERŠIČ LOVRO MURŠEC ALOJZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018
Dopolnil D.Divjak 25. junj 2020 |
25.6.2020. 00:00 |
— |
Po pogovoru s tov. Alojzom Bezjak, predsednikom ZB Lenart, je bila okolica spomenika v kratkem povsem obnovljena, čakajo še na uradno otvoritev.
Slike "4" in zgornji dopis Bor1974-16.IIII.2023 |
kamnit obelisk |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
k.O.: 554-SPODNJA VOLIČINA, št.parc.: 747/9 |
|
Rabičevim |
Rojstna hiša prvoborcev bratov Jakoba, Maksa, Alojzija, in Mirka Rabiča, ki so z očetom Francem padli med NOB. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. EŠD 5332 |
Na obcestni fasadi hiše Dovje 72, severni rob vasi |
]TU KJER JE VZNIKNIL V 1941. LETU
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
8.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, uredil Status, Besedilo na spomeniku po predlogi Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 93/1 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Beznik Lovrenc |
SIstory navaja Ime in priimek: Lovrenc Beznik, Oče: Jakob, Mati: Marija, Po domače: Pri Vrencu, Datum rojstva: 29. 07. 1903, Kraj rojstva: Krnica, Kraj bivanja: Krnica, Datum smrti/izginotja: 27. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gače na Rčitnem (Zatrnik), Kraj pokopa: Zgornje Gorje. »Dne 27. julija sta med drugimi kosila in delala na Pokljuki tudi aktivista Valentin Hudovernik s Spodnjih Laz in Lovrenc Beznik iz Krnice. Nemci, ki so po izdajstvu Jožeta Poklukarja hajkali na Pokljuki, so prišli tudi na Repečnekov rovt, požgali tam kočo in aretirali več ljudi. Druge so izpustili, Hudovernika in Beznika pa so zasliševali in mučili ter ju nazadnje, ker nista ničesar priznala, nad Zatrnikom ubili. […] 9. Beznik Lovrenc Rojen 8. avgusta 1903 v Krnici kot sin tovarniškega delavca. Ukvarjal se je s priložnostnim delom, nazadnje pa je bil za pastirja. Leta 1942 je na Pokljuki prišel v stik s partizani in začel z njimi sodelovati. Zaradi tega je bil 1944. leta izdan in čeprav so ga hudo mučili, ni ničesar priznal. Zato so ga na Posavcu pri Zatrniku 27. julija 1944 ubili, kakor so ubili tudi Hudovernika.« Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 37–38; 431 –besedilo levo od fotografije) Prim. tudi Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 47. |
Pokopališče Zgornje Gorje |
BEZNIKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
19.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Žnidar Franc |
»[…] ŽNIDAR FRANC Rojen 25. januarja 1924 v Zg. Gorjah v številni kmečki družini. Delal je na kmetiji. Marca 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil na Pokljuko k partizanom. Pozneje je postal kurir in pri tem delu je 19. februarja 1944 v Radovni padel.«
|
Pokopališče Zgornje Gorje |
RODBINA ČERNE – ŽNIDAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
19.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Ob 10-letnici osvoboditve, Kamnik |
Na eni strani spomenika so kamniški simboli usnjarske in kovinske industrije, na drugi Veronika. Kamniti vodnjak je delo kamniškega kiparja Leona Homarja – Levka. Ima obliko solnice - dve kamniti posodi, vanju voda prihaja skozi »usta« bronastih ribic, nad vsako posodo po ena. (Spletni vir: https://www.kamnik.info/mestne-pleve-zanemarjena-mestna-fontana/ Dostop: 15. 8. 2023. |
Sredi Glavnega trga v Kamniku. |
MCMLV V DESETEM LETU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018 |
15.8.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.8.2023, po obvestilu Zdenke Primožič dodal avtorja vodnjaka in fotografije 3/1 do 3/4 |
vodnjak |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 1411/7 |
|
Kicar, ustanovitev Lackove čete |
Aprila 1942 so ptujski komunisti ustanovili Slovenjegoriško četo, domačini pa sojo imenovali Lackova četa. Prvi komandir je bil Vinko Reš, politični komisar pa Zvonko Sagadin.Četa je na ptujskem področju opravila več akcij, kar je okupatorja zelo vznemirjalo, zato je sklenil, da jo razbije.
|
Kicar, ob cesti pod hišno št. 117, 50 m nad križiščem z glavno cesto; do spomenika vodijo široke kamnite stopnice.
