Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
878
Aleš Bebler, Nova Gorica

Spomenik je bronasti doprsni kip postavljen na kamnit postavek. Je delo kiparja Marjana Keršiča, postavljen je bil 27.4.1982. Takrat je bila stavba za spomenikom stavba vseh družbenopolitičnih organizacij v Novi Gorici in prav družbenopolitične organizacije so leto po smrti Beblerja postavile spomenik. Odkrili so ga ob slovesnosti ob dnevu OF. Slavnostni govornik je bil sekretar CK ZKS Miha Ravnik, kip pa je odkrila članica sveta federacije Lidja Šentjurc. Kulturni program so oblikovali mirenski pevci, anhovska godba in igralci novogoriškega PDG. 

Iz časopisnih člankov v Primorskih novicah (30.4.1982) in Primorskem dnevniku (27.4.1982) je razvideti, da so spomenik pravzaprav odkrili v ponedeljek 26. aprila zvečer. 

Narodni heroj je postal leta 1953.

EŠD: 26254, Nova Gorica

Biografija na spletu: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001800/

Viri: 

  • OB DNEVU OSVOBODILNE FRONTE. V NOVI GORICI SO ODKRILI SPOMENIK ALEŠU BEBLERJU«, rubrika »Goriški dnevnik«, Primorski dnevnik, (27.4.1982), letnik XXXVIII., št. 86 (11.214), str. 2.
  • »Spomenik dr. Alešu Beblerju«, Primorske novice, (30.4.1982), letnik XXXVI, številka 35, 36, str. 2.
Pred stavbo z naslovom Kidričeva ulica 9 v Novi Gorici. Nekdanja stavba družbenopolitičnih organizacij v Novi Gorici, med domačini v času SFRJ znana tudi kot Kremelj.

spredaj:

DR. ALEŠ BEBLER

PRIMOŽ

1907 - 1981

NARODNI HEROJ

na levi stranici gledano od spredaj:

ŠPANSKI BOREC

SOUSTANOVITELJ OF SLOVENSKEGA NARODA

ORGANIZATOR NOB NA PRIMORSKEM

BOREC ZA MEJE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE

27.4.1982

Obstoječi spomeniki
Grega Mejak, 17.1.2017
23.10.2022. 00:00
Dodal sliko M. Hladnik 23. 10. 2022
Kip
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 672/2
8618
Taranto, Amilcare Scalinci, Italija

Vojaški zdravnik Amilcare Scalinci (1913--1971), ki je zdravil v partizanski bolnici Bobovec (gl. tam), ima v novem muzeju osebnosti v Tarantu 15 panojev. Gradivo zanje so nabrali tudi po slovenskih inštitucijah.

Italija,Mudit - Museo degli Illustri Tarantini, Via Plateja, 51, 74121 Taranto
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 15.10.2023
15.10.2023. 00:00
panoji v muzeju
Italija
4700
Podnanos, Spomenik padlim med NOB

Spomenika krajanom in Janku Premrlu - Vojku obdajata spiralno zavita kamnita zidova. Napisi in posvetilo so na dveh bronastih ploščah.

Avtor je Marko Pogačnik, okrog so še njegove litopunkturne skulpture.

Spomenik postavljen leta 1983.

EŠD 4993 

Janko Premrl. Wikipedija.

Spomenik je postavljen na trgu ob cesti v Podnanosu, zahodno od osnovne šole (Podnanos 77).

Kip Janku Premrlu:

.
JANKO
PREMRL -
VOJKO
1920-1943
NARODNI
HEROJ

.
Bronasti plošči:

.
ZA NAŠ SVOBODNI DAN

SO SVOJO KRI PRELILI

V NARODNO OSVOBODILNEM BOJU

BORCI:

BIZJAK HENRIK  1925 - 1945

BRATOŽ ANDREJ   1915 - 1944

BRATOŽ JOŽE   1913 - 1944

FREJANČIČ STANISLAV1915 - 1943

HROVATIN JOŽE   1924 - 1943

JEŽ JOŽE   1924 - 1943

KODRE FRANC   1922 - 1943

MISLEJ JOŽE   1923 - 1943

PREMRL JANKO   1920 - 1943

ROSA ALOJZ   1909 - 1943

SKUPEK STANISLAV   1919 - 1945

TROŠT ALBERT 1921 - 1944

TROŠT IVAN   1914 - 1945

VALIČ MAKS   1909 - 1944

VIDRIH NIKOLAJ1913 - 1943

VOVK CIRIL   1924 - 1945

ŽORŽ JANEZ   1906 - 1943

ŽVANUT ANTON   1904 - 1944

.

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA:

BIZJAK JOŽE   1890 - 1944

FABČIČ ANTON   1890 - 1944

FABČIČ ANTON   1899 - 1942

FABČIČ KAROLINA   1911 - 1944

JEŽ ALOJZ 1890 - 1945

MARGON ALOJZ   1896 - 1943

MISLEJ ANTON   1899 - 1943

PREMRL BOŽENA   1926 - 1945

ROSA JANEZ   1904 - 1944

.

