| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Alojz Hrovat |
Podatki se ujemajo s podatki v Sistory. |
Mestno pokopališče Kranj, D-9/9 |
Napis na nagrobni plošči |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Jakob Možina |
Podatki se ujemajo s podatki v Sistory. |
Mestno pokopališče Kranj, Milan Žmavc, D – 9/5, 6 |
Napis na nagrobni plošči: ŽMAVC [križ] Na kamnitem stebriču, postavljenem posebej, ploščica z napisom: [peterokraka zvezda] JAKOB MOŽINA 10. 4. 1912 KOČE-POSTOJNA 14. 8. 1944 PŠEVO BOREC VDV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
23.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Ustreljena partizana. |
Konjiška planinska pot, 29, 30 Vešenik. V gozdičku ob potoku Bezina je spominsko obeležje dvema borcema iz Oplotnice, ki so ju na tem mestu ustrelili Nemci. |
Pri bencinskem servisu zavijemo proti Oplotnici. Ob potoku Bezina, hišna številka Ob potoku 7-a, Slov.Konjice. |
NA TEM MESTU STA BILA 22.12.1944 USTRELJENA PARTIZANA JANEZ ČOKL
roj.3.8.1913, VODNIK IN IVAN MUC roj. 6.1.1926,
BOREC.VAJINA ŽRTEV, NAŠA
SVOBODA!1962 ZZB NOV SLOVENSKE KONJICE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.8.2020. 00:00 |
— |
S.Gradišnik,dodal fotografije in opis poti. 18.12.2021. |
Granitni blok. |
Slovenske Konjice |
— |
|
Golob Jože-Staško |
— |
Pokopališče Šmihel |
GOLOB JOŽE-STAŠKO PADEL 9.3.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
5.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Mozirje |
— |
|
Kip pred stavbo Policije, Radovljica |
Kip je delo Toneta Svetine. |
Ljubljanska cesta 2, pred policijsko postajo v Radovljici |
Besedila ni. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kovinsko varjeno delo |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 146/18 |
|
Partizanska tiskarna |
Spominske plošča na steni hiše, v kateri je leta 1941 delovala partizanska tiskarna. Vir: Arhiv ZB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 197. Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar. EŠD 5370 |
Strelska ulica 8, Slovenski Javornik, vidna s ceste. |
TU SE JE V LETU 1941 ILEGALNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 2. 7. 2018. |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.7.2025, dodal 3 fotografije. |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 2197/2 |
|
Sveto pri Komnu, Spomenik padlim kurirjem |
Spomenik je v nizko zidano nišo postavljena skala. Prednja stran je zbrušena in ima vklesana imena v NOB padlih kurirjev. Postavljen je bil 4.07.1980, obnovljeno 3.7.2016 EŠD 17153 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Spomenik stoji v severovzhodnem delu naselja, v predelu Jašči. Hiša v bližini: Sveto 36b |
PADLIM KURIRJEM P 15 V NOB ČERNIGOJ BOGOMIL 1924 - 1945 GORJUP OSKAR 1925 - 1944 KODRAM GIUSTO 1905 - 1944 KODRIČ MARCEL 1924 - 1945 MOŽE PAVEL 1923 - 1945 TROŠT ŠTEFAN 1908 - 1945 . BILI STE NEUSTAVLJIVA POT, SPELJANI OD ČLOVEKA DO ČLOVEKA ŠE ZDAJ OD TU IN TAM OD VSEPOVSOD SE V NAŠA SRCA TIHO STEKA. C. ZLOBEC SLAVA JIM 4. JULIJ 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, |
14.4.2020. 00:00 |
— |
K. Poljšak Ščuka |
Kamnit spomenik |
Komen |
2410 SVETO, 527/4 |
|
Mihaela Škapin, Žirovski vrh sv. Urbana, lovska koča |
Spominska plošča na lovski koči v Žirovskem Vrhu je posvečena narodni herojinji Mihaeli Škapin - Drini, ki je padla v bližnji okolici 15. novembra 1943. Ploščo so odkrili 21. septembra 1986, dostop do koče je iz Žirov in Gorenje vasi. V novembrski ofenzivi leta 1943 se enote 134. grenadirskega polka napadle Vojkovo brigado na Žirovskem vrhu. Najtežje udarce sta doživela 2. in 3. bataljon, ki sta bila napadena iz smeri Lučine, Šentjošt in Vrh nad Rovtami. V trenutku, ko je hitela iz štaba 2. bataljona na napadene položaje bataljona, je bila smrtno zadeta Mihaela Škapin - Drina, namestnica političnega komisarja 2. bataljona Vojkove brigade. Več ... Podatki o padli narodni herojinji: Mihaela Škapin - Drina, rojena 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani, februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. Padla je 15. novembra 1943 v Žirovskem Vrhu kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona v Vojkovi brigadi. Razglašena je bila za narodno herojinjo. Vsi člani Drinine družine so bili zvesti borci proti fašizmu. V vojni so padli oče in štirje otroci, tako je izmed vseh šestih članov družine ostala živa samo mati. Ko se je še ona umaknila v partizane, so fašisti razdejali njihov dom.