Koordinate: 46.4592645,15.9034078 |
zvezda V LANIŠNICI NA TEM KRAJU JE BILA USTANOVLJENA APRILA 1942 PRVA POSTOJANKA SLOVENJEGORIŠKE ČETE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 5. 2021
14. maj 2021 dopolnil D.Divjak |
14.5.2021. 00:00 |
— |
14.5.2021-dodal posnetek in podatke D.Divjak
Dodal dva sveža posnetka in premaknil zvezdico, ki je bila postavljena na pamet, na ustrezno mesto. M. Hladnik 14. 5. 2024 |
Granitna skala z napisom |
Ptuj |
Kicar 170/3 oz. 179/3 |
|
Ljubljana, Tacen, Edvard Kardelj |
Glasilo Javna tribuna februarja 1981 prinaša naslednjo vest: »V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v Tacnu so počastili 71-letnico rojstva svojega sokrajana z odkritjem njegovega doprsnega kipa. Slovesnosti so se razen krajanov udeležili tudi Pepca Kardelj ter vidni družbenopolitični delavci Ljubljane in Šiške. Po krajšem nagovoru predsednika krajevne konference SZDL Jožeta Podpečana je doprsni kip odkril direktor delovne organizacije »Kot« Miro Brank.« Javna tribuna, Glasilo SZDL Občine Ljubljana-Šiška, Leto XXI, št. 2 (197), februar 1981, naslovna stran. Elektronski vir: Javna tribuna, št. 2, 1981, naslovna stran Dostop: 3. 3. 2024. 23. januarja 1981 je bil v Domu krajanov odkrit doprsni kip Edvarda Kardelja kiparja Stojana Batiča. Postavljen je bil na pobudo družbeno političnih organizacij krajevne skupnosti Šmartno-Tacen. V začetku 90. let je bil shranjen v arhiv Mestnega muzeja Ljubljana (MGML), ki je posredoval podatke in posnetek. V arhivu muzeja se nahaja še danes. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 77-78. Vir: foto Damjana Šalehar, Mestni muzej Ljubljana (MGML). |
Ljubljana, Pločanska 8.
Kip je stal v predprostoru pred dvorano. Odstranili so ga in odpeljali, menda v Mestni muzej. Informacija Dušana Škodiča 11. 3. 2024.
|
EDVARD KARDELJ |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič.
D. Divjak 6.4.2024 |
6.4.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek in dopolnil opis 6. 4. 2024 |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 1751 Tacen, parc. št. |
|
BABIĆI - spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma |
Kamnita plošča velikosti 0,60 x 0,80 m, z robom 0,10 m, iz svetlega kamna je pritrjena 2,50 m od tal na obcestni strani stavbe, v kateri so prostori "Istarske županije, grada Umag - Umago, Mjesni odbor, Babići - Lovrečica (Regione Istriana, Citta di Umag - Umago, Comitato locale, Babici - San Lorenzo)", gostinski prostori in drugi prostori za družabno življenje. |
Okoli 3 km po lepi istrski cesti iz mesteca Lovrečica v smeri severa.