POSTAVILI VAŠČANI PODNANOSA 

             1983

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 11.11. 2019, dop. M. Hladnik
15.7.2020. 00:00
Spomenik
Vipava
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. 3026/17
3887
Spomenik na pokopališču v Dolnji Straži

Na stebru, sestavljenem iz klesanih kamnitih kvadrov, so izpisana imena na pokopališču pokopanih 23 padlih, talcev in žrtev. Avtor spomenika, ki je bil postavljen 1964, je T. Valentinčič.

EŠD 4233

Spomenik stoji na severni strani pokopališča, pri cerkvi Marije vnebovzete v Dolenji Straži.

BORCI 1942 DOL. STRAŽA
ČAMPA ANTON   BARTOLJA LOJZ
BARTOLJ SILVO ZALETELJ STANE
HRUŠEVEC
MRVAR JOŽE
1943 DOL. STRAŽA ČAMPA JANEZ   
ŠIŠKA FRANC   ZUPANČIČ RUDOLF
PODGORA
BOBNAR LADISLAV
1944 DOL. STRAŽA
GLAVAN LUDVIK   KOŠIR FRANC
KREVS RUDI   RISNIK MIRI
VIDMAR JOŽE   VRHOVŠEK JOŽE
HRUŠEVEC
MRVAR JOHAN
DOL. STRAŽA   
PIRIH JOŽE
ŽRTVE 1942   STRAŽA
JAKŠE AVGUST   SMOLIČ STANE
PODGORA
DRGANCA LOJZ   SKALE IVAN
STRAŽA 1943   ŠPRINGER FR.
1944 ČAMPA JANEZ   LAVRIČ MIRO
PODGORA
ZALETELJ FR.   
HRUŠEVEC
VINTAR JOŽE
SELA   GNIDOVEC IV.
1944 MAROLT ALOJZ

Obstoječi spomeniki
16.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal imena na spomeniku in dodal katastrske podatke.
Straža
K. o. 1448 Prečna, parc. št. 2594/4
3064
SPOMENIK posvečen preboju Gorenjskega odreda

2 m visok graniten kvader (odkrit 1979) z napisom in bronastim reliefom partizanskih borcev (B. Putrih), je posvečen preboju Gorenjskega odreda iz sovražnega obroča 13. 6. 1944. Relief je ukraden.

Boštjan Putrih (kipar; 1979)

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 18 in 113.

Spomenik stoji ob cesti Vesca - Polje

Na tem kraju se je 13.6.1944 uspešno prebil gorenjski odred skozi sovražnikov obroč

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 3.5.2018
29.3.2024. 00:00
Fotografija (sl.4) ukradenega reliefa, vir: Lado Ambrožič-Novljan, o Gorenjskem odredu in preboju pri Vesci - 40 let Dopolnil: Lado Nikšič, 17.2.2021 M. Kermavnar, 29.3.2024, dodal fotografijo 4/2 iz knjige Spomin je moč ter katastrske podatke
Kamnit spomenik z urejeno okolico
Vodice
K. o. 1745 Vesca, parc. št. 471/3
6531
Vipava, Spomenik Dragu Bajcu

Odkrit je bil 29. 10. 1978, kipar Negovan Nemec.

Vipava, pri Osnovni šoli, Vinarska cesta 4

   DRAGO BAJC
      1904 - 1928

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
12.2.2021. 00:00
Dop. opis M. Hladnik 21. 4. 2021 in sliko 1. 5. 2021 M. Kermavnar, 4.5.2021, dodal fotografiji 2 in 3
Doprsni kip
Vipava
K. o. 2401 Vipava, parc. št. 19/4
7030
Tigrovski tečaj slovenščine
Nanos 2, kmetija Blažon

                                     [tigr]
PRVI VSEPRIMORSKI TEČAJ SLOVENŠČINE

.

     AVGUSTA 1924 SE JE NA DOMAČIJI BLAŽON
 ZBRALO PREKO 50 MLADIH, DA BI SE POUČILI O
      ILEGALNEM POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA
                 PO PRIMORSKIH DOMOVIH
    TO DOMOLJUBNO DEJANJE JE BIL ODGOVOR
 NA FAŠISTIČNI ZAKON - GENTILIJEVO REFORMO,
KI JE LETA 1923 UKINIL POUK V SLOVENSKEM JEZIKU
OB 85. OBLETNICI POSTAVILO
                                                       SEPTEMBRA 2009
                                               DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Janija in Mojce Luštrek.
13.11.2021. 00:00
Spominska plošča
Vipava
K. o. 2406 Nanos, parc. št. *6
5343
Lože

Spomenik v obliki stiliziranega simbola Triglava je grajen iz kamnitih elementov z vklesanimi imeni padlih. Zasnoval ga je Drago Sevnik 31. 8. 1952.

  • EŠD 19171
  • JSNP 107
Pred nekdanjo osnovno šolo, jugovzhodno od vasi, Lože 53.

