5984

Lado Marovt - Rus

Plošče v knjigi o spomenikih v občini Žalec ni, najdena in vpisana je bila slučajno.

Podvrh 115, Braslovče

V TEJ HIŠI SE JE RODIL 15. 6. 1915
SEKRETAR KOMITEJA KPS
ZA BRIŠKO-BENEŠKO OKROŽJE
LADO MAROVT - RUS
PADEL V GORIŠKIH BRDIH
13. 7. 1944
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU
JUNIJ 1986 ZZB NOV BRASLOVČE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik

23.7.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Braslovče

—

2678

Spomin padlim veterinarjem

Na dvoriščni steni Veterinarske bolnišnice spominska plošča z imeni 17 veterinarjev, ki
so padli v NOV.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71.

Na pročelju veterinarske fakultete, srednja stavba

V borbi za svobodo domovine

v letih 1941 -1945

so dali življenje slovenski veterinarji

Jereb Dušan, Čuček Franc, Žlajpah franc, Demošer Franc, Majcen Sandi, Lah Dušan, Koren Lojze, Mežnaršič Silvo, Obal Štefan, Bergant Jože, Mervič Bojan, Kodela Jože, Kc Boris, Valentinčič Ludvik, Škofič Peter, Šporen Viktor, Ivan Poreraj

Bil je besen srd, bila gosta smrt

mi smo pali, narod v veke stoj nasprt

Oton Župančič

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 6.1.2018

—

—

—

Plošča na zidu fakultete

Ljubljana

Trnovsko predmestje, 329/43

6931

Ustavno sodišče

Spominska plošča osmim žrtvam je bila odkrita 22. julija 1952.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 29.

Ustavno sodišče, Beethovnova 10, Ljubljana (v veži)

1941           1945

KOT ŽRTVE STE PADLI 

V 

BORBI ZA NAS

HAUPTMAN MIROSLAV

JAMŠEK MARJAN

KRANJC JOŽE

OTRIN RAJKO

PERDAN IVAN

TAVČAR ALOJZ

BRAJER ANTON

ZUPAN BOGDAN

ZFU

PODRUŽNICA 1

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po podatkih in fotografijah Mojce Župančič

24.8.2021. 00:00

—

—

plošče

Ljubljana

—

738

LJ - POLJE, PST - petnajstletnica osvoboditve Ljubljane

Spomenik je bil postavljen v spomin okupirane Ljubljane oziroma se nahaja na sledi žičnate ograje, tam, kjer je v času okupacije stal prehod in zapornica. Iz slike je razviden en večji kamniti spomenik, z vklesanimi človeškimi podobami. Poleg večjega spomenika pa stojijo še štirje manjši stebrički (dva na eni, dva na drugi strani). 

Avtor spomenika je kipar Ivan Štrekelj, odkrit je bil leta 1960. 

Spomenik je visok okoli 3,00 m, podstavek pa je velikosti okoli 1,00 x 0,50 m. Osrednji del spomenika predstavljajo trpeče ljudi med okupacijo v letih 1941 - 1945.

ESD 560040

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174.

Spomenik je pri trgovini Mercator, na naslovu Zaloška cesta 168.

(zgoraj)

»Petnajstletnica osvoboditve Ljubljane«,

(spodaj)

»Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane, 1960.«

—

—

—

—

Petra Žemva, 13.12.2016.

—

—

—

kamnit spomenik, memorialna dediščina

Ljubljana

k.o.1772 - Slape, parc. št.: ?

6234

Kugler

—

Pokopališče pri sv. Jakobu v Galiciji.

KUGLER FRANC24. 11. 1896 - 12. 2. 1945TALEC PRI FRANKOLOVEM.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Stane Gradišnik, 22. 09. 2020

—

—

—

Grob

Žalec

—

6884

Opomnik zgodovinskih dogodkov v Postojni, Postojna

Na osrednjem trgu v Postojni, Titov trg, je pred stavbo, v kateri ima sedež  ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa, valovito oblikovano obeležje z navedbami posameznih pomembnih dogodkov iz zgodovine Postojne. Ta so na posameznih ploščicah z navedbo leta in opis dogodka. Dimenzije ploščic so 6 x 42 cm.

