| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Podboršt |
Terenci so padli v nemški hajki. Odkrit 1959. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 40. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 53. EŠD 15147 |
Ob glavni cesti skozi vas levo pred hišo Podboršt 3 na začetku vasi. |
PADLI SO ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
trikotna zidana struktura s stebrom |
Komenda |
1901 MLAKA, 221/21 |
|
Kulturni dom Justine Mogu |
Kulturni dom v Letušu se je imenoval po padli partizanki Justini Mogu. Spomeniki .. Žalec, 88 |
Kulturni dom Letuš (67 a) |
DOM KULTURE ZASEBNA ZBIRKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
muzejska zbirka |
Braslovče |
— |
|
Kozjane - Spomenik NOB |
Spomenik v vasi Kozjane je posvečen žrtvam fašističnega terorja, padlim v bitki 13. marca 1943 in padlim borcem iz Kozjan. Vsaki našteti skupini pripada ena izmed ploskev spomenika; četrta ploskev je prazna. Spomenik je bil odkrit 7. junija leta 1953. V ozadju je na bližnji zid pritrjena spominska plošča. Ta je bila maja 2006 prenešena iz Padeža. Na pobudo poveljstva 23. armadnega zbora v Tstu so fašisti 13. marca 1943 sprožili veliko ofenzivo na območju okrog tabora Brkinske čete. Četa, ki je bila obkoljena je izdelala načrt za umik proti Padežu čez Kosmačico in nato proti Volčam. Ko so v bližini vasi Kozjane partizani prišli iz gozda in želeli prečkati cesto Kozjane-Tatre, so naleteli na fašistične vojake, ki so prihajali iz smeri Tater. Pri prebijanju skozi vas Tatre naj bi po navedbah v literaturi padlo sedem partizanov, med njimi ena partizanka (Pepca Čehovin - Tatjana). Na spomeniku je sicer naštetih več padliv v tej bitki. Kot represalije so fašisti zbrali vse moške iz vasi Kozjane in jih odvedli v Ribnico, kjer naj bi prepoznali padle partizane. Od tam so zajete moške prepreljali v Trst na zaslišanja, večino pa nato odgnali v koncentracijsko taborišče Cairo Montenotte. V vas Kozjane je za temi fašisti prišla še skupina alpincev, ki je vas požgala. Literatura: Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978. Ferenc, Tone. Primorska pred vseljudsko vstajo 1943: Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1983. Sotlar, Rezka. »Kopija življenjepisa sestre.« 40 let kulturnega društva PEPCA ČEHOVIN – TATJANA Senožeče. Senožeče: Kulturno društvo Pepca Čehovin – Tatjana, 2014, str. 7. Sotlar, Rezka. »Pepca Čehovin – Tatjana iz Senožeč.« V: Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991, ur. Lea Franetič et. al., str. 452-453. Nova Gorica: Branko, 2015. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13461&submit.x=0&submit.y=0 Fotografije: E. Franetič, december 2016. |
Spomenik stoji sredi vasi Kozjane, ob glavni cesti skozi vas. |
1. ploskev: ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA KOVAČIČ ZORKO DROŽINA IVAN FILIPČIČ ANTON FIRM STANKO SLUGA ANTON ŠKERJANC ANTON STRAVS ANTON VATOVEC JOŽEF ZADNIK IVAN 2. ploskev SLAVA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM PADLI V BORBI DNE 13-3-1943 PRI KOZJANAH VOLK RUDI - BOJ - IZ OZELJANA ŠTOLFA LEOPOLD - JELEN- IZ RUBIJ SLAVKO - LUDVIK - IZ JESENIC ČEHOVIN PEPCA - TATJANA - IZ SENOŽEČ LUDVIK - JOŽEF IZ GABERKA MAHNE MARJAN SLOVENKO IZ ERJAVČ - ISTOK - IZ ISTRE SLAVKO SKOPEC - LUDVIK VIDOVA ARSEN - ISTOK 3. ploskev PADLI BORCI IZ VASI KOZJANE DROŽINA LEOPOLD FILIPČIČ IVAN STRANŠČAK FRANC STRANŠČAK ALBIN STRAVS RUDOLF VATOVEC FRANC VOJVODA DANILO ZADNIK JOŽEF ZADNIK JOŽEF Na spominski plošči napis: U PADEŽU JE BILO DNE 11. OKTOBRA 1944 PRVO ZASEDANJE SKUPŠČINE ZA JUŽNO PRIMORSKO OKROŽJE, KJER SO IZVOLILI IZVRŠNI NOO 8. 9. 74 OK SZDL - SEŽANA Na kovinski ploščici ob spominski plošči: PLOŠČA JE BILA IZ PADEŽA PRINEŠENA MAJA 2006 |
— |
— |
— |
— |