MOHORIČ IVAN                  1931 - 1946

SORTA FRANC                    1903 - 1945

NATLAČEN IVAN                 1923 - 1945

ŠČEK ALOJZIJ                    1903 - 1945

FERJANČIČ BORIS             1926 - 1944

VIDRIH PAVEL                     1927 - 1945

NUSDORFER FRANC         1908 - 1945

JAMŠEK FRANC                 1924 - 1945

FERJANČIČ STANISLAV    1928 - 1945

ŽVANUT ALOJZIJ                1920 - 1944

ŽVANUT ŠTEFAN                1923 - 1944

MALIK IVAN                         1923 - 1944

NABERGOJ SILVESTER    1901 - 1944

ŠVAGELJ DAMJAN             1910 - 1944

MOHORIČ IVAN                  1919 - 1944

PANGERC JOŽE                 1927 - 1944

ŽGUR BOGOMIR                1910 - 1944

ŠKERJANC IVAN                1906 - 1943

MAJCEN JOŽE                    1913 - 1943

FURLAN ANTON                 1905 - 1943

KRŽIŠNIK ŠTEFAN             1912 - 1943

SORTA ALEŠ                       1914 - 1943

SORTA JOŽE                       1897 - 1943

MALIK JOŽE                        1926 - 1943

FABČIČ CIRIL                      1900 - 1943

GOLJ ALOJZIJ                     1923 - 1944

MANČE                                          LOŽE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik. Dopolnil M. Kermavnar 19.8.2020
15.4.2020. 00:00
Vipava
K. o. 2402 Lože, parc. št. 1694/1
7040
Lojze Pirman, Sv. Trojica

https://wp.me/p4TOBI-1vI

foto Miloš Toni

Pokopališče pri Sv. Trojici na Blokah

                                    [zvezda]

PIRMAN LOJZE* 16. XI. 1909 V ZAVRHU PADEL

                                                            24. VII. 1942

                                           .

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po posnetkih in informacija Franca Štibernika. 21.11.2021 D.Divjak 15.11.2023
15.11.2023. 00:00
D.Divjak dodal povezavo, popravil lokacijo, odprl novo lokacijo za Mramorja 15.11.2023
Nagrobnik
Bloke
K.o.: 1668-ZALESJE, št.parc.: 671/2
6722
Hajdina, skrito orožje

Avgusta 1941 so prvoborci izkopali v gozdu pri Hajdini orožje, ki so ga tam hranili pripadniki osvobodilnega gibanja s ptujskega območja. Pri iskanju so naleteli na nemško policijsko patrolo. Partizani so se srečno prebili. Orožje so odnesli na Pohorje in je imelo pomembno vlogo v bojih 1. pohorske čete in 1. štajerskega bataljona. 

"Na kraju dogodka ob cesti Ptuj—Pragersko pred odcepom ceste v Kidričevo (levo) je postavljen spominski steber." -- Vodnik 451
Uničeni spomeniki
M. Hladnik R. Zupanec, 19. 2. 2024 S. Gradišnik, 9, 8, 2024 S. Gradišnik, 10. 8. 2024
27.8.2024. 00:00
Okolico domnevnega mesta stebra sem pregledal, vendar spomenika nisem našel. V gozdu v bližini mesta, označenega z zvezdico, sem naletel na domačina srednjih let, ki je na svoji parceli pripravljal drva. Povedal mi je, da ne ve za kakršenkoli steber oz. spominsko obeležje v tem gozdu. R. Zupanec, 19. 2. 2024 Danes, 9. 8. 2024 je na FB (Štajerska v plamenih) Stanislav Lepej objavil sliko stebra in vhod v zemljanko ob cesti Ptuj-Pragersko. Obeležje je opisano v knjižici (Vratič, Kostanjevec, Robinščak), ki jo je leta 1981 ob 40 letnici ustanovitve OF verjetno izdala ZB Hajdina. S. Gradišnik dopolnil opis, popravil lokacijo in dodal posnetek kamna.(10. 8. 2024). Danes 27. 8. 2024 smo Tone Gržina, domačin Franček Rudl in Stane Gradišnik, določili koordinate skrivališča, kjer so bili zakopani mitraljezi,: 46,411.937 N in 015,808.687 E. ,Pomnik je novi lastnik zemljišča kljub opozorilu odstranil in, odpeljal na deponijo. Predsednica ZB Ptuj, Branka Bezeljak je zagotovila, da bodo pomnik obnovili. Mesto, kjer je stal spomenik je zdaj na zahodni strani pentlje Hajdina - Kidričevo , ob gozdni poti. Fotografijo št. 1 je posnel Stanislav Lepej s Ptuja.
steber
KIDRIČEVO
394 GEREČJA VAS, 706/11
7603
V Šimenovih dolinah - bolnica

Bolnišnica je delovala od konca septembra do oktobra 1942. Iz Prezidanskega Berinščka se je bolnišnica morala na hitro umakniti v smeri Belih vod pod Škodovnikom. Pot ni bila lahka, ker so morali nositi del nepokretnih ranjencev. Šotore so postavili  na dnu vrtače, ki jih je zakrivala pred pogledi. Taborišče se je opazilo šele, ko si prišel do same vrtače.V začetku je bilo zelo težko zaradi pomanjkanja sanitetnega materiala. Kasneje so s Primorske po zvezah redno dobivali zdravila. Za hrano so dvakrat dnevno skrbeli domačini.Dober streljaj od bolnišnice so civilisti kmalu postavili taborišče Slivniškega bataljona, kar je ogrožalo konspiracijo bolnišnico. Zato so se morali umakniti in preseliti bolnišnico v bližino Soškovih lokvic na koncu Županovega Laza.
Vir: Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, Dimitrij-Mitja Jerič, Logatec 2014

Bolnica1234

Neobiskani spomeniki
D.Divjak 9.7.2022
9.7.2022. 00:00
Hrvaška, Čabar
9568
Šentjur pri Celju, pokopališče, Žvegler

Grob med 2. svetovno vojno tragično preminule družine Žvegler.
.
Žveglerjeva družina je živela na kmetiji v Rifniku pri Šentjurju. Že 1941 je bila povezana s prvimi aktivisti OF in vsi so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Nemci so vse člane družine 6. junija 1942 aretirali in jih odpeljali v zapore v Celje. 

