| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik padlim in žrtvam |
Spomenik iz treh marmornih plošč z vklesanimi imeni vaščanov padlih v boju
proti okupatorju in umrlih v koncentracijskih taboriščih. Stopničasto so
postavljene v brežino s tremi obeliski, ki simbolizirajo večnost. Avtor je
Gabrijela Fratnik. |
Pred Tolminom zavijemo za Poljubinj. Nadaljujemo po cesti skozi vas v hrib do Ljubinja. Spomenik stoji na levi starni pred vasjo nasproti športnega igrišča, pod h. št. 12. |
ŽRTVOVALI STE ŽIVLJENJE ZA NAŠO SVOBODO PADLI BORCI: GABERŠČEK FRANC 1901-1945 KOVAČIČ ANTON 1914-1943 KOVAČIČ JOŽEF 1923-1944 KOVAČIČ VIKTOR 1912-1943 LEBAN MIHA 1908-1943 LEBAN VIKTOR 1914-1943 ŽRTVE FAŠIZMA: GABERŠČEK ANDREJ 1908-1944 GOLJA ALJOZ 1890-1944 KOVAČIČ ALOJZ 1895-1943 KOVAČIČ ANDREJ 1911-1944 KOVAČIČ IVAN 1895-1945 KOVAČIČ JOŽEF 1877-1943 KOVAČIČ OLGA 1920-1945 PIPA ANDREJ 1909-1945 ŠULIGOJ BLAŽ 1896-1944 SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 29.7.2019 |
29.3.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Tolmin |
— |
|
Spomenik padlim domačinom v NOB - Drejčetova pot |
Iz sivega grobo obdelanega kamna sezidan 140 cm visok trikoten spomenik s spominsko ploščo iz svetlega marmorja je posvečen trem domačinom (Franc Golob, Maks Jakopin, Franc Rifelj) ki so padli na tem mestu jeseni 1943. EŠD: 15659 |
Spomenik stoji na jugovzhodnem robu Žabje vasi, na koncu ulice Drejčetova pot v Novem mestu. |
PADLI ZA SVOBODO 22.10.1943 GOLOB FRANC JAKOPIN MAKS RIFELJ FRANC KO ZB ŽABJA VAS |
— |
— |
— |
— |
L.H., 12.4.2019 |
— |
— |
— |
— |
Novo mesto |
— |
|
Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma Vrhovo |
Prva plošča je bila postavljena in odkrita 1. maja 1955 na dan , ko predajo Prosvetni dom in gasilsko orodjarno vaščanom. |
Kulturni dom Vrhovo št. 35, na levi strani ceste Radeče - Sevnica |
V SPOMIN 15 BORCEM N.O.V. IN ŽRTVAM FAŠIZMA VRHOVEGA IN OKOLICE V L. 1941 – 45 ZGRAJEN KULTURNI DOM IN ORODJARNA V LETIH 1954 – 55 VRHOVO, DNE 1. MAJ 1955 |
— |
— |
— |
— |
Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča, leto postavitve 1955 |
Radeče |
KO Vrhovo, parcelna št. 203/3 |
|
Ustanovitev Kamniške čete |
Postavila Zveza borcev Srednja vas 1982. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 26. EŠD 12032 |
Velika Lašna 1, na obcestni fasadi hiše, ki ni več naseljena in propada, stoji pa na severnem začetku vasi. |
TOMO BREJC ORGANIZATOR VSTAJE V V SPOMIN POSTAVILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018; tretja slika je iz leta 2008. |
— |
— |
— |
plošča iz pohorskega granita |
Kamnik |
1916 LOKE, 1127 |
|
Jožetu Cevcu |
Neoskrbovan. Cevc je živel v hiši št. 2. Aktivista osvobodilne fronte Jožeta Cevca so po mučenju ubili 22. 7. 1942. Postavila Zveza borcev Srednja vas pri Kamniku 1982. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 26-27. EŠD 21114 |
Na južnem robu vasi, ob koči na robu travnika/njive, pod cesto, ki pripelje iz Velike Lašne. |
NA TEM MESTU SO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
kamen |
Kamnik |
— |
|
Franc Košir |
Pod Gozdnikom v Zagrebenu je spomenik tu 19. 3. 1945 padlemu
borcu Jožetu Koširju. |
popraviti |