Babići 12, 52470, Babići
GPS 45.390952, 13.559141 |
PALIM BORCIMA U NOB-I BABIĆ ANTE ŽRTVAMA FAŠIZMA: NAROD LOVREŠTINE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T.Bizjak; |
4.10.2021. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Hrvaška, Umag |
— |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Kocjančič Marica |
SIstory navaja Ime in priimek; Marija Kocjančič, Oče. Jožef, Mati: Marija, Po domače: Pri Moravcu, Datum rojstva: 31. 08. 1927, Kraj rojstva: Grabče, Kraj bivanja: Grabče, Zakonski stan: mladoleten, Datum smrti/izginotja: 15. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sehnabach, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija. »[…] 52. KOCJANČIČ MARIJA Rojena 15. avgusta 1927 v Grabčah. Njen oče se je vrnil iz Amerike, zato je še bolj cenil domovino in v tem duhu je vzgajal otroke. S partizani je kljub mladosti s svojci vred navezala stike že leta 1941. Februarja 1943 je bila z domačimi aretirana in v Begunjah so jo mučili. Potem je morala na Bavarskem delati pri nekem gestapovcu, kjer je hudo trpela. Dne 17. septembra so jo našli mrtvo ob nekem potoku.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 446 – besedilo ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Grobišče borcev NOV, Dovje |
1. ERŽEN (Janez) STANISLAV Vir: KS Dovje - Mojstrana. Grobišče 13 borcev NOB in je obeleženo z ležečo poligonalno piramido. EŠD 9245 |
Ob vzhodnem zidu pokopališča na Dovjem, pred vhodom, zraven spomenika NOB. |
Leva stran: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
18.6.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18. 6. 2023, po zapisu Mojce Luštrek dodal besedilo na spomeniku |
dve trikotni marmorni plošči |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 873 |
|
Zborovanje aktivistov OF, Grič pri Dobličah |
— |
Na kamnu levo ob gozdni cesti, ki se odcepi proti JV proti jami Grdanji Skedenj (na križišču je smerokaz za jamo), pribl. 100 m od križišča.
Koordinate: 45.5604329,15.1264628
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.2.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo ter popravil lokacijo in parcelo M. Hladnik 30. 4. 2024 |
Spomenik |
Črnomelj |
K. o.: 1539 - MAVRLEN, parcela: 2726/2 |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, Cimerman Franc |
Sistory pokaže Datum rojstva: 25. 7. 1921, Kraj rojstva: Stopče, Kraj bivanja: Stopče, Datum smrti/izginotja: 30. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Maribor. Datum smrti se ne ujema z datumom smrti na nagrobniku.
|
Pokopališče Šentjur pri Celju, leva stran pokopališča, 4. vrsta od žive meje na isti strani, kot je glavni vhod, 6. grob levo od poti. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Mira Poprask-Janja |
Na posestvu Jožeta Sršena (p.d. Maleš) je spomenik Miri Poprask-Janji, padli 24.4.1945. Četniki v Laškem so poslali patruljo k kmetiji Sršen, kjer je bila partizanska postojanka. Pri hiši sta se pravkar zadrževala Jože Jerič-Miha in članica okrajnega načelstva Narodne zaščite Mira Poprask-Janja. Pred hišo so Janjo ustrelili, Miha pa jim je ušel. Obeležje je pod kmetijo Maleš Zgornja Rečica 89.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Drago Vresnik, 3. brigada VDV str. 291. |
Rečica kmetija Sršen - Atelje Maleš.. Spomenik je ob cesti pod kmetijo Maleš. |
Nečitljivo, morda naslednja vsebina: POPRASK MIRA NA TEM MESTU 24.4.1945 DAROVALA ŽIVLJENJE ZA SVOBODO ZB NOV REČICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Laško |
1022 REČICA, 365/7 |
|
Koroška v borbi |