Geslo: herojsmrt123 |
Dostop do koče je iz Žirov in Gorenje vasi. Spomenik stoji 50 m ob cesti južno nad hišo Žirovski vrh 44 (pri Bukovcu). |
V NEPOSREDNI BLIŽINI JE 15. XI. 1943 PADLA MIHAELA ŠKAPIN – DRINA, ROJ. 29. IX. 1922, NARODNA HEROINA NAM. POLITKOM. 2. BAT. VOJKOVE BRIGADE ZBNOV ŽIRI IN DOMICILNI ODBOR VOJKOVE BRIGADE, 21. IX. 1986. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
23.7.2021. 00:00 |
— |
Julija 2021 so spomenik vandalizirali (posnetek 4). M. Hladnik |
plošča |
Žiri |
K. o. 2022 Žirovski vrh, parc. št. 1231/1 |
|
Spomenik padlim krajanom |
Spomenik v Gorenji vasi je posvečen enainštiridesetim padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja iz tega kraja. Odkrili so ga 27. aprila 1951, stoji nad staro cesto skozi Gorenjo vas. Na obeležju so zapisana imena 29 padlih borcev iz Gorenje vasi in okolice ter 12 talcev. Med talci jih je deset iz drugih krajev, ki so jih v Gorenjo vas pripeljali iz begunjskih zaporov po likvidaciji nemškega orožnika 18. julija 1943 v gorenjevaški gostilni. Nekateri gorenjevaški borci so padli tudi po drugih slovenskih krajih, na tem območju pa so padli tudi borci iz drugih krajev, posebno ob napadu na sovražnikovo postojanko v Gorenji vasi. Več ... Padli borci in žrtve nasilja: Milan Bajc, rojen 11. oktobra 1913 v Gabrjah na Vipavskem, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 4. junija 1943 v Gabrjah na Vipavskem. Marjan Blažič, rojen 16. aprila 1922 v Gorenji vasi, ustreljen je bil 10. maja 1942 v Žigmaricah pri Sodražici zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem. Valentin Brinšek, rojen 11. februarja 1918 na Spodnjem Otoku pri Zapužah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 (ne 1944) v Gorenji vasi. Milan Brus, rojen 27. marca 1912 v Gorenji vasi, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 8. januarja 1944 v Mengšu. Ludvik Cesar (ne Cezar), rojen 1. avgusta 1919 v Jereki, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Štefan Cuzak, rojen 9. decembra 1911 na Bakovniku pri Duplici pri Kamniku, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Ciril Demšar, rojen 2. julija 1907 na Gorenji Dobravi, borec Cankarjevega bataljona od 22. decembra 1941, padel je 25. decembra 1941 na Prosenovem griču pri Pasji ravni. Janez Erznožnik, rojen 24. oktobra 1914 v Bačnah, v partizane vstopil 18. oktobra 1943, ujet je bil januarja 1944 v Železnikih, ustreljen je bil kot talec 9. februarja 1944 za Kamnitnikom v Škofji Loki. Franc Filipič, rojen 1. decembra 1906 v Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo, kmet, ustreljen je bil 20. julija 1942 na domu. Franc Fortuna, rojen 6. marca 1908 v Gorenji vasi, žagar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jože Inglič, rojen 20. aprila 1901 v Gorenji vasi, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane vstopil aprila 1944, padel je 17. avgusta 1944 na Hotavljah. Pavel Inglič, rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 2. januarja 1945 v Renčah na Primorskem. Marjan Justin, rojen 17. januarja 1923 na Dolenji Dobravi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 1. januarja 1944, padel je avgusta 1944 na Svinjški planini na Koroškem. Jože Kalan, rojen leta 1907 v Poljanah, pismonoša, umrl je 24. aprila 1944 v Mauthausnu. Andrej Kosec, rojen 3. decembra 1913 na Dobenu pri Domžalah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Ivan Kosec, rojen leta 1900 na Dobenu pri Domžalah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Feliks Košiček, rojen 7. oktobra 1899 v Žužemberku, obrtnik, aretiran je bil julija 1941, umrl je 23. junija 1942 v Begunjah zaradi mučenja. Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec Cankarjevega bataljona od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942. Ivan Mali (ne Malej), rojen 26. oktobra 1891 na Lokah v Tuhinju, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Andrej Miklavčič, rojen 25. novembra 1914 na Gorenji Dobravi, ustreljen je bil kot talec 11. aprila 1942 v Dragi pri Begunjah. Albin Mlakar - Bine, rojen 12. februarja 1923 v Gorenji vasi, leta 1941 izseljen v Srbijo, od tam je pobegnil nazaj in bil soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, borec v Dražgošah, padel 18. januarja 1943 pri zemljanki v Košančevem grabnu pri Dolenjem Brdu kot komandir Poljanske čete. Feliks Mohar (ne Mohnar), rojen 1. maja 1902 v Stanežičah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Aleksander Oblak, rojen 13. decembra 1922 v Žirovskem Vrhu, v partizane je vstopil 3. marca 1943, ujet je bil v Goropekah, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bohinju. Anton Oblak, rojen 11. junija 1895 v Zadobju, obrtnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 26. junija 1942 pri Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Janez Oblak, rojen leta 1880 v Gorenji vasi, pekovski pomočnik, padel je leta 1942 v Užički Požegi v Srbiji. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete, padel je 4. avgusta 1942 v Kopačnici. Alojzij Osredkar, rojen 19. maja 1873 v Gorenji vasi, aretiran leta 1942, umrl je 3. marca 1942 zaradi mučenja. Dušan Paleček, rojen 30. junija 1922 v Gorenji vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil v Srbiji, padel je 17. januarja 1945 na sremski fronti. Franc Petek, rojen 20. januarja 1900 v Godiču pri Stahovici, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jože Peternelj, rojen 12. marca 1914 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 22. decembra 1942 na Javorču v Žirovskem Vrhu. Jožef Peternelj, rojen leta 1917 v Preski pri Medvodah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Albin Sedej, rojen 11. oktobra 1921 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, padel je 23. aprila 1944 pri Pivki. Alojzij Stanonik, rojen 25. aprila 1926 v Gorenji vasi, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, padel je 6. avgusta 1944 v Suši. Anton Stanonik, rojen leta 1913 v Žirovskem Vrhu, čevljar, padel je 31. decembra 1943 na Dolenjskem. Jakob Stržinar, rojen 8. aprila 1899 v Žirovskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil 21. oktobra 1943, padel je novembra 1943 pod Ratitovcem. Jožef Šubic, rojen 15. februarja 1924 v Žirovskem Vrhu nad Zalo, kmečki delavec, v partizane je vstopil 10. marca 1943, padel je 11. maja 1944 v Stari Oselici. Janez Tavčar, rojen 24. junija 1910 v Kremeniku, delavec, v partizane je vstopil julija 1941, padel je 13. februarja 1943 pri Kobaridu. Danijel Vengust, rojen 29. julija 1923 na Duplici pri Kamniku, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jože Vodnik, 7. novembra 1899 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, aretiran je bil julija 1943, umrl je 8. januarja 1944 v Mauthausnu. Matevž Vodnik, rojen 23. septembra 1905 v Žirovskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil aprila 1942, padel je leta 1942 na Ilovi gori. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 127-131. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-vas.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. |
Spomenik stoji v Sestranski vasi nad staro cesto skozi Gorenjo vas, pod mogočno lipo nad hišo Poljanska cesta 14. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS BLAŽIČ MARJAN 1922 - 1942 STANONIK ALOJZIJ 1926 - 1944
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
20.6.2022. 00:00 |
— |
Postavil KO ZB Gorenja vas 27. 4. 1951, projektant tehnik Franc Potočnik. -- M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022.
Dodal dve fotografiji M. Luštrek. M. Hladnik 20. 6. 2022.