Elena Franetič, december 2016
26.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
— |
— |
26.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
spomenik in spominska plošča |
Divača |
K.o.: 2468-KOZJANE, št.parc.: *49/1 |
|
Plošča Antonu Bavčerju na Čavnu |
Planinca Antona Bavčerja so 21. ai 22. junija 1944 v Trstu ubili kot talca. Anton Bavčer. Wikipedija. |
Zavetišče na Čavnu je dostopno po cesti iz Lokavca ali po markiranih planinskih poteh. Plošča je na skali ob robu gozda pod kočo. |
ROJAKU - PLANINCU ANTONU BAVČERJU [zvezda] TALCU - V TRSTU - 21.6.1944. KER SI VERJEL V VSTAJENJA DAN ZATO SI PAL - A NE ZAMAN NAJBOLJŠIH NAŠIH FANTOV KRI JE DALA ZARJO NOVIH DNI. PDS AJDOVŠČINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 3. 2019 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, spremenil ime obeležja, besedilo na spomeniku in opis po slikah in besedilu M. Luštrek |
plošča |
Ajdovščina |
2382 Stomaž, 683/3 |
|
Partizanska domačija. |
Na hiši Franca Laha št.170, ali Zgornja Rečica 115 je plošča v spomin na partizansko domačijo. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.495. |
Rečica 170. Zg. Rečica 115. |
PARTIZANSKA DOMAČIJA. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
4.4.2022. 00:00 |
— |
Spominska plošča je odstranjena. S.Gradišnik,20.4.2022. |
Spominska plošča. |
Laško |
1022 REČICA, 610/1 |
|
Ljubljana, Žale, Sergej Mašera |
Ob izbruhu druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh je bil Sergej Mašera poročnik bojne ladje na rušilcu Zagreb v Boki Kotorski. Ladje niso hoteli predati okupatorjevi vojski in sta skupaj z Milanom Spasičem ladjo razstrelila in se potopila skupaj z njo.
Trupla Sergeja takrat niso našli. Leta 1985 je časopis Politika objavil članek o mladem dekletu, ki je po potopu rušilca našla in glavo in jo po starem črnogorskem običaju shranila kot glavo junaka. Inštitut za sodno medicino v Ljubljani je ugotovil, da lobanja po vsej verjetnosti pripada Sergeju Mašeri. 17.4.1987 so jo z vojaškimi častmi položili v družinsko grobnico na ljubljanskih Žalah.
Leta 1973 sta bila Sergej Mašera in Milan Spasić razglašena za narodna heroja. Vir: RTV365: rtvslo_Sergej_Masera O pokopu od 22 min dalje Wikipedia:
V seznamu Žal je ime Sergej.
Geslo: herojgrob123 |
Pokopališče Žale oddelek 53A vrsta 11 grob 13 |
P.B.B. SERGIJ MAŠERA +1912 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 12.12.2022 |
18.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 18.3.2023, dodal opis |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Celje, pokopališče, Bizjak Silvija in Arnold |
Arnold Bizjak: Sistory ne ponudi podatkov. Nekaj pesmi je napisala že pred odhodom v partizane. Poznejše, partizanske in taboriščne pesmi so žal izgubljene. […] SLOVENKA NA TUJEM Slovenska dežela, prelepa je, Me Nemci preselili so, Tudi tukaj travca zeleni Po drevju jabolke rdeče zorijo Po gozdu ni speva, slavčka sladak, A smrekic ni, nikjer jih ni, Oh, kje je potok tu hladan, Tu vsega tega ni, lepote ni, Pesmi Silvije Bizjak, Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo, Zbral in uredil Jernej Borovnik-Bartol, Šentjur: Samozal. J. Borovnik-Bartol, 1998, str. 262, 269. |
Mestno pokopališče Celje, od poslovilnih vežic levo po poti naravnost navzdol po pokopališču, 1. grob desno od poti. |
[križ] IVAN BIZJAK ARNOLD * 1906 padel 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.10.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
1.10.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Celje |
K. o. 1082 Teharje, parc. št. 904/4 |
|
Partizanskim borcem. |
Grob neznanih borcev NOV, ki so padli v okolici Širja. |
Širje, vaško pokopališče. Pokopališče leži malo oddaljeno od vasi sredi travnikov. Grob leži v zadnji vrsti desno.
