| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Zakopi na Mežaklji |
Slavko Oman je imel pred tem na vrhu Mežakle samostojno obeležje (gl. Arhiv ZB Jesenice). Plošča na oblikovani skali z baklo na desni, pred spomenikom trata in okrog več lesenih klopic, postavljenih v krogu. Na tem kraju je nekoč stala Luckmanova lovska koča, ki je bila požgana. Odkrito 1981. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 202. EŠD 13192 |
Dostop možen z avtom iz Gorij (na gozdni cesti sledi smerokazom proti partizanski bolnici na Mežakli) ali peš iz Kurje vasi (Jesenice): http://www.hribi.net/izlet/podmezakla_jesenice_partizanska_bolnisnica_na_mezakli_cez_zakop/1/1260/2115 . Somenik se nahaja na robu Mežakle blizu patrizanske bolnice. Koordinate 46,42509 (46° 25′ 30,32″ N), 14,03428 (14° 2′ 3,41″ E), https://maps.google.com?q=46.425088,14.034282
|
V BORBI Z NEMŠKIM OKUPATORJEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
1.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4. |
plošča na kamnu |
Gorje |
K. o. 2185 Spodnje Gorje, parc. št. 951/1 |
|
Golušnik |
Na dveh neobdelanih kamnih sta pritrjeni dve glajeni črni plošči z imeni 21 partizanskih enot, ki so delovale na širšem območju Trške gore. Ob spomeniku so posajene lipe, ki ponazarjajo posamezne enote. Spomenik je bil postavljen 1987. EŠD 22908 |
Spomenik stoji na vrhu hriba s pogledom na Novo mesto in okolico. Severozahodno od cerkve Marijinega rojstva na Trški gori.
Hiša v bližini: Golušnik 30 |
prva plošča druga plošča: NA ŠIRŠEM OBMOČJU TRŠKE GORE SO DELOVALE ORGANIZACIJE OF IN SE BOJEVALE SLOVENSKE TER HRVAŠKE PARTIZANSKE ENOTE NOV IN POJ: OKROŽNI ODBOR OF NOVO MESTO NOVOMEŠKA ČETA 1. DOLENJSKI PARTIZANSKI BATALJON DOLENJSKI ODRED KRAŠKI ODRED ZAPADNODOLENJSKI ODRED VZHODNODOLENJSKI ODRED TOMŠIČEVA BRIGADA GUBČEVA BRIGADA CANKARJEVA BRIGADA ŠERCERJEVA BRIGADA ŠLANDROVA BRIGADA 12. BRIGADA 15. BRIGADA - BELOKRANJSKA 9. BRIGADA - KOČEVSKA 14. ŽELEZNIČARSKA BRIGADA 1. SLOVENSKA ARTILERIJSKA BRIGADA ŠTAB 15. DIVIZIJE 1. BRIGADA VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI 13. PROLETARSKA BRIGADA RADE KONČAR PRIMORSKO GORANSKI ODRED OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV-NOVO MESTO GOLUŠNIK, 17. OKTOBRA 1987 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 13.10.2020, napis na spomeniku in fotografije |
— |
Novo mesto |
— |
|
Brdca nad Breginjem - Spomenik padlima borcema Marku Redelongiju in Avgustinu Vrečarju |
Odkrit 1. 5. 1957, avtor Jožko Našivera. (JSNP, 167) Redelonghi je bil rojen 24. 4. 1912 v Zapotoku v Beneški Sloveniji. Ob kapitulaciji Italije je vstopil v NOV in je kmalu postal poveljnik 1. bataljona Briško-beneškega odreda. Pod njegovim vodstvom je bataljon 13. 3. 1944 napadel vojaško letališče med Čedadom in Vidmom. Borci so uničili 9 letal. Napadli so tudi hišo, kjer so stanovali nemški oficirji in podoficirji. Sovražnik je imel prek 25 mrtvih in nekaj ranjenih ter veliko materialno škodo. 16. 3. 1944 je bil Marko Redelonghi težje ranjen. Zdravil se je na Brdcah nad Breginjem. Tu je padel ob nemškem napadu 5. 5. 1944 skupaj z ranjenim Avguštinom Vrečarjem. Takoj zatem so Nemci pridrveli tudi v Markovo rojstno vas Zapotok in do smrti mučili njegovega očeta. Marko je bil za narodnega heroja imenovan 20. 12. 1951. Spomenik na Brdcah, približno 2 km zahodno od Breginja, je bil odkrit 1. 5.1947. Grob narodnega heroja Marka Redelonghija je na pokapališču vasi Sedlo.