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku |
Spomenik |
Gorenja vas |
2057 GORENJA VAS, 275/6 |
|
Štefanu Roudiju |
Na pokopališču v Bodoncih je nagrobnik s spominsko ploščo NOV Štefanu Roudiju, ki je padel 7.5.1945 na Hrvatskem.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Pokopališče Bodonci. 46.744397 N 016.091901 E |
V spomin mojemu nepozabnemu sinuRODI ŠTEFANUki je padel v NOVv Klokočevacu 27. 4. 1945Žalujoča mati, sestra in svak |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik-Gržina |
16.5.2025. 00:00 |
— |
Gradišnik-Gržina, dodala fotografije, 16. 5. 2025 |
Nagrobnik |
Puconci |
— |
|
Zali Log, pokopališče, oče Franc in sin Franc Benedičič |
pokopa: Avstrija. BENEDIČIČ FRANC – Sistory navaja Ime in priimek: Franc Benedičič, Oče: Janez, Mati: Helena, Datum rojstva: 15. 09. 1894, Kraj rojstva: Martinj Vrh, Kraj bivanja: Martinj Vrh, Datum smrti/izginotja: 04. 02. 1943, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država »Martinj vrh […] Benedičič Franc, 1894, Martinj vrh, kmet, aretiran 30. 11. 1942, umrl 4. 2. 1943 v Mauthausenu;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 191) »9. januar 1943 – iz Begunj […] 21001 Benedičič Franc, 16. 9. 1894, Martinj Vrh, kmet – 30. 11. 1942, Martinj Vrh, umrl 4. 2. 1943, Gusen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 260) ________________________________________________________________________ BENEDIČIČ FRANC – SIstory navaja Ime in priimek: Franc Benedičič, Oče. Franc, Mati: Doroteja, Datum rojstva: 17. 04. 1923, Kraj rojstva: Martinj Vrh, Kraj bivanja: Martinj Vrh, Datum smrti/izginotja: 11. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Cerkno, SPVB, Kraj pokopa: Zali Log. »Benedičič Franc, 1923, Martinj vrh, v partizane 9. 1. 1943, padel januarja 1945;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 191)
|
Pokopališče Zali Log, skozi pokopališka vrata na isti strani, kot je vhod v cerkev, levo, ob zidu 5. grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
24.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. Zali Log, parc. št. 884 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Kobal Alojzij |
SIstory navaja Ime in priimek: Alojzij Kobal, Oče: Alojz, Mati: Jožefa, Po domače: Pri Frčeju, Datum rojstva: 07. 01. 1915, Kraj rojstva: Zgornje Gorje, Kraj bivanja: Zgornje Gorje, Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pri Cerknem, Kraj pokopa. Zgornje Gorje. »[…] 44. KOBAL ALOJZ – RADOVAN Rojen 7. januarja 1915 v Zg. Gorjah v kmečki družini. Bil je med tistimi katoliško usmerjenimi kmeti, ki so prvi začeli podpirati partizane. Po decembrski vstaji 1941 je bil aretiran in pozneje izpuščen. Spet je sodeloval s partizani in junija 1944 je tudi sam postal partizan. Delal je v gospodarski komisiji, potem pa je bil bolničar na Primorskem. Padel je med ofenzivo 27. aprila 1945 pri Cerknem.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 443 – besedilo ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje, v JZ kotu pokopališča |
FRČEJOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Spomenik borbi in delu |
Spomenik posvečen borbi, delu, zmagam in 922 borcem in žrtvam druge svetovne vojne v občini Domžale. Postavljen ob 30-letnici osvoboditve in ob 7. zboru gorenjskih aktivistov 22. 6. 1975. Opis: spomenik je v obliki obeliska, sestavljen je iz več kot 4000 delov, vgrajenih je preko 300 delov trofejnih pušk, deli mitraljezov, topovskih cevi, delovnih strojev, ki so med seboj, in nad 50 poteznih min. Avtor: pisatelj Tone Svetina Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 6-7 in 90. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187.