KOŠIR FRANC JE NA TEM MESTU 19. 3. 1945. DAROVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO. ZB NOV REČICA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Stane Gradišnik, popravljena lokacija. |
— |
— |
— |
Spominska plošča. |
Laško |
1022 REČICA, 560/2 |
|
Spominsko obeležje, kjer je potekala meja osvobojenega ozemlja Gornje Savinjske doline |
Enote Četrte operativne cone so poleti 1944 osvobodile velik del Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Osvobajanje se je nadaljevalo do sredine septembra, ko je osvobojeno ozemlje obsegalo več kot pet okupatorjevih občin: Mozirje, Rečica, Ljubno, Luče in Gornji Grad. Na jugu je osvobojeno ozemlje segalo vse do Soteske, kjer sedaj stoji obeležje. Viri: 1 Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik 2 Spletna stran: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/osvoboditev-zgornje-savinjske-doline.html EŠD 4559 |
Ob regionalni cesti Letuš – Mozirje, v kraju Ljubija - Soteska |
TUKAJ JE POTEKALA V LETU 1944 OD OKUPATORJA PRIZNANA MEJA OSVOBOJENEGA OZEMLJA TABORNIKI OB 30 – LETNICI OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 18.10.2018 |
— |
— |
— |
Pločevinasta plošča, pritrjena na skalo |
Mozirje |
Ljubija, 865/74, Republika Slovenija |
|
BOJANCI-OŠ Bojanci (sedaj gasilski dom) |
Prva plošča je o Tomšičevi brigadi (odkrita 22. julija 1951), druga pa o hrvaški bolnici (odkrita 6. julija 1958). Junija 1943 sta se Gubčeva in Tomšičeva brigada umaknili v Belo krajino,. Tomšičeva brigada se je namestila v kraju Bojanci, kjer so jo 4. julija napadli pripadniki italijaske vojske. Napad je bil odbit, partizani so ranili 6 in ujeli 8 italijanskih vojakov. Sledil je še napad črnosrajčnikov iz Tribuč, ki je bil prav tako odbit. V spomin na te dogodke je odbor Tomšičeve brigade dne 22.7.1951 odkril spominsko ploščo z znakom brigade, ki je bila postavljena na stavbi nekdanje OŠ, zdaj večnamenski objekt v Bojancih. . V stavbi nekdanje šole na Bojancih se je decembra 1943 naselila ena izmed bolnic karlovškega vojnega območja. Od tod se je preselila vzhodno od vasi v gozd, poznanem pod ledinskem imenom "Črni panj". Tam so zgradili več lesenih barak in napeljali elektriko iz centrale v Podbrežju. Do julija 1944 se je v tej bočlnišnici zdravilo 500 ranjenih in obolelih hrvaških partizanov. V spomin na te dogodke je krajevni odbor Zveze borcev NOV Karlovec dne 6.7.1958 odkril spominsko ploščo. Ta je bila postavljena na steno nekdanje OŠ, sedaj večnamenski dom, Bojanci. Vodnik, 61, 62 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 80. Vir: Kamra, Knjižnica Črnomelj |
Nekdanja OŠ Bojanci, Bojanci 1 |
[simbol Tomšičeve brigade] druga plošča ZA VRIJEME NARODNO-OSLOBODILAČKOG OKO 500 RANJENIH IN OBOLJELIH BORACA NAŠLO U TIM TEŠKIM DANIMA OVJEKOVJEČENO SPOMEN-PLOČU PODIŽE KOTARSKI ODBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano
5.marec 2021 dopolnil D.Divjak
Dušan Škodič, 5.8.2021 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
5.3.2021 vnesel opis in dopolnil tekst plošče ter podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal besedilo na plošči. |
dve plošči |
Črnomelj |
K.o.: 1553-BOJANCI, št.parc.: 50 |
|
BEZULJAK - Spominska plošča uničenju sovražnikovega skladišča |