Geslo: herojgrob1234 Geslo: herojsmrt123 |
Iz Breginja po cesti proti mejnemu prehodu z Italijo. Po 2 km parkiramo avto in se po gozdnem kolovozu desno podamo v breg. Pri odcepih se vedno držimo desno. Priporočamo lokalnega vodnika. |
TU STA PADLA JUNAŠKE SMRTI DNE 5.5.1944 NARODNI HEROJ MARKO REDELONGI R.24.4.1912 V ZAPOTOKU V SLOV. BENEČIJI IN NAMESTNIK KOMANDANTA BATALJONA AVGUSTIN VREČAR R.6.8.1917 V BORJANI 113. PADLA STA VENDAR STA ŽIVA V SPOMINU NEMINLJIVA V PRST POKOPANA KOT SEME SVOBODE VSEH LJUDSTEV SVETA SLAVA NJUNEMU SPOMINU! POSTAVIL Z.B. BREGINJ DNE 1.5.1957 |
— |
— |
— |
— |
Igor Baloh i Vojko Hobič 8.1.2019
9.2.2021 - dopolnil D.Divjak, M.Hladnik 30.4.2021 |
11.9.2024. 00:00 |
— |
9.2.2021 - dopolnil podatke in popravil napis D.Divjak, M. Hladnik 30. 4. 2021 |
Spominska plošča |
Kobarid |
K.o.: 2214 - KOBARID, št.parc.: |
|
Taborišče izgnancev Markt-Eisenstein |
Vir:Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968
|
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 17.2.2024 |
17.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Padlim vaščanom, Zavodnje |
— |
Zavodnje 27A. Spomenik stoji poleg Doma krajanov v Zavodnjah. |
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S.Gradišnik,16.02.2020 |
6.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/2 do 3/4. |
plošča na betonskem podstavku |
Šoštanj |
K. o. 947 Zavodnje, parc. št. 322/16 |
|
Padla kurirja TV-5a na Branskem |
ČERNEC Dolfe – Piko, partizan, kurir TV-5/a pri Radečah. Rodil se je 9.
oktobra 1928 v Trnju nad Radečami. 13. februarja 1944 so se na kurirski poti v
logarski koči pod vasjo Svinjsko ustavili kurirji Dolfe Černec, Emil Strnad in
Janez Tovornik. Zaspali so brez straže. Našli so jih domobranci in jih strahotno
mučili. Pulili so jim nohte z rok in nog ter šele potem dva ubili. Tovornik jim
je ranjen ušel.
SIstory navaja: Ime in priimek: Emil Strnad, Oče: Alojzij, Mati: Terezija, Priimek matere: Lendero, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.07.1922, Kraj rojstva: Brunk, Kraj bivanja: Brunk, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): ključavničar, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 12.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Pri Svinjskem, Kraj pokopa: Radeče, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Adolf (Dolfi) Černec, Oče: Adolf, Mati: Marija, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 09.10.1928, Kraj rojstva: Trnje (nad Radečami), Kraj bivanja: Radeče, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): železničar - uradnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 13.02.1945, Kraj smrti / izginotja: pri Svinjskem, Kraj pokopa: Radeče, Država pokopa: Slovenija . Švigelj je ustanovil novo postajo TV 5a v gozdu na hribu Jatna med vasmi Osredek, Jagnjenica in Žebnik. Od ustanovitve TV 5a pa do osvoboditve je bilo na njej vsega 17 kurirjev, od tega jih je sedem padlo. Prvi Mirko Trošt-Janko iz Osredka pri Radečah. Emil Strnad doma iz Brunka nad Radečami in Dolfe Črnec iz Trnja nad Radečami sta postala žrtvi domobrancev. Dolfeta in Emila so strahotno mučili, celo nohte so jima trgali z rok in nog, šele nato so ju ubili. Decembra 1944 so Nemci ujeli Petra Rossija iz Žebnika in Slavka Babiča iz Zagorja ob Savi, ki sta bila med 100 talci obešena na Frankolovem. 13. maja 1945 so četniki v Jagnjenici ujeli še Pepija Zavrla iz Jevnice in Štefana Rusa iz Metlike. Naslednji dan so ju našli domačini ustreljena in s prerezanima vratovoma.