|
Spomenik stoji v parku, vzhodno pred pošto na Ljubljanski cesti 47 v Domžalah. |
V LETIH 1941--1945 T. SVETINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nika Bajec, foto M. Hladnik 12. 6. 2017
D.Divjak 6.11.2022 |
15.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 6.11.2022
M.Kermavnar, 15.8.2024, uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 4/1 do 4/4 Zdenke Primožič |
varjena skulptura v obliki pravokotnega stebra |
Domžale |
K.o.: 1959 - DOMŽALE, št.parc.: 3835 |
|
Zgornje Koseze,
Spominsko znamenje NOB |
Granitni blok z vklesanim posvetilom ob požgani hiši, v kateri je bila 1942 partizanska javka. Dne 18. 9. 1943 je bila izdana, Nemci so hišo požgali in postrelili domačine in kurirje. Postavila 1981 ZB NOB Domžale. EŠD 16697 Po pripovedi potomke domačinov iz te hiše je v vas uspelo pobegniti enemu otroku. Kmet ga je skril pod kad, Nemci so zbrali vse vaščane in jim grozili s smrtjo, če ga ne bodo izdali. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominsko znamenje stoji severno od naselja Zgornje Koseze, ob temeljih požgane Janeževe hiše, zahodno pod hribom Rovnica, ob gozdnem robu. 150 m severno od hiše Zgornje Koseze 18
46.151127 N 46° 09' 04'' ; 14.797998 E 14° 47' 52'' |
NA TEM KRAJU JE STALA HIŠA ZG. KOSEZE 27.9.1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, maja 2020, M. Hladnik 25. 6. 2020 |
25.6.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Moravče |
— |
|
Uničenje elektrarne-Bistri graben, Kozje |
V Bistriškem grabnu, nedaleč od Kozjega, je na obnovljeni stavbi bivše elektrarne vzidana spominska plošča o uničenju elektrarne 13.8.1942. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 587) Hiša je sedaj obnovljena, plošča pa se nahaja par metrov stran od nje, vidna s ceste. Plošča je, kot je razvidno iz nje, bila prvotno odkrita 9.9.1969. |
Ob lokalni cesti Kozje-Vetrnik, v Bistrem grabnu, v neposredni bližini stan. hiše Vetrnik 071 |
"DNE 13.8.1942 JE KOZJANSKA ČETA IZVEDLA NA TEM MESTU MINERSKO AKCIJO IN UNIČILA ELEKTRIČNO CENTRALO OBL. ODBOR ZZB NOV ŠMARJE PRI JELŠAH 9.9.1969" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019 in 14.XII.2019 |
25.11.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča na delno obdelanem kamnu |
Kozje |
— |
|
Hrib, Loški Potok, pokopališče Vlado Mohar |
— |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 23.8.2024, 14.10.2025 |
23.8.2024. 00:00 |
14.10.2025. 22:26 |
D. Divjak dodal podatke in posnetka, 14.10.2025 |
Nagrobnik |
Loški Potok |
K.o.: 1641 - HRIB, št.parc.: 280/1 |
||
Titova pećina |
— |
Črna Gora, ob Crnem jezeru.
Večji kraj v bližini: Žabljak
GPS: 43.14479, 19.09126 |
[zvezda nad lovorovima vejicama] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
https://www.google.si/maps/place/Titova+pe%C4%87ina/@43.1434425,19.0916397,3a,90y,22.23h,103.15t/data=!3m8!1e1!3m6!1sAF1QipPQYcdd6dcWAccjjC4Tw5ite_5TXNCfSjJVsaQb!2e10!3e11!6s%2F%2Flh5.ggpht.com%2Fp%2FAF1QipPQYcdd6dcWAccjjC4Tw5ite_5TXNCfSjJVsaQb%3Dw900-h600-k-no-pi-13.150263142491738-ya126.23323252811585-ro0-fo100!7i8704!8i4352!4m7!3m6!1s0x134d3c1dbdf15b75:0xd4bb0afb5f96ec58!8m2!3d43.1437241!4d19.091363!10e5!16s%2Fg%2F11c1xp5m9f?hl=sl&coh=205410&entry=ttu&g_ep=EgoyMDI0MDgyOC4wIKXMDSoASAFQAw%3D%3D . .