»… Žveglerjeve družine iz Rifnika pri Šentjurju, ki je bila zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju v celoti uničena – očeta [Jožefa] in mater [Marijo, doma z Brezovega pri Sevnici] so leta 1942 umorili v Starem piskru, vsi trije otroci [Marija, Justina, Jožef] pa so umrli v taborišču Mauthausen.«

  • Tone Kregar Vigred se povrne, Druga svetovna vojna na Celjskem, Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 6. [Elektronski vir]  Vigred se povrne, 2009, 6  

.

Očeta Jožeta Žveglerja so kljub visoki starosti (rojen 1867) mučili v celjskih zaporih in ga 23. julija 1942 ustrelili kot talca.

Mati Marija je bila rojena 1887 in 22. julija 1942 kot talka ustreljena v Celju, 

Žvegler Marija, rojena leta 1917. Najstarejša Žveglerjeva hči. Iz Celjskega zapora so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je verjetno umrla že leta 1942.

Justino Žvegler, rojeno 1918 so 28. avgusta 1942 poslali v Auschwitz, kjer je umrla leta 1942.

Jožefa Žveglerja, rojenega 1920, so iz celjskih zaporov prestavili na Borl in ga od tam s  transportom poslali v Mauthausen, kjer je. oktobra 1942 umrl.
.
V zvezi z družinskim grobom je nenavadna okoliščina, da so Žveglerjevi napisani na hrbtni strani nagrobnika, ki je tesno ob nagrobniku sosednjega groba in ga je zato težko opaziti. Kako je do tega prišlo, popisovalki ni znano. S primerjavo fotografije iz časopisa Utrip s sedanjim stanjem je mogoče sklepati, da je to stanje nastalo s postavitvijo Jevšnikovega groba. Vsekakor je lepo, da je ostal spomin na Žveglerjevo družino (glej tudi fotografijo 4/1).

.

.
Vir fotografije 1: Avtor ni naveden, Oštevilčeni pokojniki!, Utrip, Občina Šentjur pri Celju, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto III, št. 24, avgust 1980, str. 6. 
.

     Podrobnosti iz virov:
.
»ŽVEGLER JOŽEF, r. 1867 na Rifniku pri Šentjurju, kmet. Že 1941 je bila družina povezana s prvimi aktivisti OF. Zato so bili vsi aretirani. Jožeta so Nemci kljub visoki starosti mučili v celjskih zaporih in ga 23. julija 1942 ustrelili kot talca.«

  • Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

__________________________________________________

»ŽVEGLER MARIJA, r. 1887 v Brezovem pri Sevnici, kmečka gospodinja. Aretirana 1942 skupaj z možem, hčerkama in sinom, mučena in 22. julija 1942 ustreljena v celjskih zaporih.«

  • Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

__________________________________________________  

Marija Žvegler, rojena 1917: 
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […] Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]

  • France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 201

»ŽVEGLER MARIJA, r. 1917 na Rifniku pri Šentjurju. Najstarejša Žveglerjeva hči. Tudi ona je podpirala OF. Po aretaciji družine odpeljana v zapor, nato v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je verjetno umrla že 1942.«

  • (Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402)

»19. ŽVEGLER MARIJA, roj. 4. maja 1917, umrla v Mauthausnu.«

  • Stana Gerk et al [ur.], Seznam žena iz  Št. Jurija1 pri Celju, ki so pomrle v nemških koncentracijskih taboriščih, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, 1, Ljubljana: Založba Borec, 1970, str. 431

Opomba: Sistory in knjiga Slovenci v Mauthausnu navajata za Marijo Žvegler drug kraj smrti (Auschwitz) kot knjigi Med Bočem in Bohorjem ter Slovenke v narodnoosvobodilnem boju (Mauthausen). 

__________________________________________________  

Justina Žvegler rojena 1918:      
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […] Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]

  • France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 201

»ŽVEGLER JUSTINA, r. 1918 na Rifniku pri Šentjurju, kmečka hči.  Aretirana skupaj z drugimi družinskimi člani, mučena v celjskih zaporih, poslana v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je 1942 umrla.«

  • Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

Opomba: Sistory in knjiga Slovenci v Mauthausnu za Justino Žvegler navajata drug kraj smrti (Auschwitz) kot knjiga Med Bočem in Bohorjem (Mauthausen).
__________________________________________________ 

Jožef Žvegler, rojen 1920: 
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […]Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]
11861
JOŽE ŽVEGLER je l. 1941 živel na kmetiji svojih staršev v Rifniku pri Šentjurju. Vsa družina je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Nemci so 6. junija 1942 vso družino aretirali in jo odpeljali v zapore v Celje. Oče Jože Žvegler je bil 23. junija 1942 ustreljen v Celju kot talec, mati Marija je bila 22. julija 1942 ustreljena kot talka v Celju, sestro Justino so 28. avgusta 1942 poslali v Auschwitz. Jožeta Žveglerja so iz celjskih zaporov prestavili na Borl in ga od tam s  transportom poslali v Mauthausen, kjer je 25. oktobra 1942 umrl.113«