V naselju Njivice je 7. padlim kurirjem postavljeno spominsko znamenje.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spomenik se nahaja na zahodni strani večje gozdne jase, slab kilometer po gozdni cesti severozahodno od naselja Bransko in 300m od mesta relejne kurirske postaje, kjer so belogardisti zverinsko ubili dva kurirja.
Dostopen je po gozdni cesti iz smeri Kladja pri Krmelju ali Kala pri Krmelju.
Spomenik je konstrukcija dveh tirnic, zvarjenih v obliki črke "V" s peterokrako rdečo zvezdo na vrhu in z napisno ploščo v sredini. Spomenik je visok okoli 3,5 m.
Spomenik je bil svečano odprt 26.10.1985, ko KS Šentjanž praznuje svoj krajevni praznik. Idejni vodja takratni predsednik KS Janez Janko Šušteršič ob 40.obletnici dogodka v Jatni. |
Na tem mestu sta bila zverinsko umorjena kurirja TV - 5A Černec Adolf - Piko, 9. 10. 1928 - 13. 2. 1945 Strnad Emil - Berač, 16. 7. 1922 - 13. 2. 1945 |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 25. 2. 2018
S. Gradišnik, 22. 10. 2023
M. Kermavnar 2.8.2024
D. Divjak 5.2.2025 |
5.2.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 2.8.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal opis tragičnega dogodka.
D. Divjak dodal podatke iz Sistory žrtve II. svetovne vojne, 5.2.2025
Po opozorilu Bora Borovskega pridružil informacije in sliko kurirjev s podvojenega zapisa o neobiskanem obeležju, ki ga je S. Gradišnik lociral 2023 lociral vzhodno od Radeč, in podvojeni zapis zbrisal. M. Hladnik 13. 2. 2025 |
traverzi z zvezdo in ploščo |
Sevnica |
K. o. 1386 Kal, parc. št. 1108/1 |
|
Grobnica padlih med NOB v Žabji vasi |
Spomenik je posvečen padlim domačinom in tu pokopanim padlim partizanom. Avtor spomenika, ki je bil postavljen leta 1952, je arhitekt Sveta Jovanović, avtor skulpture na vrhu spomenika pa Jakob Savinšek. Na platoju, tlakovanem s kamnitimi ploščami, stoji petstrani kamnit steber, ki se proti vrhu širi in zaključi s skulpturo. Na plato je postavljen pokrov kostnice, v kateri so shranjeni posmrtni ostanki padlih partizanov. EŠD 4216 |
Spomenik stoji ob Kandijski cesti, nasproti hiše Kandijska 55. |
napis na obelisku PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM ŽABJE VASI napis ob vznožju obeliska: 3 NEZNANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.H., 27.2.2018 |
— |
— |
M. Kermavnar, 13.10.2020, napis na spomeniku in 3 fotografije |
kostnica, spomenik |
Novo mesto |
k.o. Kandija, št. 1287 |
|
Koper - Klun Albert |
Albert Klun (1926-2002) se je leta 1942 vključil v NOB, mar. 1943 so ga
italijanske oblasti aretirale, v različnih taboriščih (L'Aquila, Celano) je
dočakal kapitulacijo Italije. Na poti proti domu so ga zajeli Anglo-Američani in
ga poslali v taborišče v Catanzaro in od tu v Gravino, kjer je dec. 1943 postal
borec 3. prekomorske brigade. Z njo je nato kot oficir sodeloval v bojih v
Dalmaciji, Hercegovini, Hrv. Primorju, Bosni, Liki in Slov. (zaključni boji pri
Ilirski Bistrici)… Klun. se je še med aktivnim službovanjem (od 1961) pričel
ukvarjati z zgod. Primorcev, ki so vojna leta preživeli zunaj matične domovine
ter se na različne načine vključevali v NOB. Objavil je številne publicistične
prispevke, razprave, bil soavtor in sodeloval pri pisanju knjig in tudi sam
napisal samostojna dela. Geslo: prekomorci123 |
Koper, na zahodnem robu Hlavatyjevega parka ob mestni tržnici. |
ALBERT KLUN ČASTNIK NOV UFFICIALE LPL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
D.Divjak 13.4.2022, 30.4.2022 |
2.12.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 13.4.2022, dopolnil napise s podstavkov in fotografiji pod poz 4, 30.4.2022.