Zaradi težav pri prikazu sem povezavo na Google Maps preselil v to rubriko. |
M.Kermavnar, po fotografijah Mojce Luštrek |
1.9.2024. 00:00 |
1.10.2025. 17:06 |
— |
Spominska plošča |
Črna Gora |
— |
|
Vojsko - Vojščica, Plošča posvečena več dogodkom v NOB |
Spominska plošča, pravokotne oblike (80 x 60 cm) vlita v bronu. Datum odkritja: 22.6.1980 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na Vojščici, na dvoriščni fasadi hiše Vojsko 78. |
[zvezda] SEDEŽ KOMANDE MESTA VOJSKO-IDRIJA OBČASNI SEDEŽ VOJAŠKIH VOJŠČICA, 22. VI. 1980 |
— |
22. 6. 1980 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
— |
26.12.2025. 21:03 |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2696 Vojščica, parc. št. 828/2 |
|
Padlim za svobodo - Trnje |
Na kamnitem bloku, ki ima v zgornjem desnem vogalu vklesano peterokrako zvezdo, sta postavljeni dve napisni plošči. Na levi plošči so izpisana imena osmih domačinov, padlih oz. umrlih v internaciji v letih 1943 do 1945. Desna plošča pa nosi zapis o usmrtitvi borca Komande mesta Pivka Alda Vatovca. |
Spomenik se nahaja na koncu vasi Trnje, poleg igrišča (nasproti hiše (čez cesto) s hišno številko 46). |
PADLI ZA SVOBODO 1941 - 1945 MARGON RUDOLF 1915 - 1944 SMRDELJ FRANC 1923 - 1943 REBEC IGNAC 1924 - 1943 ŽIGMAN FRANC 1926 - 1944 ZORMAN JOŽEF 1926 - 1945 V INTERNACIJI SLAVEC FRANC 1913 - 1943 MEVLJA JOŽEF 1900 - 1944 ŽELE LUDVIK 1922 - 1944 KO ZB NOV PIVKA 1986 ----- NACIFAŠISTI SO 20.9.1944 TUKAJ V TRNJU UMORILI BORCA NOB KM PIVKA ALDA VATOVCA ROJ. 25.2.1927 V ČEZARJIH OBČINA KOPER SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU KO ZB NOV POBEGI-ČEZARJI 27.4.2001 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 17.8.2018 |
— |
— |
— |
Prostostoječi spomenik z napisno ploščo |
Pivka |
— |
|
OŠ Preserje pri Radomljah |
Ni zabeležena ne v RKD ne kje drugje. |
Na ograjenem dvorišču pred vhodom v šolo na južni strani OŠ Preserje pri Radomljah, ki stoji 100 m zahodno od mosta čez Kamniško Bistrico v Radomljah. |
Šola je bila zgrajena v spomin |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 1. 2019 |
— |
— |
— |
plošča na betonskem podstavku |
Domžale |
1937 HOMEC, 834/9 |
|
Spomenik talcem v Lescah |
Kamniti obelisk, postavljen na kraju, kjer je bilo 4. 9. 1941 ustreljenih pet talcev iz begunjskih zaporov kot povračilni ukrep za partizansko akcijo. Spomenik, odkrit 1956, je izdelalo kamnoseštvo Kopriva, avtor besedila je pesnik Matej Bor. Spomenik sta postavila Okrajni odbor ZZB NOV Radovljica in Krajevni odbor ZB NOV Lesce. Izdelalo ga je Kamnoseštvo Kopriva. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 137-139. EŠD 10031 |
Ob Alpski cesti na parkirišču ob trgovini Tapro v Lescah, nasproti hiše Alpska cesta 39. |
Nihče ni mrtev, ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. Matej Bor ______________________ 4. 9. 1941 Padli talci Bernard Josip Dacar Jože Krastek Franc Mohorič Anton Poje Anton |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, foto 3: 14.1.2020 |
— |
— |
— |
— |
Radovljica |
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 544/6 |
|
Nanos, Spomenik Janku Premrlu-Vojku na Nanosu |
Na kamnitem podstavku je postavljen bronasti doprsni kip narodnega heroja Janka Premrla - Vojka (1920 - 1943). Avtor je M. Keršič -Belač. Postavljen je bil 25. 07. 1976. Janko Premrl-Vojko (1920-1943) je bil borec Primorske čete. Kot vodja skupine partizanov se je izkazal predvsem v bojih na Nanosu. 1942.leta ga je Posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo na smrt, zanj je bila izdana tiralica in razpisana nagrada za njegovo glavo. V partizanih je vodil skupino domačinov-Vojkov vod. Imenovan je bil za namestnika komandanta Gregorčičevega bataljona in komandirja Zgornjevipavske ter nato Trnovske čete. Italijanski fašisti so hoteli v kali zatreti partizanstvo na Primorskem, zato so vse sile usmerili tudi na Nanos. Spopadli so se s Pivško in Vipavsko četo (vodi jo Vojko). 18.4.1942 je prišlo do krvavega spopada v katerem je bilo le ok.50 partizanov in 800 Italijanov. Na partizanski strani je največ izgub utrpela Pivška četa. Več njenih borcev so zajeli, jih v Rimu mučili in obsodili na smrt z ustrelitvijo. Februarja 1943 je bil Janko Premrl med boji v Idrijski Beli, kjer je potekalo obstreljevanje s hriba na hrib čez dolino Idrijce, ranjen. Kasneje je poškodbi podlegel. Na 2.zasedanju AVNOJ-a v Jajcu je bil imenovan za narodnega heroja.