  • France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 196, 198, 201

»ŽVEGLER JOŽEF, r. 1920 na Rifniku pri Šentjurju, kmečki sin. Kot vsa družina, se je tudi on opredelil za OF. Aretiran z drugimi člani družine, po zaslišanjih poslan v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je 20. oktobra 1942 umrl.«

  • Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402
Pokopališče Šentjur pri Celju, 1. grob levo od poti, ki vodi od glavnega vhoda. (iskalnik grobov)

        Blag  spomin žrtvam vojne
                      oče JOŽEF
        *24. 7. 1867         + 1942
                  mati MARIJA
        *  4. 12. 1887       + 1942
                      MARIJA
        * 4. 3. 1917          + 1942
                     JUSTINA
        * 24. 9. 1918        + 1942
                       JOŽEF
        * 11. 3. 1920        + 1942
.
          RODBINA ŽVEGLER

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 16.1.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
24.3.2025. 00:00
M.Kermavnar, 15.3.2025, po fotografijah Zdenke Primožič 3/1 do 3/5 dopolnil Besedilo na spomeniku. M.Kermavnar, 15.3.2025, preuredil in dopolnil Opis. ZP
družinski nagrobnik
Šentjur
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223
1027
Zg. Krtina, pokopališče pri cerkvi sv. Lenarta, neznanima borcema

Enojni grob s temno nagrobno marmornato ploščo z vklesanim napisom, posvečenim padlima borcema Šlandrove brigade 1943. Grob z nagrobnikom je bil urejen 1989.

  • EŠD 10688
Ob zahodnem zidu pokopališča pri cerkvi nad vasjo. [V RKD je vrisana ob južnem cerkvenem obzidju.] Lokacija na pokopališču v viru RKD je prava: prvi grob levo od vhoda, ob južnem zidu pokopališča.

TU STA POKOPANA

NEZNANA BORCA

ŠLANDROVE BRIGADE,

KI STA PADLA

V BOJU Z NEMCI

ZA KRTINSKIM HRIBOM

SEPTEMBRA 1943.

SLAVA JIMA

                        Krtina 1989

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 2. 2017 nedokončano
10.5.2024. 00:00
M.Kermavnar, 25.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič M.Kermavnar, 10.5.2024, dodal fotografije 3/1 do 3/3 Zdenke Primožič in dodal opombo o lokaciji na pokopališču.
Nagrobnik
Domžale
1945 KRTINA, 1
5766
Spominska plošča padlim za svobodo, Nova vas nad Dragonjo

Na višini 170 cm od tal je bila vzidana plošča iz belega marmorja s posvetilom padlim za svobodo ob otvoritvi kulturnega doma Zmaga. Odkrita 30.8.1963. Leta 1998 je bila stara, počena plošča zamenjana z drugo iz črnega marmorja z identičnim tekstom.
EŠD 22714

Plošča je vzidana na pročelju bivšega Kulturnega doma, sedaj gostilna in trgovina, Nova vas nad Dragonjo 54.

            KULTURNI DOM ZMAGA

                        NOVA VAS

.
                NAPREDEK
                IN PROSVETA,
                TO NAŠA
                BO OSVETA
                   A. AŠKERC
.
                   VAM, SINOVI NAŠI,
                     KI ZA SVOBODO
                 DALI STE ŽIVLJENJA,
                        PODARJAMO
                 NAŠ DOM KULTURE.
         DA SLUŽI LJUDSKI PROSVETI
  TER OSTANE ŽIVA PRIČA O BOJU ZA
SVOBODNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE
                O ZMAGI ZATIRANIH
         SLOVENCEV NA TEJ ZEMLJI
.
                      SVEČANA IZROČITEV
                      SVOJEMU NAMENU
                             30.AVG. 1953

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 24.5.2020 D.Divjak 27.10.2023
27.10.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 27.10.2023
Spominska plošča
Piran
K.o.: 2634-NOVA VAS, št.parc.: 2224/1
6373
Samatorca

Spomenik so sedmim padlim iz vasi in iz Brišč postavili leta 1980.

Google

LSI 1: 341

Na ploščadi v klancu pri hiši Samatorca 10a / Samatorza 10a, kjer je začetek pešpoti na vrh sv. Lenarta (https://www.google.si/maps/@45.7597866,13.7173801,3a,41.8y,81.53h,88.92t/data=!3m6!1e1!3m4!1sboDdCbgIgfIrFNEoh0Rwfw!2e0!7i16384!8i8192!5m1!1e1?hl=sl)

                    [zvezda]
                  PADLIM 
               VAŠČANOM 
                        V 
                     NOB

                        SAMATORCA 1980

DOLJAK BOGOMIR      1920   1944
DOLJAK JOSIP             1924   1943
GRUDEN IVAN              1915   1944
KOKORAVEC ALOJZ    1910   1944
KNEZ ALOJZ                 1901   1944
.
                AI CADUTI
             NELLA LOTTA
                      DI
             LIBERAZIONE