M.Kermavnar, 2. 12. 2024, zapis o treh zaslužnih, oziroma častnih občanih razdružil na zapise po posameznikih, uredil napis na spomeniku, dodal Opis in fotografijo 4/4 ter dopolnil lokacijo. |
Doprsni kip na piedestalu |
Koper |
K.o. 2605 - KOPER, parc. št. 889/1 |
|
Spomenik talcev v Juvanju |
Od desetih žrtev je znanih devet imen: Zdenek Bobinac, Milan Benkovič, Dragotin Dorič, Jakob Gabrovec, Fran Križan, Anton Majcen, Viktor Šarlah, Martin Zalokar in Stanislav Žabkar. Vir: Rajko Pintar, Sanj o samostojni Sloveniji niso dočakali, Spomini na žrtve nacizma iz občine Ljubno, Občinski odbor ZB NOV Ljubno 2003, str. 68 Lesen kip talca v naravni velikosti na podstavku, oblikovanem iz velikih rečnih kamnov. Spomenik je bil postavljen v bližini mesta, kjer so Nemci leta 1944 ustrelili 10 talcev. EŠD 25454 |
Spomenik je postavljen ob reki Savinji nedaleč od radmirskega mosta čez Savinjo na levi strani ceste Radmirje - Juvanje.
N: 46 20 05,
E: 14 51 42,
401,1 m
|
" DOMOVINI DO SMRTI ZVESTIM DESETIM TALCEM USTRELJENIM 12.2.1944 OO ZB NOV MOZIRJE 1980" |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 17.6.2018 |
— |
— |
— |
Lesena skulptura talca na betonskem podstavku kamor je pritrjena bronasta plošča |
Ljubno |
K.o.:Ter, parc.št.:1477/5, lastnik:Alojzij Jamnik |
|
Padlim telovadcem, Laško |
— |
Na južni fasadi kulturnega doma ob reki Savinji, Trg svobode 6, Laško (zraven je osrednji spomenik in Trubarjev kip). |
1919 - 1959 OB 40. OBLETNICI TELOVADNEGA DRUŠTVA V LAŠKEM |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 8. marca 2014 nedokončano |
3.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
spominska plošča |
Laško |
1026 LAŠKO, 149/1 |
|
(31) Spomenik padlim pri Karničniku, Hrastovec |
Spomenik stoji na Karničnikovi domačiji, v neposredni bližini Karničnikove kapele. Grobišče petih borcev III. brigade vojske državne varnosti, padlih decembra 1944, ki so pokopani na robu gozda v Šembricu. Spomenik je bil odkrit 22. 8. 1960. Dodana je še plošča Mirku Šalamonu. EŠD 4411 |
Iz naselja Škale do kmetije Karničnik (Hrastovec 36). |
MOČAN SEM V SEBI KER RAZLOČNO ČUTIM: SVOBODEN SEM, ČEPRAV NE DOŽIVIM SVETLOBE, KI JO ZA OBZORJI SLUTIM! (F. KOSMAČ) PETIM BORCEM BRIGADE VDV PADLIM DECEMBRA 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, dodal Gradišnik |
13.2.2023. 00:00 |
— |
Premaknil bližje lokaciji, označeni v RKD. M. Hladnik 13. 2. 2023 |
Pokončen steber |
Velenje, Partizanski spomeniki št.31 |
— |
|
Tiskarna Donas |
EŠD 29687 |
Dolina Ločnica pri Medvodah, nad gostilno Legastja. Pri cestnem ovinku naravnost po grapi do vodnega zajetja, 100 m. Preko lesenega mostička dosežemo spomenik. |
Partizanska tiskarna Donas 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2017 po fotografiji in opisu Dušana Škodiča. |
— |