|
Spomenik se nahaja na Nanosu, tik pod Plešo (1262m), v neposredni bližini Vojkove planinske koče. |
NARODNI HEROJ |
Marjan Keršič - Belač |
25. 07. 1976 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Čič, december 2016; T.Bizjak 7.8.18. |
24.12.2023. 00:00 |
30.12.2025. 07:33 |
M.Kermavnar, 24. 12. 2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek in uredil napis na plošči |
Doprsni kip |
Vipava |
k.o. 2406 - Nanos, parc. št.: 213/760 |
|
Grobišče borcev I. štajerskega bataljona 1941 in Bračičeve brigade 1944, Sv. Helena v Javorju |
Grobišče sedmih padlih borcev 1. Štajerskega bataljona 1941 in Bračičeve brigade 1944. Grobišče je bilo na novo urejeno 4. 7. 1976. Med padlimi tudi narodni heroj Angel Besednjak - Don (☆15. 10. 1914 v Braniku pri Novi Gorici, † 1. 11. 1941 v boju z Nemci na pohodu I. štajerskega bataljona, tako imenovanem "brežiškem pohodu"). Vasica Sv. Helena s cerkvico čepi na hribu nad slivniško dolino. Po kolovozih in po celem snegu so lezle proti bataljonu ženske s koši, za njimi pa moški v civilu - preoblečeni gestapovci. Vnel se je hud boj. Prvi je padel Angel Besednjak - Don, za njim Peter Šprajc - Jur, nato Lojze Juvan - Jovo iz Trbovelj in Vinko Čebin - Stevo iz Kisovca. Padle partizane so Nemci odpeljali v Slivnico, kjer so jih pometali v Graselijev hlev. Po Sistory Rudolf DEBELJAK, roj. 12. 4. 1908 v Travniku, Loški potok, stan. Trnovec pri Dramljah, padel 23. 12. 1944 - Bor1974, 25. 4. 2023
Vir fotografije 4/3: Uredništvo, Po jutru se dan pozna, Utrip, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Občina Šentjur pri Celju, Leto VIII, št. 82, 6. 1985, naslovna stran. Elektronski vir: Utrip, Leto VIII, št. 82, 6. 1985, naslovna stran Dostop: 25. 5. 2024. Geslo: herojgrob1234 |
Javorje, občina Šentjur pri Celju, blizu cerkve Sv. Helene, Javorje 48 a |
☆ [zvezda] 1941–1945 VSEJANO SEME ZLATI SAD RODI IZ MRTVIH SVOBODA JE ZABLESTELA GLAS PADLIH BORCEV GOVORI UMRLI SMO, DA DOMOVINA VEČNO BI ŽIVELA Na dnu spomenika druga plošča: GROBIŠČE BORCEV I. ŠTAJERSKEGA BATALJONA 1941 IN BRAČIČEVE BRIGADE 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4. 3. 2018
Bor1974, 17. 5. 2021 in 17. 1. 2024
S.Gradišnik, 9. in 27. 8. 2023
|
30.5.2024. 00:00 |
— |
Bor1974, 17. 5. 2021
Pri pregledu prostora 3. 7. 2021 tega grobišča ni. -- Bor1974
Dodal podatek iz Sistory. -- Bor1974, 25. 4. 2023
Napravil sem napako. Spomenik je pri cerkvi Sv. Helene, zato sem zeleno zvezdico premaknil k cerkvi Sv. Helene. -- S.Gradišnik, 9. 7. 2023
Spremenil zvezdico v modro, ker lokacija očitno ni bila obiskana. -- M. Kermavnar, 21. 7. 2023
Spremenil zvezdico v rdečo, ker se opis zagotovo nanaša na isti spomenik. V Vodniku na str. 585 dobesedno piše: Slivnica pri Celju, pri cerkvi grobišče s spomenikom 7. padlim borcem 1. štajerskega bataljona in brigade Mirka Bračiča. Napačen je zapis Slivnica pri Celju v Vodniku namesto Sv. Helena. -- S.Gradišnik, 26. in 27. 8. 2023
Zbrisal podvojeni vpis, potem ko sem podatke iz njega vnesel v obstoječi zapis in uredil zgodovino sprememb. V vznožju spomenika je še en napis, ki ga je treba fotografirati od blizu in preveriti moj prepis, zato sem spomenik ponovno označil modro. -- M. Hladnik 17. 1. 2024
V polje 4 dodal dve sliki z otvoritve 27. 4. 2017, dopolnil zapis iz zvezdico obarval rdeče. -- Bor1974 17. 1. 2024
M.Kermavnar, 30.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 4/3 in katastrske podatke. |
Marmorni kamen na podstavku, z zvezdo in dvema ploščama, obdan s stebrički, povezanimi z verigo |
Šentjur pri Celju |
K. o. 1148 Javorje, parc. št. 330 |
|
Deuce, Prezid, Hrvatska, plošča Jože Mlakar |
Spominski
plošči, pritrjeni na isti drog, sta dve: manjša stara (zgornja) je kovinska,
večja novejša (spodnja) pa
marmorna.