        ŽRTVE NACIFAŠIZMA

DOLJAK MIRKO            1880   1943
DOLJAK DANILO          1929   1944

 IZ BRIŠČ

GODNIČ KAREL           1908   1945
GRILANC JOSIP           1910   1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 17. 11. 2022
16.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal imena na spomeniku.
Italija, Zgonik
6329
Šentjanž v Rožu

Padlim za svobodo, 175--181

  • Otoki. Šentjanž v Rožu
Pokopališče Šentjanž v Rožu / St. Johann im Rosental St. Johann im Rosental 21, 9162 Feistritz im Rosental, Avstrija

[križ]

PARTISANEN 

GEFALLEN

IM KAMPFE

GEGEN DEN

FASCHISMUS

1941--1945

VERBAND DER KÄRNTER PARTISANEN 1970

PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU

ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970

FRANC VAVČE

JANEZ VESTER

TONI LESIČNIK

EGIDIJ HAFNER

MIHAEL BRUMNIK

TEREZIJA MALE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 2. 11. 2020
4.8.2021. 00:00
Dodal svoje slike. M. Hladnik 4. 8. 2021
Avstrija
5828
ZREČE-Spomenik talcem na pokopališču

Spomenik ustreljenim talcem v Zrečah.

"Vzrok za streljanje talcev je bila nemško maščevanje zaradi ustrelitve okrajnega vodje Štajerske domovinske zveze (Steirische Hematbund) Zreče in člana nemške kulturne zveze ''Kulturbund''  Avgusta Pukla in njegove žene Erike (po domače Gruntnar) iz Loške gore pri Zrečah, ki so ju partizani ustrelili 9. novembra 1943."

Vir: https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1703896.0160190053_y5840839.970126381_s12_b362

Pokopališče v Zrečah.

     Leva plošča:
"ANTON MERNIK, 1900 KUNIGUNDA
JURIJ MERNIK 1903 KOROŠKA VAS
JOŽEF KROPEJ 1906 KOROŠKA VAS
IVAN LESKOVAR 1908 BARTOLOVEC
ALOJZ KOTNIK 1919 NOVA VAS NA BLOKAH
MAKS KOROŠEC 1913 GORNJA RADGONA
JOŽEF JERNEJ 1919 ČRNA NA KOROŠKEM
IVAN FONDA 1914 KAMENČE - BRASLOVČE
DRAGO BERNAT 1914 NOVO MESTO
IVAN MIKLAVC 1924 TRNOVEC PRI MOZIRJU"
.
     Sredinska plošča:
"SPOMIN ŽRTVAM 
USTRELJENI 9. 3. 1944

ZDAJ VETER RAZNAŠA 
BESEDE NJEGOVE,
PRISLUHNI NATANKO 
DA ČUJEŠ GLASOVE:
LEPO JE, VEŠ, MAMA, 
LEPO JE ŽIVETI, 
TODA, ZA KAR SEM UMRL, 
BI HOTEL ŠE ENKRAT
UMRETI. 
                                  KAJUH
30.10.2003"
.
Desna plošča:
"JURIJ MILER 1925 BREŽICE
ALOJZ ATELŠEK 1914 POLJANE-REČICA OB SAVINJI
IVAN BAŠ 1914 KAMENČE-BRASLOVČE
VINCENC PIRNAT 1918 SREDNJE JARŠE
HENRIK PAVLOVIČ 1925 MARIBOR TEZNO
ANTON ROVŠNIK 1899 GOMILSKO
ANTON ROVŠNIK 1923 PODVRH-BRASLOVČE
RUDOLF SERŠEN 1915 KAPELA
ANTON ČEBIN 1920 MALA NEDELJA
FRANC TRUDEN 1926 STARI TRG"

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 8. junija 2020 22.marec 2021 dopolnil D.Divjak
22.3.2021. 00:00
22.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak Prepis z leve in desne table ter opis vzroka z navedbo vira - Bor1974, 29.V.2023 https://zrece.e-obcina.si/Files/eMagazine/12/42530/ZRE%C5%A0KI%20TALCI.pdf - na tej povezavi je vse o talcih-Bor1974, 25.III.2025.
Nagrobnik z napisnimi ploščami.
Zreče
K.o.: 1100-ZREČE, št.parc.: 1054
281
Mavčiče - pokopališče

Na vaškem pokopališču je postavljen skupen nagrobnik padlim domačinom iz Mavčič, Podreče in Jame. V kamnite štirioglate stebriče je vložena podolžna plošča (velikost 104 cm x 58 cm). Celoten nagrobnik je izdelan iz hotaveljskega marmorja. Napis je vklesan.

Nagrobnik je postavil krajevni odbor ZB NOV Mavčiče, odkrit pa je bil leta 1950.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 110-111.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.