Na osrednjem Titovem trgu, pred stavbo inštituta za raziskovanje krasa

1944- USPELA DIVERZANTSKKA AKCIJA V POSTOJNSKI JAMI

1945 - MESTO POSTOJNA OSVOBODI PARTIZANSKA VOJSKA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

D.Divjak 1.avgust 2021, 27.3.2923

27.3.2023. 00:00

—

D.Divjak dodal posnetke Iin popravil tekst z obeležja 27.3.2023

—

Postojna

K.o.: 2492 - POSTOJNA, št.parc.: 2611/55 in 2611/56

4341

Kremenca, prva padla primorska partizanka Vida Krošelj - Marjana

Vida Krošelj, s partizanskim imenom Marjana, je bila rojena 24.aprila 1924 v Cerknici. Njeni starši so imeli v Cerknici trgovino z mešanim blagom. Po končani OŠ je obiskovala meščansko šolo v Mariboru, po maturi pa absolvirala trgovsko šolo in se zaposlila v domači trgovini v Cerknici. Pod vplivom Slave Kroneger-Mire, ki je v letu 1942 živela pri družini Krošelj kot ilegalka-aktivistka OF in Karola Kežmana, v trgovini je delal kot trgovski pomočnik in bil član SKOJ, se je Vida že zgodaj opredelila za OF in borbo proti okupatorju. Julija 1942, ko je divjala italijanska ofenziva, je skupaj z ilegalko Kroneger-Miro odšla v partizane in postala borka 1. čete Zidanškovega bataljona. 9.septembra je bila Vida v boju z Italijani nad Babno polico lažje ranjena, kljub temu pa je ostala v četi. Pozneje je bila v znani ženski četi 1. bataljona Loškega odreda. Ko se je ta pripravljal na pohod na Primorsko, se je javila kot prostovoljka. Bila je sekretarka SKOJ v četi in pomočnica mitraljezca. Zaradi težavnega pohoda je na nogi dobila ožuljke in dobila zastrupitev, tako da so jo morali borci v novembru 1942 pustiti v oskrbi pri aktivistu OF v Kanalskem lomu. Zaradi izdajstva so Italijani obkolili domačijo. Pri poskusu rešitve jo je domači sin Stanko želel odnesti na hrbtu, pri čemer je bila Vida smrtno zadeta, ranjenega Stanka pa so Italijani ujeli. Vido so Italijani odpeljali v Sv.Lucijo in vrgli v jamo. Domačini so vsa vojna leta skrbeli za njen grob na katerem je bil napis NAŠA VIDA. Po vojni so ji tamkajšnje družbeno politične organizacije postavile dostojno spominsko obeležje.

Vir: Brestov obzornik, št.224/30.5.1086

Spominska plošča pri hiši Stanka Štruklja v Kremencah je bila odkrita 6. novembra 1977.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978

• EŠD 28069 
• Krošelj Vida, Slovenska biografija

 

Iz Mosta na Soči do Kanalskega Loma. Ko se pripeljemo do prve hiše zavijemo ostro desno za Kal. Po 1200m parkiramo in se napotimo po cesti 100m, kjer po poti pod cesto gremo še 500m. Tu je hiša (Tolminski Lom 2) kjer je spominska plošča na travniku pred hišo. EŠD 28069

[zvezda]

      PRIMORSKA JE 12. NOVEMBRA 1942 IZGUBILA 

      PRVO PARTIZANKO. FAŠISTIČNI STRELI SO 

STRLI HRABRO SRCE BORKI SOŠKEGA ODREDA 

SKOJEVKI VIDI KROŠELJ NAD MALENČEVO 

DOMAČIJO, KI JI JE DOTLEJ NUDILA 

TOPLO ZAVETJE.