Hiša v bližini: Širje 1 |
V SPOMIN PADLIM V LETIH 1941 - 1945 ZB Z.MOST. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
30.11.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 8.4.2022 |
Grob(išče) |
Laško |
1860 ŠIRJE, 760/2 |
|
Izlake |
Iz kamnitih kvadrov sestavljen spomenik (odkrit leta 1957) je posvečen petim
žrtvam NOB, od katerih so bile tri pokopane na tem mestu. Okrit 1957. |
V parku jugovzhodno od šolskega poslopja, ob h. št. Narof 9. |
TUKAJ STA BILA DNE 18. 5. 1944 V TEM GROBU SO BILI POKOPANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Rimske Toplice, Partizanski prehod preko proge |
Vir: https://business.facebook.com/spominsko.obelezje/ Foto 1: pred odtujitvijo plošče pred letom 2013 Foto 2: po odtujitvi plošče in obnovi ogrodja spomenika avgusta 2013 Foto 3/1: posneta 8. 4. 2022, po namestitvi nove plošče z rahlo spremenjenim napisom leta 2014. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Preko mostu čez Savinjo, nato 500m ob progi proti Celju. |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 5.1.2022
S.Gradišnik, 8.4.2022. |
5.1.2022. 00:00 |
21.7.2025. 16:38 |
S.Gradišnik, fotografija prehoda, 8.4.2022. |
— |
Laško |
K.o.:1039 RIMSKE TOPLICE, *153 |
|
Pokopališče Trava, Amalija Volf |
SIstory navaja: Ime in priimek: Amalija Volf, Oče: Filip Jakob, Mati: Marija, Priimek matere: Krulič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 29.03.1909, Kraj rojstva: Žurge, Osilnica, Kraj bivanja: Žurge, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1942, Kraj smrti / izginotja: Gonars, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka Amalija Volf. Sistory
Geslo: taboriščeGonars123
|
Lokalno pokopališče, po poti od glavnega vhoda, na skrajno levi strani tik pred obzidjem |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 24.7.2024 |
24.7.2024. 00:00 |
5.10.2025. 23:30 |
D. Divjak, dodal opis iz Sistoryja, 5.10.2025 |
Nagrobnik |
Loški Potok |
K.o.: 1585 - TRAVA, št.parc.: 1757/2 |
|
Renče, Spomenik padlim med NOB |
Na tlakovano ploščad je postavljen steber na podstavku, za njim marmorna
plošča v obliki zidu z imeni 74 padlih borcev in žrtev NOV (54 padlih bork in
borcev, 7 žrtev fašističnega terorja ter 17 umrlih v taboriščih), s trirogelnim
zaključkom. Avtor spomenika je Boris Kobe, odkrit je bil 22.12.1949. Spominskih obeležij NOB je v Renčah še več, nekaj v središču vasi, ob šoli, na starem pokopališču, na Kremancah (delno poškodovano), pri Martinučih (precej poškodovano), v Ozrenju in na hiši, kjer so bili zapori. Nič čudnega, saj so bile Renče središče in vozlišče odpora, mala Moskva, kakor so našo vas imenovali Italijani. vir: http://www2.arnes.si/~ljijs30/zgodovina_8.html vir2: https://slov.si/doc/rutar6.pdf EŠD 28458 Vir: ZBORNIK RAZPRAV OB 750-LETNICI PRVE ZNANE PISNE OMEMBE RENČ, Miran in Radivoj Pahor, Občina Renče-Vogrsko, september 2010 Geslo: prekomorci123 |
V središču naselja Renče, nasproti cerkve. |
S L A V A P A D L I M! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 30.3.2021
18.11.2021 D.Divjak |
18.11.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije 3, 4/1, 4/2