— |
— |
plošča na kamnitem kvadru |
Medvode |
1978 STUDENČICE, 777/2 |
|
Plošča padlim članom GD Kamniška Bistrica |
Odkrita 20. 6. 1979. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 48. EŠD 21117 |
Plošča je pritrjena na južno pročelje gasilskega doma Zg. Stranje 23. |
ČLANI GD KAMNIŠKA BISTRICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20. 8. 2017, foto M. Hladnik 21. 7. 2018 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
Marmorna plošča z imeni padlih |
Kamnik |
1893 STRANJE, 118/2 |
|
Praproče, padlim v NOB |
Spomenik so postavili vaščani Praproč v septembru 1986. Je posvečen spominu 10 padlim borcem in dvema, ki sta umrla v koncentracijskih taboriščih. Opomba: Po opisu sklepam, da gre za spomenik, ki je v Registru kulturne dediščine naveden pod številko EŠD 17073 in ima naslednji opis: Spomenik v obliki zidca je grajen iz kamna in drobne opeke in ima dvokapno
korčasto strehico. Na prednji strani je pritrjena kamnita napisna plošča.
Spomenik je delo domačina in je bil odkrit 28.9.1986. |
Spomenik stoji pred vaškim pokopališče Praproč. |
SLAVA VAM, KI STE SE V NOB PROTI TUJCU IN FAŠIZMU HRABRO BORILI ZA SVOBODO IN NAŠ DOM STE SVOJO SRČNO KRI PRELILI. PADLI V NOB: FLANDJA JOŽEF 1925 - 1944 LAZAR IVAN 1919 - 1943 LAZAR SLAVKO 1924 - 1944 LAZAR MIRKO 1919 - 1944 ROJC IVAN 1913 - 1943 ROJC ANTON 1924 - 1944 ROJC AVGUŠTIN 1907 - 1944 ROJC SLAVKO 1925 - 1944 ROJC SLAVKO 1925 - 1945 NEZNANA PARTIZANKA 1943 UMRLI V KONCENTRACISKIH TABORIŠČIH: FLANDJA IVAN 1901 - 1945 ROJC KARLO 1896 - 1945 VAŠČANI PRAPROČ SEPTEMBER 1986 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 21. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Koper |
2616 PODPEČ, 1305/1 |
|
Laško- Spominska plošča Marija Gradec |
— |
Med hišnima št. 29 in 30, ob prostorih in kulturnem domu krajevne skupnosti. |
V NOV 1941 -1945 SO IZ KS MARIJA GRADEC ZA NAŠO SVOBODO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA . DEŽELAK FRANC RADOBJE GOLOB AVGUST RADOBJE KERŠE ALOJZ RADOBJE MANFREDA VINKO RADOBJE PETERNEL EMIL LAHOMNO PLAHUTA FRANC OLEŠČE ŠTRAVS RUDOLF MARIJA GRADEC ŠTRAVS EMIL MARIJA GRADEC TERŠEK ANTONRA DOBJE TERŠEK ANTON HARJE FLIS MARTIN REKA TUŠEK JOŽE REKA VODIŠEK PETER REKA VASERMAN MATIJA KLADJE VASERMAN PAVEL KLADJE ZELIČ ANTON KLADJE . SLAVA JIM |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 31. 5. 2017 |
3.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Laško |
1029 LAHOMŠEK, 238/6 |
|
Jože Knavs - Miha, pokopališče Vinica |
Mogoče je na pokopališču še kak partizanski nagrobnik. Imen mladih ljudi z letnico smrti med vojno je na nagrobnikih še nekaj, tudi z napisom POGREŠAN. |
Severno od cerkve na pokopališču v Vinici. |
[vitica] [slika v medaljonu] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. o. 1563 VINICA, parc. št. *56 in 548/4 |