EŠD: 20634, memorialna dediščina

vaško pokopališče v Mavčičah

                  ZA SVOBODO DOMOVINE

                 SO DALI ŽIVLJENJA V NOV

JAMNIK FRANC           PODREČA        1916 – 1944

ROZMAN JOŽEF          PODREČA        1921 – 1941

JERALA JOŽEF           PODREČA        1901 – 1944

JERALA DOMINIK        PODREČA        1925 – 1944

ROZMAN JOŽEF          PODREČA        1901 – 1944

NAROBE LOVRO         PODREČA        1920 – 1945

ZEVNIK RUDOLF         MAVČIČE         1917 – 1944

BOHINC RUDOLF         MAVČIČE         1916 – 1943

TAŠKAR ANTON          MAVČIČE         1902 – 1944

HUBAD ŠTEFAN          MAVČIČE         1925 – 1944

KALAN VALENTIN        JAMA               1914 – 1944

Obstoječi spomeniki
Rudi Zevnik, Lado Nikšič
22.12.2022. 00:00
Opazka iz 17.10.2021, spominsko obeležje je pokrebno korenite sanacije, predvsem: utrditev nosilca nagrobnika, preložitev blokov v okviru groba, čiščenje, itd. (slika 3). M. Kermavnar, 22.12.2022, dodal fotografiji 3/2 in 3/3
nagrobnik
Kranj
Mavčiče, 84/1, župnija Mavčiče
5715
Povodje, Spominska plošča aktivistoma OF

Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 15. junija 1958) je pritrjena na hiši, pred katero sta aktivista Marjan Rožanc in Matevž Bohinc 24. februarja leta 1942 padla v spopadu z nemškimi policisti.

Plošča je bila postavljena na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Vodice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 42.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 112-113.

EŠD 19566

Plošča je bila pritrjena na južni fasadi hiše Povodje 6. Hiša je obnovljena, plošče na fasadi junija 2020 ni.

1941   zvezda   1945
    DNE 24.II.1942
STA NA TEM MESTU PADLA
AKTIVIST OF
BOHINC   MATEVŽ
ORG. OF
ROŽANC   MARJAN
                       ZB - NOV

Uničeni spomeniki
M. Kermavnar 22.5.2020 21.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
31.3.2024. 00:00
21.8.2021 dopolnil napis s plošče, opis in podatke D.Divjak M. Kermavnar, 31.3.2024, dodal fotografijo 2 iz knjige Spomin je moč ter katastrske podatke.
Spominska plošča
Vodice
K. o. 1748 Skaručna, parc. št. 444/10
6594
TOMISLAV GORIŠEK

Tomislav Gorišek, rojen 1927 v Trnovem hribu pri Sv. Jederti kot kmečki sin. Po okupaciji je pustil šolanje na celjski gimnaziji, ker ni maral hoditi v nemške šole. in se začel v Laškem učiti za kleparja. Med učno dobo je do odhoda v partizane 25. septembra 1944 deloval v osvobodilnem gibanju v domačem okolju. Bil je borec III. brigade KNOJ na Dolenjskem. Dodeljen je bil Pohorskemu bataljonu in je padel decembra 1944 na Pohorju.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str.300.

Pokopališče Sedraž.

          TOMISLAV GORIŠEK 

 *28.12.1927 PADEL V NOB 1944

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 20.3.2021
20.3.2021. 00:00
Nagrobnik.
Laško
1028 SEDRAŽ, 1158
8629
Muzejska zbirka o ljudski revoluciji

Urejena je v poslopju stare OŠ. S fotografijami in dokumenti prikazuje napredno delavsko gibanje med obema vojnama. Del zbirke je posvečen NOB od vstaje, širjenja upora, do množičnega vključevanja hrastniškega in okoliškega prebivalstva v boj leta 1944 in vse do osvoboditve. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 487.

Pozneje je bila zbirka prestavljena v Muzej Hrastnik. Vir: ZB Hrastnik.

Cesta 1. maja 41, Muzej Hrastnik

MUZEJ HRASTNIK

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik, 12. 3. 2024
12.3.2024. 00:00
Zbirka je bila prestavljena v Muzej Hrastnik. Po informaciji predsednice ZB Daniele Kovač.
Muzej Hrastnik
Hrastnik
9184
Šentvid pri Lukovici, pokopališče, Kosmatin Dušan in Mavricij

Za Mavricij Kosmatin Sistory navaja: Ime in priimek: Mavricij Kosmatin, Oče: Jurij, Mati: Cecilija, Datum rojstva: 13. 09. 1921, Kraj rojstva: Turnišče, Kraj bivanja: Prevoje pri Šentvidu, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: SV od Targul Frumosa, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Romunija.

Opomba: Podatek o dnevu rojstva v Sistory je drug kot na nagrobniku. V Sistory tudi ni podatka o datumu smrti.- - - - - - - - - - - - - - - - - 
Za Dušan Kosmatin Sistory navaja: Ime in priimek: Jurij Kosmatin, Oče: Jurij, Mati: Cecilija, Datum rojstva: 24. 12. 1923, Kraj rojstva: Prevoje pri Šentvidu, Kraj bivanja: Prevoje pri Šentvidu, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 29. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau, Država pokopa: Nemčija.

Opomba: Je mogoče sklepati, da gre pri navedbi imena za pomoto (namesto imena žrtve očetovo ime)?

Pokopališče Šentvid pri Lukovici, po poti od glavnih pokopaliških vrat proti poslovilni vežici, levo, 3. vrsta, 8. grob, šteto z leve strani vrste (od glavnih pokopaliških vrat).

[križ]

MAVRICIJ  * 21. 9. 1921               + 2. 5. 1944
DUŠAN      * 24. 12. 1923              + 29. 6. 1944 

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 8.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič
8.7.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Lukovica
K. o. 1933 Lukovica, parc. št. 1172
1031
BOHOR - Zbor aktivistov Kozjanskega

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=9508&submit.x=0&submit.y=0

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129.