18.11.2021 dopolnil s seznamom žrtev ter dopolnil podatke D.Divjak |
— |
Renče-Vogrsko |
K.o.: 2322 - RENČE, št.parc.: 3591 |
|
Ljubljana, Žale, Pavle in Marjan Keršič |
V evidenci Žal je prvoborec Pavle zapisan kot
Pavel. Kipar Marjan Keršič je po vojni
ustvaril več partizanskih spomenikov. Na spletu je podatek, da je sodeloval v
OF, bil večkrat aretiran in poslan v Gonars. |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [28B], vrsta [1], grob [11] |
KERŠIČEVI
PAVLE - JEŽEK *1921 +1981 PRVOBOREC XIV. DIVIZIJE MARJAN - BELAČ *1920 +2003 AKADEMSKI KIPAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
7.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
EŠD 10108 STARE ŽAGE - ŠPRAJCERJEV MLIN IN ŽAGA |
Ob cesti, ki pelje iz Soteske proti Črnomlju stojita na koncu vasi v Starih Žagah na desnem bregu Črmošnjičice nekdanja kočevarska žaga venecianka in mlin z delno ohranjenimi napravami. V kleti enonadstropne zidane stavbe mlina (Stare Žage 12) je še ohranjena kovačnica. Dostop je čez kamnit enoločni most. Šprajcerjevi (Spreitzer) so bili eni izmed Kočevarjev, ki ob množični selitvi Kočevarjev v Spodnje Posavje leta 1941, tako kot še nekateri drugi, niso hoteli prodati svojega premoženja italijanski družbi Emona, ampak so raje ostali doma na svoji zemlji. V Starih Žagah so imeli kmetijo ter žago in mlin z dvema mlinskima kamnoma. V enem so mleli samo koruzo, v drugem pa ostale žitarice. A, kar je bilo najbolj važno, bili so na svojem. Posestvo, kamor naj bi se preselili, ni bilo njihovo, pa tudi vedeli niso, kaj jih tam čaka. Tako je gospodar z dvema sinovoma ostal, ostali otroci pa so se izselili. Gospodar je bil zelo napreden in je imel za takratne čase zelo sodobno žago. Z zunanjega skladišča, kamor so kmetje pripeljali hlodovino, so jo delavci po tračnicah z vagončki pripeljali na mesto razreza. Žaga venecianka oziroma po domače »gater«, je odvisno od vodostaja potoka žagala z enim, dvema ali več žaginimi listi. Včasih tudi cel hlod naenkrat. Na zunanji strani je bilo leseno pogonsko kolo, ki je vodo za pogon dobivalo po lesenem koritu v katerem je bila preklopna naprava, ki je vodo usmerjala na žagino ali mlinsko pogonsko kolo. V kletnem delu žage so še danes vidne kovinske gredi z lesenimi jermenicami, ki so preko širokih usnjenih jermenov poganjale bodisi listno žago za razrez hlodovine, krožno žago cirkularko za vzdolžno obžagovanje desk pa tudi čelilno napravo, ki je čela desk poravnala in jih tudi obrezala na ustrezno dolžino. Med drugo svetovno vojno so žagali hlodovino v deske za potrebe partizanskih objektov v Kočevskem Rogu. Tukaj so leta 1943 žagali deske tudi za Bazo 20, ki so jo začeli graditi v gozdu nad Červanovo cesto pod Sokolskim vrhom. Mlin in žaga sta danes vpisana v register kulturne dediščine, vendar, ker ne obratujeta več, lastniki nimajo sredstev za njihovo vzdrževanje. |
DOSTOP: Na koncu vasi Stare Žage iz smeri Podturna stoji na levi strani ceste na desnem bregu Črmošnjičice tik pred manjšo elektrarno na stebrih zidanih iz kamna leseni objekt, kjer je delovala žaga.