          OB 35 LETNICI NJENE SMRTI 

          IN PRIHODA SOŠKEGA ODREDA 

          NA PRIMORSKO

                             VIDINE SODELAVKE

—

—

—

—

Vojko Hobič, 31.7.2019 30.4.2021 dopolnil M.Hladnik 5.maj 2021 dopolnil D.Divjak

5.5.2021. 00:00

7.11.2025. 13:39

Partizanki Vidi je bilo v Mostu na Soči posvečeno še eno obeležje, ki so ga postavili učenci OŠ Most na Soči 25. 5. 1977. (JSNP 173, Primorske novice 20. 5. 1977) . M. Hladnik 30. 4. 2021 5.5.2021 dodal opis in podatke D.Divjak

Spomenik

Tolmin

K.o. 2255 LOM, parc. št. 153/5

5700

Ravenska vas, Spominsko znamenje trem aktivistom

Tonalitna plošča z napisom je pritrjena na kamnit kvadrast podstavek. Na levi stoji visoka štiristrana betonska piramida z zvezdo, na desni cvetlično korito. Znamenje je bilo prvotno odkrito 1949.

• EŠD 19283

.
    »Prvi maj leta 1944 so Švabi oznanili z največjim pompom in raznimi predpripravami. Na takratnem športnem igrišču so napravili govorniški oder in ga kar moči obdali s kljukastimi križi našitimi zastavami. Bilo je pač treba kar najlepše okrasiti zborovalni prostor, saj je bil napovedan kot glavni govornik sam zvezni vodja Heimatbunda Franc Steindl. 
    Zgodaj zjutraj tega dne so SS-ovci iz Izlak zastražili vso dolino, da se gospodu Steindlu ne bi kaj neljubega pripetilo, akoravno so tedanji glavni faktorji Zagorja trdili, da so partizani že iztrebljeni. Pred 9. uro dopoldne je vodstvo rudnika privleklo na športni prostor prav vse delavce, kolikor jih je pač še bilo doma, in prav tako so morali priti tudi vsi delavci in nameščenci vseh ostalih podjetij in ustanov ter ostalo ljudstvo, da komandanti Zagorja pokažejo gospodu Steindlu, koliko zvestih privržencev imajo v svojem območju. Govor vodje Heimatbunda se je v glavnem nanašal na 'bandite', ki jim je napovedal boj na smrt in poudarjal, da je tu sedaj nepremagljivi rajh in da bo ostal tukaj tja do drugega vesoljnega potopa. 
  Več dni pred 1. majem se je zadrževala skupina partizanov na območju Ravenske vasi (Sv. Urh) in tam imela sestanke z aktivisti ter tudi z ostalim prebivalstvom. V tej skupini sta bila med drugim tudi Zagorjana Srečko Pečar-Mijo in Ivo Levstik-Gojc. Zadrževali pa so se v posameznih hišah po tri dni - 28., 29. in 30. aprila ter 1. maja so pri Šikovcu vulgo Škratu ložirali Srečko Pečar, Ivo Levstik in Vojka Napokoj iz Moravč, Vili Vresk iz Trbovelj in Tončka (podrobnejši podatki o Tončki piscu niso znani). V času, ko je vodja Heimatbunda Steindl prepričeval Zagorjane o veličini in nepremagljivosti slavne nemške armade, so stali na griču nad Škratovo hišo tovariši Pečar, Levstik, Vojka in Tončka ter opazovali Zagorje in 'slavni' švabski apel na športnem prostoru. Tovariš Vresk se je pa zadrževal v podstrešni sobi Škratove hiše. Okrog 11. ure so ljudje na športnem igrišču opazili, kako se SS-ovci plazijo proti Škratovi hiši. Slutili so, da to ne pomeni nič dobrega. Istočasno pa so bili na jasnem, os mora biti s tem v zveza ostudno delo domačih izdajalcev. Na žalost se niso motili. Kmalu so zaropotale nemške strojnice. SS-ovci so se namreč - maskirani z zelenjem – skrivaj priplazili do griča ter užgali. Pečar, Levstik in Volka so zdrveli po kolovozu, ki drži proti Končanu. Švabi - hiteč za njimi – so pa streljali. Prva je padla Vojka, kakšnih dobrih sto metrov od Škratove hiše. Kmalu za njo je smrtno zadet obležal Levstik, medtem ko je bil Srečko Pečar teže ranjen v nogo in se je s težavo zavlekel v grmovje nad Končanovo planino. Ko so se mu Švabi približali, ki so šli po sledi krvi, se je sam ustrelil, da ne bi prišel živ v roke nemškim zverinam. Tovarišica Tončka pa se je takoj skrila v grmovje, ko so padli prvi streli, in si tako rešila življenje. Švabi so namreč mislili, da so vsi partizani zbežali. Medtem je Škratova, mlada gospodinja, obvestila Vilija Vreska, da so prišli Švabi. Odel se je v črno haljo in zbežal v smeri proti tako imenovanemu 'Koritu' in dalje v nasprotno stran, kamor so Švabi streljali, s čimer si je tudi rešil življenje. Žal je pozneje padel tudi on in daroval svoje življenje za našo svobodo. 