|
Idrija, Spominska plošča Jakobu Carlu |
Marmorna spominska plošča je posvečena Jakobu Carlu, sekretarju mestnega komiteja komunistične partije, ki so ga mučili in umorili domobranci 29.11.1944. Postavljena je bila 1957. EŠD 21165 |
Plošča je vzidana ob vhodu, na cestni fasadi objekta, Pot sv. Antona 1. |
Tu v tej hiši je bil zverinsko mučen in umorjen od domačih izdajalcev domobrancev 29.11.1944 Jakob Carl Slava heroju ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
— |
— |
Plošča ob vhodu v večjo hišo |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 351/3 |
|
Padlim borcem v NOB, Hotedršica |
Na vojaškem pokopališču, na sredini stoji na stopničastem podstavku monoliten kvader z nizskim reliefom srpa s kladivom, simbolom Triglava in črkami OF. Tu so pokopani borci nob. Vir zb Logatec EŠD 21523 |
V središču Hotedršice takoj za mostom iz smeri Logatca zavijemo desno, po cca.200 m ponovno desno preko mostu in pridemo do pokopališča. Pred vhodom na pokopališče zavijemo desno ter tik ob njem hodimo cca.50 m naprej in na desni strani opazimo vojaško pokopališče. |
VAŠKI ODBOR ZB NOB |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017 |
— |
— |
— |
spominski kamen s ploščo |
Logatec |
15/3,k.o.Hotedršica |
|
Spomenik XIV. diviziji v Ravnah pri Osreških pečeh |
Boji, ki so se na mestu, kjer danes stoji spomenik XIV. diviziji, odvijali 22. februarja 1944, so se za partizane izkazali prehudi. Predvsem zaradi pomanjkanja municije jim preboj ni uspel. Vodstvo divizije je tako sprejelo krizni ukrep: funkcionarji divizije so juriširali, prebili nemški obroč ter s tem omogočili prehod divizije v Zavodnje. Divizija se je nato razporedila po kmetijah na širšem območju Zavodenj, Loma, Belih vod, Šentvida in Topolšice. Divizija je nato nadaljevala pot proti Zgornji Savinjski dolini. Brez dvoma je imela XIV. divizija v bojih v Ravnah največje izgube. Spomenik bojem v Ravnah pri Osreških pečeh je bil postavljen 4. 7., ob dnevu borcev, slovesno odkrit pa 6. 7. 1986. Pobudo zanj sta dala občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje in krajevna organizacija zveze borcev. [1] Relief na spomeniku je izdelal Stojan Batič.[2] [1] Naš čas, 10. julij 1986, 1. [2] EŠD 4398, Register nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, http://rkd.situla.org/ (dostop: 6. 11. 2016). Druga slika foto Stane Gradišnik. |
Od trgovine z gradbenim materialom Poštajner, ob vodi navzgor cca 1km. |
[zvezda] 22. FEBRUARJA 1944 SLAVA PADLIM JUNAKOM! JULIJA 1986 OO ZZB NOV VELENJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Konovšek, 23. 1. 2017
S.Gradišnik, 29.4.2022. |
6.6.2025. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 29.4.2022, sprememba lokacije. Spomenik se nahaja pri Toplišku, Ravne 48-c.