avtor: Miloš Toni |
LOKACIJA: koordinate po Googlu: S 45.637987, V 14.566983.
DOSTOP: Čez mejni prehod Babno Polje se zapeljemo na Hrvaško v Prezid. Nasproti pokopališča zavijemo desno na ozko uličico in se na kratko zapeljemo do zadnje hiše. Peš se nato napotimo po kolovozu in kmalu zavijemo spet desno na slabšega za smerokazom RIMSKI ZID / CLAUSTRA. Ko pridemo do naslednjega smerokaza, edinega z napisom zgolj CLAUSTRA, se obrnemo malce nazaj in navzgor ter kakih 40 m s poti med drevjem opazimo spominsko ploščo. Če je drevje zeleno, se je seveda treba bolj potruditi. |
zgornja plošča |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 3.1.2023 |
11.4.2023. 00:00 |
— |
Slike, opis, lokacija in dostop: M&J Luštrek dodal M. Kermavnar 11. 4. 2023. |
Spominska plošča
Spomen-ploča |
Hrvaška, Čabar |
— |
|
Spomenik Eli Kristl -Tanji-Spodnja Voličina |
4.decembra 1944 so se pri Domanjkovi kovačiji sestali aktivisti OF lenarškega okraja. Po izdaji so bili približno dvesto metrov od lokacije napadeni. Padla je Ela Krist-Tanja, ki je opravljala posle sekretarja OF okraja Lenart. Na mestu spopada je bil 7.maja 1972 odkrit spomenik. Preprost spomenik predstavlja kamnita oblica v katerega je vklesano ime padle in napis dneva spopada na tem mestu. V predlogu odloka je zapisano vzhodni del parcele 921/1, po prikazanem pa je na parceli 618. Vir: Predlog odloka o razglasiti kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Lenart, 31.5.2016 EŠD 1100 Glej 500 metrov proti zahodu je bila v kleti kmetije Franca Smrdelja , Zgornja Voličina 28, partizanska bolnica. https://ovtar24.si/lokalno/obnovili-spomenik-aktivistki-of-eli-kristl-tanji-v-volicini |
Ob cesti Spodnja Voličina-Jablance, 1 km JZ od središča Sp. Voličine. Na severnem robu ceste, nasproti odcepa proti Žikarcam in Korenom; zraven je Marijino znamenje.
V neposredni spomenika je na desni strani Zgornja Voličina 34, sedež Društva Konjeniški klub Interles, pod cesto je starejša hiša Zgornja Voličina 33. |
"☆ TU JE PADLA 4.-XII-1944 ČLANICA OK-O-OF LENART ELA KRISTL - TANJA BORCI NOB" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018
D.Divjak, 2.maj 2020, 15.11.2024
Bor1974 16.3.2022 |
16.3.2022. 00:00 |
— |
Po pogovoru s tov. Alojzom Bezjak, predsednikom ZB Lenart, so spomenik povsem obnovili, tudi sam kamen, nameravajo še urediti okolico in izpeljati uradno otvoritev. Ob vsakokratni tukajšnji proslavi se le-te udeležijo učenci iz Osnovne šole Voličina in Korena, kjer je učila.
Po "Sistory" rojena 26.01.1901 v Koreni.
Slike "4" in zgornji dopis Bor1974-16.IIII.2023
D. Divjak dodal povezavo na stran ovtar24.si, 15.11.2024 |
Skala na ploščadi |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 553-ZGORNJA VOLIČINA, št.parc.: 621/1 |