   SS-ovcj so takoj sezuli žrtvam škornje in jopiče ter jim pobrali vse, kar so imeli pri sebi. Vlekli so jih kot hlode do križa ob cesti, katero delo so morali opraviti nekateri bližnji stanovalci iz tega kraja. Švabi so po tem dejanju prišli k Škratu in našli v hiši ženo gospodarja ravno v trenutku, ko je tlačila v peč aktovko. Eno je namreč že prej porinila v peč. Ostal pa je še en nahrbtnik. Tega in aktovke so se Švabi takoj polastili in ju pregledali. Gospodinjo so neusmiljeno pretepli. Začele so se aretacije. Prijeli so posestnika Poldeta Kosa, dva njegova sinova in hčerko, Škratovo ter njeni dve dekli, nadalje Tončko Drnovšek, Ivana Kovača iz Ravenske vasi ter Lebeničnika. Zadnji trije so bili namreč v Ravenski vasi po opravkih. Pri Škratu so vpregli v voz par konj in na voz naložili vse tri žrtve ter vse odpeljali v Zagorje na žandarmerijo. Tam so postavili voz z mrtvimi žrtvami na ogled in opomin Zagorjanom, aretirane pa so vrgli v klet. Škrat je zbežal z doma. 
   Njegova dva mlada otroka so začasno izročili sosedu Martinovcu s pripombo, da jih bodo odpeljali v zavod v rajh, češ saj Lojzeta Škrata in njegove žene ne bo nikdar več domov. Obeh konj in voza Škrat ni nikdar več videl. 
    Nad zagorsko dolino je ta dan in še nekaj dni pozneje vladala groza. Zagorjani so sicer hodili gledat žrtve, toda brez solz so objokavali junake, borce za svobodo. Še bolj so stisnili pesti ter se zakleli, da bodo ostali zvesti svojemu narodu. Neke nemške 'gospodične' in tudi neka domačinka ter nekateri Nemci so zasramovali mrtve borce in jim pljuvali v obraz.    
   Drugega maja so nesrečne žrtve odpeljali na Izlake in jih zakopali za  tamkajšnjo šolo. Nekaj dni pozneje so poslali partizani smrtno obsodbo zagorskemu županu dr. Scheichenbauerju, vodji Heimatbunda Holznerju in učiteljici Josipini Sauer. Ta je takoj izginila iz Zagorja in se ni več vrnila. 
   Vse aretirane so odpeljali v Trbovlje. Nekatere so kmalu izpustili, le Škratovko so dva meseca mučili v zaporu in jo končno izpustili. Pri Škratu je ostala doma samo mati gospodarja. Prenašala je aktovko, ki je Švabi niso našli v peči, v košu po grmovju za hišo in jo končno tamkaj skrila. Od samega strahu ni upala niti pogledati, kaj je v aktovki. Saj so dan za dnem hodili Švabi delat hišno preiskavo, tako da je bila hiša stalno odprta. Pri preiskavah v hiši so si gestapovci in ostali mnoge reči večje vrednosti prisvojili. Žena ni vedela, kaj naj počne. Šla je k Zaletelovim in jim zaupala vse. No – in je prišla pokojna Zaletelovka po aktovko ter jo odnesla. Med drugim so bile v aktovki tudi bombe. Se danes pravi stara Škratovka: 'Dobro, da nisem aktovke zažgala, kakor sem mislila; mene in hišo bi razneslo!' -  Škrata in soseda Martinka, ki sta zbežala, so Švabi iskali teden dni. Končno so nehali delati obiske v obeh navedenih hišah. 
    Po osvoboditvi smo Srečka Pečarja in Ivana Levstika pokopali v Zagorju ob veliki udeležbi domačinov. Zveza borcev Zagorju je vsem trem žrtvam NOV postavila nad Škratovo hišo spominsko ploščo – letos pa je kolektiv Zunanjega obrata zagorskega rudnika postavil na tem mestu narodnim mučenikom spomenik. Slovesno odkritje tega spomenika je bilo – kakor smo že poročali – v nedeljo, 2. maja 1954. Zagorjani in ostali so z veliko udeležbo te spominske slovesnosti pokazali, da znajo ceniti tiste, ki so dali za našo svobodo vse, in da cenijo dragocene pridobitve naše narodnoosvobodilne vojne, ki je rešila naš narod suženjstva in pogina.«