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1 ter katastrske podatke. |
Betoniran spomenik. |
Šoštanj |
K. o. 0949 RAVNE, parc. št. 81/13 |
|
Spomenik Lenčke Marzelove - Štajerske Lenčke |
Lenčka Marzelova-Štajerska Lenčka je bila domačinka, rojena 1919. Živela v zavedni partizanski družini Krajnc, katero je komandant Franc Rozman Stane leta 1942 poimenoval "pri Slovencu". Aktivistka in kuririrka Lenčka ni dočakala svobode, za katero se je pogumno borila. Vsa Mislinjska dolina je navdušeno proslavljala 1. maj 1944. Slovenski zastavi sta plopolali na zvoniku na Homcu in na cerkvi v Tomaški vasi. V tem prazničnem vzdušju je Lenčka prevzela zaupno pismo, da bi ga odnesla v partizansko enoto. Vermani, ki so odstranjevali zastavo iz zvonika vaške cerkvice, so ujeli Lenčko in ji hoteli s silo iztrgati pismo. Pismo, ki ji ga je vzel nemški vojak, je Lenčka bliskovito iztrgala iz njegovih rok, ga stlačila v usta in pogoltnila. Vrmani so jo zvezali in odpeljali proti domu. Toda ob reki Mislinji se je odločila za beg. Verman je pomiril z brzostrelko in smrtno zadel kurirko Lenčko. Po vsej Štajerski je tiste dni segel glas o mladem junaškem dekletu kurirki Lenčki Marzelovi-Štajerski Lenčki. Načrtovalca in zasnovalca spomenika sta bila ing.arh.Boris Gaberščik in ing.arh. Vladimira Bratuž-Furlan. umetniško izvedbo in posvetilno besedilo, pa je opravil prof. Ferdo Fischer-Mojka Odkritje spomenika je bilo leta 1954. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in obeležja v občini Slovenj Gradec EŠD 8073 |
Z glavne ceste Slovenj Gradec-Velenje pri smerokazu Tomaška vas zavijete v naselje in skozi njega prispete do majhnega krožišča in cerkve sv. Tomaža (Tomaška vas). Ob cerkvi zavijemo po cesti proti Herčevi žagi in po cca 150 m na desni strani stoji nasad cipres kvadratne oblike, med katerimi stoji spomenik Lenčke Marzelove-Štajerske Lenčke. |
TU JE PADLA 1. 5. 1944 HOTEČ SE REŠITI ROK FAŠISTIČNIH KRVOLOKOV JUNAKINJA LENČKA MARZELOVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 9. julij 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik iz pohorskega granita |
Slovenj Gradec |
Golavabuka, 117/13 |
|
MURSKA SOBOTA-Spominska plošča Štefana Kovača |
Na stavbi nekdanje gimnazije, nato OŠ Karel Destovnik-Kajuh, danes Osnovne šole II, Cankarjeva 91, je vgrajena spominska plošča narodnemu heroju Štefanu Kovaču, ki je obiskoval gimnazijo. Ploščo, ki je vgrajena ob nekdanjem vhodu, so odkrili 17. oktobra 1958. Vgraditi jo je dal okrajni odbor ZB NOV Murska Sobota. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978 Ploščo je dal vzidati mestni odbor ZZB NOV Murska Sobota, odkrita je bila na občinski praznik 17. oktobra 1950. |
OŠ II., Cankarjeva ulica 91, Murska Sobota |
V tej hiši je obiskoval gimnazijo ŠTEFAN KOVAČ Rojen 28.VIII.1910 v Nedelici, padel za svobodo pri Gančanih 18.X.1941 zvest partiji in svojemu narodu. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 4.maj 2020 |
4.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Murska Sobota |
K.,o.:105-MURSKA SOBORA, št. parc.: 2456 |
|
Sedež KPS in aretacija partizanov, Maribor |
Marmornata spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na postojanko KPS, ki je bila organizirana v tej stavbi, in na aretacijo pomembnih mariborskih organizatorjev odbora, ki se je zgodila na tem mestu 7. avgusta 1941. Prvotna spominska plošča je bila odkrita 9. oktobra1949 (povezava). Register kulturne dediščine: Postojanka Komunistične partije Slovenije. EŠD 6265 |
Spominska plošča je vzidana na pročelje stanovanjskega bloka ob severnem robu parka na Trgu Borisa Kidriča, med številkama 7 in 8. |
V TEJ HIŠI JE BILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 1082 |