KOORDINATE: N 45º 41' 20,78"; E 15º 05' 3,88"
|
Objekt je sicer vpisan v seznam kulturne dediščine, vendar plošča, ki bi na to opozarjala, ne obstaja |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec 21.8.2019 |
— |
— |
— |
Lesen objekt podzidan z zidovi iz naravnih kamnov |
Dolenjske Toplice |
K.O. Stare Žage, pc. št. : 2331/2,Fizični lastnik Svašnik |
|
Plošča relejni kurirski postaji P-22 |
. |
Tolmin. Ljubinj in po cesti do planine Stador. tukaj je lovska koča, kjer je plošča. |
NA TEM OBMOČJU VE MED NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P-22 PADLI KURIRJI: JEKLIN FORTUNAT 1924-1943 KEMPERLE LADO 1917-1945 KIKEČLJ FRANC 1911-1944 1983 KURIRJI IN LD LJUBINJ |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič in Rok Uršič 25.8.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
SLIVNIŠKO POHORJE - spomenik žrtvam za svobodo |
V okolici Mariborske in Ruške koče se je leta 1941 nekaj časa zadrževala Pohorska četa. Dne 3. septembra 1941 je v bližini Ruške koče prišlo do aspopada med Nemci in patruljo Pohorske čete. V spopadu je bil smrtno ranjem en nemški policist, partizani pa niso imeli izgub. Leta 1943 so pohorski partizani požgali nekaj planinskih koč na Pohorju, da bi preprečili namestitev nemških posadk v teh kočah. Požgani sta bili tudi Ruška kočain Planinka. Pri Ruški koči so si Nemci maja 1943 uredili postojanko. Partizani so jo požgali 19. novembra 1943. Po osvoboditvi Ribnice in Lovrenca avgusta 1944 je štab XIV.divizije ukazal Tomšičevi in Šercerjevi brigadi, naj uničita še preostale nemške postojanke na vzhodnem Pohorju. V noči na 3. september 1944 je Tomšičeva brigada napadla Mariborsko kočo, Šercerjeva brigada pa Šercerjev dom.Obe koči sta bili močno utrjeni. Obdani sta bila z bunkerji, s strelskimi jarki in žičnimi ovirami. Napad na obe koči sta brigadi zavarovali z zasedami. Mariborsko kočo sta napadli dve četi 1. bataljona Tomšičeve brigade. Ostale enote Tomšičeve brigade so postavilw zasede proti Limbušu, Bistrici, Rušam in Fali ter kontrolirale območje proti Glažuti. Vod 3. bataljona je bil v brigadni rezervi. V zasedi proti Hočam so bile enote Pohorskega odreda. Nemška posadke je pričakala napadalce že na položajih, ker je Šercerjeva brigada že pri obkoljevanju Sokolskega doma trčila na nemško patruljo. Zaradi tega sta bili obe posadki alarmirani. Nemška posadka pri Mariborski koči je nudila ogorčen odpor. Boj je trajal nad tri ure ( od 23. ure do skoraj treh zjutraj). Nemška posadke se je prebila, ker obroč ni biol povsem sklenjen. Po končani borbi so partizani kočo zažgali. Sokolski dom je napadel 2. bataljon Šercerjev brigade. Večini Nemcev se je uspelo prebiti in pobegniti. V boju je padlo nekaj borcev Šercerjeve brigade. Po končanem boju je zagorel tudi Sokolski dom, 3.septembra zjutraj pa še Poštarska koča in Pohorski dom. Tako so bile v noči med 2. i 3 . septembrom 1944 uničene zadnje nemške postojanke na Pohorju, ki so bile najbližje Mariboru. Osvobojenoozemlje na Pohorju je bilo razširjeno in utrjeno. Vir: Zbornik spomeniških obeležij NOB v občini Maribor-Tezno, Maribor, julij 1987 Pomnik NOB nima EŠD Spomenik žrtvam za svobodo predstavlja kamnita - granitna stena velikosti 2,00 x 1,00 x 0,20 m, ki ima na sprednji strani pritrjeni kovinsko plastiko s tremi partizani v boju, in kovinsko ploščo, velikosti 60 x 50 cm z relifiranim napisom. Vse skupaj stoji na urejeni površini, do katere vodijo tri stopnice. Kdo je avtor spomenika ni znano, odkrit je bil leta 1954 |
Spomeni stoji med Mariborsko kočo in Pajkovim domom na Pohorju in sicer desno ob cesti, okoli 50 m in čez cesto vzhodno od stavbe Slivniško Pohorje 24. |
SPOMNI SE ŽRTEV ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
foto B.in P. Strajnar, vnos T.Bizjak, 15.6.2018
Dopolnil D.Divjak, 29.april 2020 |
2.10.2023. 00:00 |
— |
Popravil lokacijo spomenika in parc. št. R. Zupanec, 2. 10. 2023. |
kamen,kovina, memorialna dediščina |
Hoče-Slivnica |
k.o.700 - Slivniško Pohorje, parc. št. 331/3 |
|
Ivan BOSNAR-pokopališče Podčetrtek |
Po "Sistory" roj. 23.12.1923 v Imenem, samski, umrl 19.04.1945 pri Dubravi, HR |
Pokopališče Devica Marija na pesku, Slake, Podčetrtek. |
BOSNARJEVI IVAN 1923 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
22.3.2024. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Podčetrtek |
— |
|
Lazar Kavrečič, Sv. Anton pri Kopru |
Spominsko obeležje je posvečeno 24.4.1944 na tem mestu ubitemu aktivistu. Izdelano je iz gladko obdelanega kamna, širokega 40 cm in visokega 66 cm s posvetilom. Obeležje je bilo postavljeno 1951.