M. Š., Pred desetimi leti v Zagorju, Zasavski vestnik, Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi Zasavja, Leto VII, Štev. 23, Trbovlje, 9. junija 1954, str. 5. Elektronski vir: Zasavski vestnik, št. 23, 1954, str. 5 Dostop: 11. 3. 2024.
.
»Besedilo Slavka Tauferja je posvečeno spominu treh tovarišev, Ivu Levstiku-Gojcu, Feliksu Pečarju-Miju in Vojki Nepokoj-Meti, ki so padli 1. maja 1944 na Zeleni travi pri Zagorju. Po podatkih iz objave v Borcu, 1. XXIV, 1977, št. 5, str. 313–314 je tudi avtor padel jeseni 1944. PI 396.
.

V spomin padlim na Zeleni travi

Vsa v luči je bila pod nama dolina, ko sva tiste dni
gledala nanjo. – Spomnim se, Ivo, dni, ko se je mogočna
procesija sproščene množice vila pod nama. Vse rdeče
so plapolale zastave v modrino neba.
Bil je prvi maj, praznik dela,
veličasten in svetal, –
pa je prišla tema.
Raztrgana in razbičana se je razbežala množica.
Bledel si ob spoznanju,
a že je svetloba preletela obraz.
Videl si luč, sevajočo v nove dni, dni prebujenja.
Sedaj je zopet prvi maj. 
Tiho stojim ob samotnem gozdu, pod menoj spi dolina.
Slaboten sij se razliva nadnjo.
Vidim ogenj – mogočno gore kresovi v prvi maj.
Vem, da si blizu, samo dolina je med nama.
Čakam in gledam. Rad bi objel vso dolino, jo privil nase,
da sliši utrip svobodnega srca.
Fanfare done v prebujajoče se jutro, pozivajoč rudarje
k obljubi, da se še bolj zarijejo v zemljo, kradeč ji zaklade
za tujca.
Apel …
Ne ponosen, veličasten kot nekdaj.
Saj so vam ukradli prvi maj, vaš prvi maj, rudarji.
Besede so bič po vaših telesih.
Čemu nemite, rudarji, kovarji svobode? Pokonci pesti,
saj to je vaš dan, vaš svobodni prvi maj.

V ta svobodni prvi maj zapojo mitraljezi, prinašajoč smrt.
Gojc, Mijo in Vojka, srce trepeče za vas, saj ste v dosegu
rafalov.
Nema stoji množica in čaka – roke sklepajoč k molitvi.
Reši zemlja, reši junake.
Potihnejo salve …
Režeče hijene skrunijo vaša mrtva telesa.
Gojc, ti živiš, in Mijo in Vojka, večno bo vaše življenje med
nami.
A vi, rudarji, ob tej največji daritvi spreglejte, spoznajte
resnico.
S smrtjo junakov je pisana vaša svoboda,
zato visoko pesti v svobodni maj.
Živite, junaki, svetla so vaša imena!
A ti, zemlja slovenska, ko sprejemaš vase svoje najboljše
sinove, oplodi se z njimi in daruj nam nova, svobodna
življenja.
Ko pa bo zopet maj, pridemo na vaš poslednji dom
z najlepšo
gorsko rožo.
Vaša imena so z nami Gojc, Mijo in Vojka.
Pred nami je boj – in naša svetloba.

(Boris Paternu [ur.], Slovensko pesništvo upora 1941–1945, Prva knjiga, Partizanske, Ljubljana: Mladinska knjiga, Partizanska knjiga, 1987, str. 462–463.)

Spominsko znamenje stoji na vrhu grička SZ tik za kmetijo Pri Škratu (Javor), Ravenska vas 50.