|
Babno polje - Spominska plošča padlim kurirjem |
Na fasadi stanovanjske hiše se na levi strani, ki gleda na cesto, takoj opazi spominska plošča iz temnega granita z napisom. Plošča je posvečena štirim padlim partizanskim kurirjem, ki so marca 1945 padli v borbi z domobranci Rupnikovega bataljona. Plošča je bila odkrita leta 1989. EŠD 17028 Foto: Miloš Toni |
Po cesti iz Starega trga proti Prezidu zakoj za krajevno tablo, ki označuje konec naselja Babno polje se pred mostom zavije desno s ceste na stransko cesto po kateri se pri prvem desnem pravokotnem odcepu odpeljemo desno v hrib do hiše Babno polje 34. |
V TEJ HIŠI SO 14. MARCA 1945 IZKRVAVELI V NEENAKEM BOJU Z DOMOBRANCI RUPNIKOVEGA BATALJONA KURIRJI tv-18 CELARC RADO IZ VRHNIKE PRI LJUBLJANI ČENDAK RAFAEL IZ DEKANOV PRI KOPRU ŠRAJ FRANC IZ METULJ PRI NOVI VASI ZAKRAJŠEK FRANC IZ ŠKUFČEGA PRI NOVI VASI 4.VII.1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 16. november 2019
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2020. 00:00 |
— |
2.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
Spominska plošča |
Loška dolina |
1651-BABNO POLJE št.parc.: 1017 |
|
Spominska plošča Henriku Pajku in Antonu Zajcu |
Spominsko ploščo je postavil krajevni odbor Zveze borcev NOV Krka; odkrita je bila 23. maja 1954.
Henrik Pajk se je rodil leta 1908 na Krki v kmečki družini. Ob okupaciji je hitro navezal stike z organizatorji lokalnega narodnoosvobodilnega gibanja. Italijani so ga 25. novembra 1941 aretirali in nato obsodili na šest mesecev zapora. Po izpustu in vrnitvi domov je postal politični aktivist OF. Anton Zajc se je ravno tako rodil v kmečki družini leta 1908. V narodnoosvobodilnem boju je vse do smrti deloval kot terenski aktivist. Tako Pajka kot Zajca so z ostalimi aktivisti ujeli v njihovem gozdnem bivališču med naseljema Korinj in Hočevje nad Krko. Preden so ju ustrelili, jima je župnik ponudil spoved in poljub križa, česar pa nista želela storiti.
SIstory navaja: Ime in priimek: Henrik Pajk, Oče: Jožef, Mati: Terezija, Priimek matere: Zrimšek, Po domače: NULL, Datum rojstva: 06.06.1908, Kraj rojstva: Videm, Kraj bivanja: Videm, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 22.02.1943, Kraj smrti / izginotja: Krka, Kraj pokopa: Krka, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Zajc, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Priimek matere: Podržaj, Po domače: Birtov, Datum rojstva: 29.03.1900, Kraj rojstva: Videm, Kraj bivanja: Videm, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 22.02.1943, Kraj smrti / izginotja: Krka, Kraj pokopa: Krka, Država pokopa: Slovenija |
Lokacija plošče je na zunanji strani zidu pokopališča na Krki (severozahodni kôt, če smo obrnjeni proti vhodu v cerkev), ki obkroža cerkev sv. Kozme in Damijana. |
Na tem mestu sta bila ustreljena dne 22. II. 1943 Pajk Henrik in Zajc Anton ZB Krka |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016
D. Divjak 11.2.2025 |
11.2.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetka s strani Ladislav Zupančič FB ter podatka s strani Sistory, 11.2.2025 |
Marmorna plošča |
Ivančna Gorica |
1827 KRKA, 3 |
|
Okonina |
— |
V kraju Okonina ,poleg gasilskega doma. Plošča je pritrjena z leve strani vhodnih vrat na hiši Zavološekovih po domače Ampoh, št. 24.
N: 46 19 37,
E: 14 52 23,
394 m
|
V TEJ HIŠI JE BILO OD 21.-24. VIII. 1944 ZBOROVANJE ŠTAJERSKIH AKTIVISTOV. TABORNIKI OB 30-LETNICI OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 16.6.2018 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal sliko Hladnik feb. 2023 |
Spominska plošča |
Ljubno |
K.o.:Šentjanž, parc.št.:818/3, lastnik:Gh holding storitvena družba d.d. |