. Zanimivo je, da je na starem spomeniku (foto 3/4) datum rojstva 7. VII. 1899 (tak je tudi na Sistory), na novem spomeniku pa je 27. VII. 1899.
|
Pred vasjo SV. Anton pri Kopru na levi strani ceste če se peljemo iz Kopra cca 300 m pred centrom in zadružnim domom stoji na zidu spominska plošča. Hiša v bližini: Turki 13, Sv. Anton |
[zvezda] NA TEM MESTU SO 24. 4. 1944 PO MUČENJU FAŠISTI UBILI AKTIVISTA KAVREČIČ LAZARJA ROJEN 27. 7. 1899 SLAVA MU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 30. 04. 2017 |
18.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.6.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2.
M.Kermavnar, 18. 10. 2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis in dodal fotografijo 3/4.
|
Spominska plošča Fikoni |
Koper |
K. o. 2612 Sveti Anton, parc. št. 1189 |
|
Predjama, Spominsko znamenje NOB |
Na podstavek iz neobdelanega kamna je pritrjena marmorna plošča z vklesanim
napisom II. konferenci ZSM za Pivško okrožje. Postavljeno je bilo 18.10.1959.
|
Spominsko znamenje stoji v gozdu, SZ nad Predjamskim gradom.
GPS koordinate: 45,8167° N 14,1203° E
(45°49'0" N, 14°7'13" E)
Najenostavnejši dostop je iz Bukovja po cesti proti Podkraju. Z avtom se lahko pripeljete do začetka pešpoti (foto) preko ograjenih pašnikov. Vstop in izstop iz pašnika je skozi »vrata« (foto). Pot vodi rahlo navzgor in da slutiti, da je bila nekoč kolovoz. Greste mimo velike kamionske cisterne do roba pašnika. Od »vrat 4« do spomenika je med drevjem in po visoki podrasti kakih 60 metrov. Spomenik je obrnjen s hrbtno stranjo proto nam, izgleda kot porasla, 1 meter visoka skala in ga opazite, ko ste le par metrov od njega. Pot je pokazal domačin Silvo Gutnik, ki je pred kratkim obnovil napis na plošči.
|
NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 22.5.2020 |
8.8.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2023, obiskal spomenik in vnesel fotografije in dostop |
— |
Postojna |
K. o. 2474 Bukovje, parc. št. 1582/61 |
|
Franc Šali, Veliki Podljuben |
Spominsko obeležje iz neobdelanega kamna z belo napisno ploščo, je posvečeno petim partizanom, ki so padli na tem mestu julija 1943. Spominsko obeležje je bilo postavljeno 1979. Spominsko obeležje je postavljeno na mestu, kjer je 10. julija leta 1943 ob nenadnem vdoru italijanskih vojakov in belogardistov padel prvoborec Franc Šali iz Vavte vasi, v bližini pa ob drugih soočanjih s sovražnikom tudi drugi borci NOB.