SKROMEN SPOMENIK PADLIM BORCEM ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA
KI SO PADLI NA DAN DELAVSKEGA PRAZNIKA 1. MAJA 1945
PEČAR FELIKS - MIJO ROJ. 2. 6. 1910
LEVSTIK IVO - GOJC ROJ. 8. 1. 1910
NAPOKOJ VOJKA ROJ. 18. 8. 1922

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar 21. 5. 2020, foto M. Hladnik 30. 5. 2020

3.8.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 11.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na časopis Zasavski vestnik in fotografijo 4/4 M. Kermavnar, 1. 8. 2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis z besedilom Slavka Tauferja.

—

Zagorje ob Savi

K. o. 2641 Zagorje, parc. št. 703/2

7130

Ana in Maks Nahlik, Ušive jame

          Marmornata plošča, velikosti 60 x 60 cm, vbetonirana in pritrjena v tla.      Izdelano in postavljeno 2021.

          Tu v bližini sta bila pokopana Ana in Maks Nahlik, ki sta bila udeleženca NOB v Roški ofenzivi avgusta 1942. Svojci jima redno nosijo rože in prižigajo sveče.

Ušive jame v Kočevskem Rogu. Iz vasi Željne del po asfaltu po oznakah smeri Baza 20, po makadamu mimo Križmanove koče 500 m, prvi odcep desno čez rampo po slepi cesti do groba spominske plošče Nahlik ob desni strani ceste. 45°39'29.3"N 14°57'30.9"E

[zvezda]

TU V BLIŽINI STA BILA POKOPANA

NAHLIK  ANA  IN  MAKS  - SAMO

UDELEŽENCA NOB PADLA V ROŠKI

OFENZIVI AVGUSTA 1942

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Pavel Majerle Kukin, vnesel M. Hladnik

21.1.2022. 00:00

—

—

Nagrobnik

Kočevje

K. o. 1579 Rajhenav, parc. št. 6

6560

Milan Majcen, vojašnica v Novem mestu

Na pokončni stranici obdelanega kamnitega stebra je bronasta glava partizana, narodnega heroja Milana Majcna. Pod njo je napis na bronasti plošči. Spomenik je bil odkrit  28. oktobra 1971.

Poleg spomenika stoji informacijska tabla, ki opisuje Majcnovo medvojno delovanje.

Do preimenovanja vojašnice, se je vojašnica imenovala po Milanu Majcnu.

Kip Tita, ki je po navedbi v knjigi Spomeniki naj govore, stal na območju vojašnice, je bil iz novomeške vojašnice odstranjen po osamosvojitvi. Prevzel ga je Dolenjski muzej v Novem mestu, ki ga še  danes hrani na javno dostopnem vrtu pred Ropasovo hišo. Bil je izdelan iz armiranega betona in je bil delo hrvaškega kiparja-vojaka Pavla Hudeka.

• Spomeniki naj govore (1972)

geslo: vojska123

Straška cesta 26, Novo mesto. Spomenik se nahaja v parku znotraj vojašnice Franca Uršiča. Prijazno osebje me je pospremilo do spomenika. Ob dnevu odprtih vrat vojašnice je spomenik dostopen tudi širši javnosti.

MILAN MAJCEN

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar

2.4.2023. 00:00

—

—

kip in infotabla

Novo mesto

K. o. 1455 Bršljin, parc. št. 45/4

5072

Kuzarjev Kal

V trikotnem, s smrekami omejenem prostoru, so leseni stebri z imeni treh padlih. Park, urejen 1981 v spomin padlim domačinom in 7 enotam NOV, je februarja 2021 v razpadajočem stanju
EŠD 20736

Dolenjski list_1981_04_30_

str. 17

Podrobnosti:

Kuzarjev kal je bil med NOB v pravem pomenu besede »Partizanska vas«. 

Aprila 1941 so zbirali orožje razpuščene jugoslovanske vojske in ga kasneje izročili partizanom.

Julija 1941 je vaška mladina ukinila vse zabave in prepovedala vsako sodelovanje z okupatorjem.

Oktobra 1941  je bil ustanovljen odbor OF za vas Kuzarjev kal.

Marca 1942 je bila zaprisega. Takrat je bila že vsa vas vključena v OF.