V pritličju OŠ Solčava je urejena stalna spominska razstava. Zbirka ima predvsem fotografije in dokumente o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na območju Solčave in sosednje vzhodne Koroške. Prikazuje razvoj NOV, delo OF, NOO, volitve, razvoj partizanskega šolstva, sanitete in tehnik ter življenja na osvobojenem ozemlju leta 1944. Razstavljeno je tudi gradivo o okupatorjevem divjanju, ko je jeseni 1944 do tal požgal Solčavo. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.540. |
OŠ Solčava 12 |
Podružnična OŠ Blaža Arniča, Solčava. Spominska plošča s posvetilom "Partizanski Solčavi med NOB 1943 - 1945" je bila vzidana na OŠ Solčava. Odkrili so jo leta 1971. Plošča je bila ob rušenju objekta po osamosvojitvi odstranjena in ni znano, kje je sedaj. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 17. 4. 2024 |
17.4.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, 17. 4. 2024:
Staro osnovno šolo so leta 2007 podrli in z njo tudi spominsko sobo. Nepremičnine (stenske slike) so bile uničene, premičnine pa je zbral predsednik KO ZB Solčava Lojze Golob, jih nekaj (orožje) predal v Celjski muzej, ostale predmete in listine pa shranil na svojem domu. |
Spominska soba |
Solčava |
— |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, Ratajc Ivan |
Sistory navaja Ime in priimek: Janez Ratajc, Datum rojstva: 3. 12. 1910, Kraj bivanja: Stopče, Stara občina. Šentjur pri Celju, Nova občina: Šentjur pri Celju, Kraj smrti: Borje, Zagorje ob Savi. Podatki o datumu smrti in imenih staršev se ujemajo s podatki na nagrobniku. »RATAJC IVAN, * 1910, Stopče, Šentjur, ključavničar, + 3. 3. 1945, Borje, Kolovrat, Zagorje ob Savi« (Mirko Fajdiga, Padli borci (Od ustanovitve brigade do osvoboditve), Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, II. del, 2. knjiga, Založba Obzorja Maribor, 1994, str. 738) |
Pokopališče Šentjur pri Celju, 5. vrsta od stopnic (vhod na desni strani od glavnega vhoda) proti glavnemu vhodu, po poti od glavnega vhoda, desno, 1. grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
21.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, družina Arzenšek |
Opis in viri Za Vinka Arzenška Sistory navaja Datum rojstva: 28. 11. 1920, Kraj rojstva: Podgrad pri Šentjurju, Kraj bivanja: Podgrad pri Šentjurju, Datum smrti/izginotja: 22. 7. 1942, Kraj smrti/izginotja: Celje, Kraj pokopa: Gradec. »Celje, 22. julij 1942 […] Vinko Arzenšek […] VINKO ARZENŠEK kmečki sin, je bil rojen 28. novembra 1920 v Podgradu pri Šentjurju Delal je doma na posestvu. V domačem kraju se je vključil v osvobodilno gibanje Aretiran je bil 7. julija 1942. Nemci so ustrelili 10. marca 1943 tudi brata Franca. Mati Neža je umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Brat Jože je padel kot partizan. Oče je bil v taborišču Dachau, a se je po osvoboditvi vrnil na domačijo. Draga mi ljuba moja sestra, Ljuba moja Micika […] (Milan Ževart Stane Terčak [Ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 223, 225) __________________ Za Nežo Arzenšek Sistory navaja Datum rojstva: 2. 1. 1880, Kraj rojstva: Breze, Kraj bivanja: Podgrad pri Šentjurju, Datum smrti/izginotja: 10. 10. 1942, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz. »VINKO ARZENŠEK […] Mati Neža je umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz.« (Milan Ževart Stane Terčak [Ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 225) »1. ARZENŠEK NEŽA, roj. 2. januarja 1880, umla v Auschwitzu 10. oktobra 1942 – pobil jo je paznik, ko se je od slabosti zgrudila.