Avtor posnetka št. 4: Marko Zdovc

Nad ploščo sta tabli in sicer na levi strani:

PO POTEH BORB IN ZMAGE, KOČA NA BOHORJU, 16, PD BOHOR 

ter na desni strani tabla

POT KURIRJEV IN VEZISTOV

Vzhodna fasada Koče na Bohorju.

[zvezda]
AVGUSTA 1944 JE BILO V BOHORJU 
VAŽNO ZBOROVANJE KOZJANSKIH 
AKTIVISTOV, KI JE ODLOČILNO USMERILO 
NADALJNJI RAZVOJ NARODNO
OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TEM
PODROČJU .
                   SPOMIN NA TE DOGODKE, NA 
PRELITO KRI IN BLEŠČEČO ZMAGO 
NAD SOVRAŽNIKOM BO TRAJEN.

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano 21.8.2021 dopolnil D.Divjak
24.2.2024. 00:00
21.8.2021 dodal posnetek 4 in dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 24. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil Besedilo na spomeniku.
spominska plošča
Krško
K.o.: 1338 - DOBROVA, 593/5 k.o. Dobrova, PD Bohor Senovo
1054
Milka Kerin, Leskovec pri Krškem

Bronast doprsni kip narodne herojke Milke Kerin iz Velikega Podloga, postavljen na pokončnem kvadrastem betonskem podstavku z napisom iz kovinskih črk. Odkrit je bil 18. septembra 1976, doprsje je delo Vladimira Štovička.

Spomenik se nahaja pri OŠ Leskovec, Pionirska cesta 4.

NARODNI 

HEROJ

MILKA KERIN

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 25. 2. 2017, nedokončano 23. januar 2021 dopolnil D.Divjak,
23.1.2021. 00:00
23.1.2021-dopolnil podatke D.Divjak
doprsni kip na betonskem podstavku
Krško
K.o.: 1321-LESKOVEC, št. parc.:934 , Občina Videm
7716
Velike Lašče, Spominska plošča v šolski avli

Na steni hodnika osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah je na steni iz treh posameznih plošč, skupna širina 160 in višina 90 cm, sestavljeno spominsko obeležje. Napisana so imena žrtev II. svetovne vojne, ki jih sestavljajo seznami padlih borcev, talcev in žrtev ter umrlih v taboriščih.

V šolski avli Osnovne šole Primož Trubar

KOT ŽRTVE STE PADLI V BOJUZA NAS, DA SREČO, SVOBODO BI UŽIVAL TRPIN

BORCI:

BREJC IVAN                                 1909 – 1944
BRODNIK JOŽE                           1919 – 1944
DROBNIČ LEOPOLD                   1880 – 1944
HOČEVAR ANTONIJA                  1918 – 1943
JAMNIK MARTIN                          1926 – 1943
JELENC IVKO                               1922 – 1943
LOŽAR NIKA                                 1923 – 1944
MILAVEC JANEZ                          1925 – 1944
MODIC IVAN                                 1922 – 1943
PERHAJ FRANC                           1918 – 1943
SAMSA FRANC                             1907 – 1945
ŠAJN KAREL                                 1921 – 1945
VILAR ZDRAVKO                          1897 – 1942
HOČEVAR MATIČEK                     1928 – 1944

TALCI IN ŽRTVE:

BREGAR TILKA                            1924 – 1944
BRODNIK FRANCKA                   1879 – 1944
BRODNIK JOŽE                           1877 – 1943
HOČEVAR JOŽE                          1925 – 1945
HOČEVAR KAPLAN MARJETA    1900 – 1944
HOČEVAR MARJAN                     1927 – 1945
JELENC ANTON                           1905 – 1944
PERHAJ TEREZIJA                      1916 – 1945
PIKOLNIK FRANC                        1910 – 1943
PIKOLNIK IVANA                          1902 – 1943
PIKOLNIK JOŽE                           1903 – 1942
PIKOLNIK MARIJA                       1884 – 1943
PRIJATELJ MIJA                           1923 – 1944
RISMAUL IRMA                            1869 – 1944
SELEVŠEK JELKA                       1909 – 1944
UDOVIČ IVAN                               1909 – 1942
ŽUŽEK ANTON                             1900 – 1943

V TABORIŠČIH:

BABNIK JOŽE                              1899 – 1943
BABNIK LUDVIK                          1901 – 1943
BRODNIK IVAN                            1918 – 1945
DEBELJAK FRANC                      1904 – 1943
HOČEVAR LOVRO                       1894 – 1944
KOVAČIČ FRANC                         1919 – 1945
LEVSTIK FRANC                          1910 – 1944
MUHA ANTON                              1900 – 1945
PEČNIK IVAN                               1904 – 1944
PUCELJ IVAN                               1877 – 1945
PUCIHAR LUDVIK                        1909 – 1943
ROME ŠTEFAN                            1892 – 1945
PIKOLNIK ŠTEFANIJA                 1908 – 1945

                                                     SLAVA VAM!

Obstoječi spomeniki
D,Divjak 21.9.2022, 6.6.2024
18.10.2024. 00:00
D. Divjak dodal posnetke 6.6.2024 M. Kermavnar, 18.10.2024, dopisal imena na ploščah in katastrske podatke.
Spominska plošča
Velike Lašče
K. o. 1717 Velike Lašče, parc. št. 1954/3