»10. julija 1943 je bil vroč poletni dan. Večja patrulja Italijanskih vojakov in belogardistov je v vas prišla iz straške smeri in zgornjega konca v vas. V vasi je bilo več partizanov in aktivistov OF. Zaropotala je strojnica in nekaj pušk. Pod streli je obležal prvoborec Franc Šali iz Vavte vasi. Blizu mesta kjer je sedaj spomenik. Razlegali so se posamični streli po vasi. Zajeli so tri moške. Eden je imel srečo, dva mlada fanta iz Velikega Podljubna pa so kruto pokončali med potjo iz vasi proti Ušivcu pri Babjem hribu. To je bil žalosten dan za družine pobitih in vaščane. Pa tudi velika izguba za partizansko gibanje in lokalno organizacijo OF, saj sta bila Hrovat in Gašper njena aktivista, Šali pa organizator partizanskega odpora. Vojna vihra je prizadela mnoge družine, tudi po več svojih članov so izgubili v tistem krutem času. Prenekateri niti niso vedeli za kaj so morali umreti. Povprašali smo starejše vaščane, ali se še spominjajo tistih dni in dogodkov in mlajše ali vedo za to tragedijo. Kristina Škufca se še živo spominja tistega dne. Takole je povedala. 'Tistega julijskega dne so bili pri nas trije partizani, nahajali so se pod našim kozolcem nad hišo. Kulovčev Franci iz Vavte vasi, pa Košakova Vida in Novega mesta in še eden, sem pozabila njegovo ime. S sestro Danico sva bili ravno na njivi. Jaz sem kopala krompir, ona pa je malo višje nabirala fižol za kosilo, ko je sestra zagledala skupino tabelih vojakov, ki so prihajali iz gozda in med njivami nad našo domačijo ter zavpila: 'Partizani bežite, »tabeli« gredo'! Partizani so opozorilo slišali in se takoj umaknili v gozd nad vasjo in ušli, da so se izognili spopadu. Opozorilo je slišal tudi eden belogardist, ki je sestro hotel kar ustreliti, pa mu je zatajila puška. Je bil ves iz sebe in je skozi grozil sestri in meni. Obe so odgnali dol v vas, naju tepli in na naju kričali. Rešile so naju starejše ženske, ki so vojakom dopovedovale, da otroka nista nič zakrivila in naj naju vendar pustijo pri miru. Med vdorom v vas so presenetili Franca Šalija, partizana, ki je nekaterim družinam prinesel propagandni material. Šali se je umikal za Šmajdkovo domačijo, kjer so ga opazili vojaki in pokosili na robu vasi, kjer je mrtev obležal. Tabeli so imeli sliko Šalija z ženo in sinkom in povpraševali, če smo tistega na sliki kaj videli in ali ga poznamo. Morali smo se narediti, da ga ne poznamo. V hajki skozi vas so vojaki opazili dve osebi na travniku pri Plantanovih v spodnjem delu vasi, ki sta sušila seno in se poizkušala skriti in izogniti srečanju z vojaki pa so ju ujeli in skupaj z gospodarjem Plantanom odvlekli s seboj. Za Plantanom je šla njegova žena s tremi majhnimi otroki in vseskozi prosila, naj njenega moža izpustijo. Italijanski vojak, ki je vodil Plantana izven vasi z nalogo da ga ustreli, je bil milosten in streljal v zrak, ujetega Plantana pa pustil živeti. Mnogo slabše se je godilo Gašperju in Hrovatu. Odvlekli so ju s seboj, med potjo tepli s puškinimi kopiti in brcali. Do smrti so ju pobili blizu sedanje plošče na Babjem hribu in ju tam tudi pustili ležati. Sporočili pa so kje sta. Nihče od njiju ni bil ustreljen. Vse ubite so potem pokopali svojci. Šalija so pokopali v Vavti vasi. Hrovat in Gašper sta skupaj ležala na parah doma in vaščani smo šli čut. Pokopali so ju v Šmihelu. Našteli so jih 30, 15 je bilo »tabelih« in 15 Italijančkov. Tabeli so bili okrutnejši do ljudi, Italijani pa so pobirali jajca, lovili in streljali kokoši. Naša kura je svojih dvanajst piščančkov rešila, odvlekla v gozd in šele proti večeru se je z vsemi vrnila domov.' Vinko Šmajdek je bil takrat star še ne dve leti. Dogodek lahko opiše le po pripovedovanju staršev. S sinom padlega Šalija redno skrbi za bližnje spominsko obeležje.«
|
Spominsko obeležje je postavljeno na travniku, na severozahodnem robu vasi. Do njega je 100 m po kolovozu od h. št. Veliki Podljuben 12.