« (Seznam žena iz Št. Jurija1 pri Celju. ki so pomrle v nemških koncentracijskih taboriščih, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, 1, Ljubljana: Založba Borec, 1970, str. 430) _________________ Za Franca Arzenška Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Arzenšek, Kraj rojstva: Podgrad, Kraj bivanja: Celje, Datum smrti/izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec. »Maribor, 10. marec 1943 Franc Arzenšek […]« (Milan Ževart Stane Terčak [Ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 393) ______________________ Za Jožeta Arzenška Sistory navaja: Ime in priimek: Jožef Arzenšek, Datum rojstva: 3. 1. 1911, Kraj rojstva: Podgrad, Kraj bivanja: Podgrad, Datum smrti/izginotja: 10. 1. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vinski Vrh, Kraj pokopa: Vinski Vrh. »VINKO ARZENŠEK […] Brat Jože je padel kot partizan.« (Milan Ževart Stane Terčak [Ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 225) |
Pokopališče Šentjur pri Celju, levi del pokopališča, 5. grob levo od poti, ki vodi vzporedno (na levi strani) s potjo od glavnega vhoda. |
DRUŽINE VINKO 1920–1942 FRANC 1907–1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
11.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Ivan Kovačič - Efenka, Celje |
IV. osnovna šola, Dečkova cesta 60, Celje |
NARODNI HEROJ IVAN KOVAČIČ EFENKA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak 18.12.2022 |
18.12.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 18.12.2022 |
Kip |
Celje |
K.o.: 1075-OSTROŽNO, št.parc.: 607/2 |
||
DOLENJE ZABUKOVJE pri Trebelnem - spomenik ustanovitvi in delovanju Mokronoške partizanske čete |
Spomenik, betonski kvader z reliefno podobo moškega v naravni velikosti, je
posvečen ustanovitvi in delovanju Mokronoške partizanske čete jeseni
1941.Spomenik so postavili 1981. leta.. Janez Platiše, Spomenik mokronoški četi /Odkrili so ga v Zgornjem Zabukovju pri Trebelnem – Blizu tisoč udeležencem govoril F. Komelj/, Dolenjski list, Leto XXXII, št. 31 (1668), četrtek, 30. julija 1981, naslovna stran. Elektronski vir: Dolenjski list, št. 31, 1981, naslovna stran Dostop: 22. 4. 2024. |
Mokronog - Trebelno - levo proti in skozi Dolenje Zabukovje 150 m pred vasjo. |
NA TEM OBMOČJU JE BILA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3.2.2018, b.jerčič 4.4.2018. |
23.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke v Opis in fotografijo 3/2 iz Dolenjskega lista |
betonski kvader z reliefno podobo moškega, kraj zgodovinskega dogajanja |
Mokronog-Trebelno |
k.o.1416, parc. št.:1344 |
|
Flormi |
ANPI - VZPI NADIŠKIH DOLIN JE S POMOČJO OBČINE PODONESEC
POSTAVILA PLOŠČO V VASI FLORMI
|
Iz Kobarida do meje in do Podonesca. Po 1,5 km zavijemo desno za Landarsko jamo. V Landarju ostro desno v hrib skozi vasi Dorboli, Kočjanci, Ofijan do vasi Flormi, kjer je pri hiši št 229 plošča. |
QUI ONORIAMO I PARTIGIANI DI PULFERO1945 - 2015 TUKAJ ČASTIMO PODBONEŠKE PARTIZANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič |
11.4.2020. 14:54 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Pulfero/Podbonesec |
— |
|
Globasnica |
Viktor Pisar - Jak (22 let) je bil iz Kotelj, ubil ga je gestapovec, medtem
ko je raznašal letake. Njegov tovariš Janko Kuster - Korošec je pobegnil. Pisar
je bil pokopan v bližini Pečnikove kmetije in po vojni prekopan na pokopališče.
|
Pokopališče Globasnica / Globasnitz
Hiša v bližini:
Globasnitz 55, 9142 Globasnitz, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 VIKTOR PISAR - JAK ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.10.2020. 00:00 |
— |
Status obstoječ. Dodal še sliko 4. (10.4.2022) bb |
— |
Avstrija |
— |