Vsi sposobni moški v vasi so šli v partizane. Drugi, ki so ostali doma, so aktivno podpirali partizane. 

V spominskem parku drevesa obeležujejo:

3 padle borce iz vasi – 3 lipe, pred njimi so hrastovi stebri z napisi padlih

18 aktivnih borcev – 18 smrek - omorik

7 kmetij oziroma družin – 7 rdečih borov na levi strani

7 enot NOV, ki so se borile in taborile v vasi – 7 črnih borov na desni strani

56 prebivalcev vasi predstavlja 56 hrastovih stebričkov, ki povezujejo park v celoto.

Spominski park je bil odprt 26.4.1981

Vir: Osebni arhiv Ivana Somraka

SV od vasi, v trikotnem prostoru, ki ga omejujeta dve vaški poti. Hiša v bližini: Kuzarjev Kal 8

SPOMINSKI PARK NOV

1941 - 1945                                                           1981

3 PADLI: Somrak Jože, Lužar Franc

                       Novak Ludvik                                3 LIPE

18 AKTIVNIH BORCEV NOV                                SMREKE 

                                                                               OMORIKE

7 DRUŽIN  :   Berus, Luštek, Lužar, Novak,       7 BOROV levo

56 ČLANOV     Saje, Somrak, Željko              56 STEBRIČKOV

7 enot NOV:     ZDO, 4. SNOUB "M. Gubca",

                            5. SNOUB "I. Cankar", 10 in 12 SNOUB,

                         1SAB, ŠTAB 15. Divizije         7 BOROV desno

Pokrovitelj: GOZDNO GOSPODARSTVO 

                                  NOVO MESTO                         Varstvo    

                                                                               OOZSMS 

                                                                                      Prečna

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik

17.3.2020. 00:00

—

M. Kermavnar, 24.2.2021, fotografije in dopolnjen opis

spominski park

Novo mesto

K. o. 1448 Prečna, parc. št.3103/3 in 3103/8

3122

Hiša Frana Albrehta

Obeležje ni razumljeno in označeno kot partizansko; pesnik in dachavec Fran Albreht je bil nosilec partizanske spomenice.

• Fran Albreht. Wikipedija.

Prešernova 9, Kamnik, na obcestni fasadi, desno od vhoda.

V ŽIVLJENJU TRO SE DUŠE KAKOR V STOPAH
TRPLJENJA MLINI PA JIH ZMELJEJO
V PREŽLAHTEN KRUH DOBROTE IN LJUBEZNI ...

FRAN ALBREHT
(1889--1963)

SLOVENSKI PESNIK IN KNJIŽEVNIK

SVET KPO OBČINE KAMNIK NOV. 1965

—

—

—

—

M. Hladnik 22. 5. 2018

—

—

—

plošča z reliefom

Kamnik

1911 KAMNIK, 9/3

3842

Janez Marentič, Črnomelj

Marentič se je rodil v Clevelandu, po vrnitvi družine v domovino pa je pri štirih letih ostal brez očeta, čez tri leta pa mu je umrla še mama. Postal je sirota in k sebi so ga vzeli sorodniki v belokranjski Boginji vasi.

Bil je inženir agronomije, a je bil do svoje prerane smrti leta 1942, ki mu je bilo komaj 32 let, zaposlen le nekaj mesecev, saj ni dobil službe. Bil je udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah, zelo pa ga je skrbel položaj kmetov. Napisal je razpravo Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, 40 let po njegovi smrti pa je izšla knjiga spominov na Janeza Marentiča, ki jih je zbrala njegova žena Vera.

Kulturni program na prireditvi so pripravili učenci OŠ Podzemelj,  (Dolenjski list)

Datum odkritja: 11. oktober 1975 

Avtor: kipar Zdenko Kalin

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 85.

Otona Župančiča 7, Črnomelj, pred knjižnico, nekoč gimnazijo.

Revolucionar 

Janez 

Marentič 

dipl. ing. agr.

1910--1942 

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik neobiskano nedokončano Dušan Škodič, 1.8.2021

30.4.2024. 00:00

—

Dodal posnetek M. Hladnik 30. 4. 2024

Kip

Črnomelj

K. O.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 82/14