Koordinate: 45.7509533,15.1185133 |
NA TEM MESTU JE PADEL SVOJA ŽIVLJENJA SO V SPOMIN JUNAKOM BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
|
22.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 8. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz glasila Šum sekvoj.
Dodal sveže posnetke, odstranil mrtvo povezavo na spomenike Birčne vasi in spremenil status spomenika v obstoječe. M. Hladnik 22. 12. 2024. |
— |
Novo mesto |
K. o. 1493 Veliki Podljuben, parc. št. 256/2 |
|
Laniše, Spominska plošča Danici Škapin - Bojani in štirim neznanim borcem |
Spominska plošča je iz črnega kamna z napisom. Ob prvotni postavitvi leta 1963 je izvirna plošča z drugačnim napisom stala na hiši. Ko so hišo podrli in na njenem mestu postavili novo, so ploščo preselili l. 2011 na naravno skalo nasproti hiše. Dogodki, ki so povzročili smrt borcev, so posledica nemškega napada na partizane pri sosedu Mrzlikarju (kjer je spomenik temu dogodku) in so opisani na tej povezavi: http://karantanec.blogspot.com/2016/09/tragedija-pod-bevkovim-vrhom.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. |
Ob poti v neposredni bližini hiše Laniše 11. |
V BLIŽINI JE 3.12.1943 PADLA DANICA ŠKAPIN - BOJANA IN ŠTIRJE NEPOZNANI BORCI 5. BATALJONA GRADNIKOVE BRIGADE . 22.10.2011 ZB SOVODENJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
K. o. 2052 Laniše, parc. št. 219/1 |
|
Novo mesto, Plošča žrtvam bombardiranja |
Med nemškim bombardiranjem Novega mesta 3.10.1943 je bila zadeta tudi ženska
bolnišnica. Pod ruševinami je našlo smrt 16 ljudi. Med njimi sta bila aktivistka
OF dr. Veruša Štolfa in umetnostni zgodovinar Jože Gregorič. Na plošči, ki je
bila odkrita 25.10.1974 v avli te bolnišnice, oblikoval jo je arhitekt Boris
Kobe, je zapisano tudi ime dr. Vladimira Sajeta, pomočnika sanitetnega referenta
Šlandrove brigade. Ranjen je bil 13.9.1943 ob nemškem bombardiranju pri
Šentjerneju in je naslednjega dne v Novem mestu umrl. |
Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 9. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko stavbe od zunaj. Dostop za preverbo, ali plošča še obstaja, ni bil mogoč. -- M. Hladnik 27. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1340/2 |
|
Laško-Gasilcem Laškega |
Muzej narodne osvoboditve Slovenije. |
Gasilski dom Laško. Cesta v Rečico 2. |
V SPOMIN ŽRTVAM 1941 - 1945 GASILCI F. PETERNEL F. VAUPOTIČ M. ZAVŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Laško |
2650 DEBRO, 71/3 |
|
Limbuš |
Ni v RKD. |
Sredi Limbuša, 25 m južno od krožišča, v parku ob potoku Blažovnica. |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
— |
— |
M. Kermavnar, 18.6.2024, po fotografijah dopisal imena na plošči. |
prirezani kamniti steber |
Maribor |
661 LIMBUŠ, 989/8 |
|
Krašnja, pokopališče, Žibert Jože |
Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Žibert, Oče: NULL, Mati: Frančiška, Po domače: Jernačev, Datum rojstva: 16. 07. 1927, Kraj rojstva: Krajno Brdo, Kraj bivanja: Krajno Brdo, Stara občina: Krašnja, Nova občina: Lukovica, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): posestnikov sin, Datum smrti/izginotja: 11. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Golnik, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »Na spomeniku v Krašnji pa niso napisani […]
Jože Žibert-Jernačev iz Krajnega brda, r. 1927. Ubil ga je drobec mine na pragu domače hiše 10. aprila 1944.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str.895, 896)
Opomba |
Pokopališče Krašnja, od glavnega pokopališkega vhoda (stopnice) po tlakovani poti, levo, 7. vrsta, 4 grob (od zidu, z leve strani vrste).
|
[križ, reliefna podoba Kristusa] JERNAČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
20.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1931 Krašnja, parc. št. 185 |