V stiliziranem prikazu uničene hiše z zzidom iz kamna, ki omejuje prostor 2,5 x 3,4 metra, je v levem delu s kamnom sezidana stena širine 105 in višine 90 cm. Na njej je vzidana bronasta plošča širine 85 in višine 51 cm z napisom. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/14/bezuljak-spomenik/ foto Miloš Toni |
Po cesti iz Begunj pri Cerknici skozi vas do avtobusnega postajališča na desni strani, |
BORCI KRIMSKEGA POLBATALJONA SO 20. OKTOBRA 1941 V NAPADU NA BEZULJAK RAZBILI ITALIJANSKO POSTOJANKO ZAPLENILI VELIKO OROŽJA IN OPREME, NA TEM MESTU PA VRGLI V ZRAK SKLADIŠČE RAZSTRELIVA. PETI ZBOR AKTIVISTOV OF IN BORCEV NOV NOTRANJSKE 6.9.1941 Na levi strani napisa je upodobljena puška, desno petokraka zvezda |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 25. januar 2020 |
25.1.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerknica |
1658 - BEZULJAK, št. parc.:1860/1 |
|
Sestanki komunistov. |
Pri Ivanu Ditingerju, ki je bil na Ravnah znan komunist in borec za pravice delavcev, so se pred vojno večkrat sestajali komunisti iz Raven in okolice. Na Ditingerjevi hiši je vzidana spominska plošča.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.292. |
Ditingerjeva ulica 2. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik 11.08.2022 |
31.3.2022. 00:00 |
— |
Plošča je odstranjena zaradi obnove hiše.
S.Gradišnik, 11.08.2022. Lastnik hiše plošče ne želi imeti na fasadi, zato jo je dal v privatni muzej ŠTRIGL, ki se nahaja med Selami in Bukovsko vasjo. |
Spominska plošča. |
Ravne na Koroškem |
— |
|
Ljubljana, grob Maver Herman |
— |
Žale Ljubljana [B]: oddelek [7B], vrsta [5], grob [16]. |
ALOJZ MAVER IRMA MAVER ŽRTEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič, 13. 5. 2022. |
13.5.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
METLIKA-Oficirska šola |
Pred stavbo je na tleh stilizirana odprta knjiga iz belega kamna, posvečena partizanski oficirski šoli, ki je delovala v Beli krajini po letu 1943. Obeležje je oblikoval arhitekt Jože Koželj, postavljeno je bilo leta 1983. V avli šole je bil relief Borci in ljudstvo kiparja Lojzeta Dolinarja. EŠD 11223 Načrtno izobraževanje poveljniškega in političnega starešinskega kadra slovenske partizanske vojske se je pričelo v začetku avhsta 1943, ko je Glavni štab NOV in PO Slovenije ustanovil vojaško šolo NOV in POS, 28. decembra 143 preimenovano b Oficirsko šolo Glavnega štaba NOV in POS. V vseh njenih oddelkih ( pehotni, artilerijski, minersko-inženirski, radiotelegrafski, za izgradnjo vojaške oblasti, sanitetni, prometni, politkomisarski in višji oficirski tečaj (za komandante bataljonov in brigad) se je do konca vojne zvrstilo 110 tečajev, v katerih se je usposobilo nad 3100 partizanov. Šola je delala na Gričicah, v Semiču, na Žumberku, v Metliki in Črnomlju ter na območju vasi Geršiči in Krivoglavice. Njen prvi komandant je bil Jože Malnarič-Križevski, politični komisar pa Mirko Goršič. 9. maja 1945 so oddelki oficirke šole Glavnega štaba Jugoslovanske armade za Slovenijo prvi vkorakali v Ljubljano. Na nekdanji osnovni šoli v Metliki je bila 19. septembra 1953 odkrita spominska plošča, kjer je od srede januarja 1944 delovala oficirska šola. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (53) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 136. |
Partizanski trg 4, Metlika |
OD JANUARJA 1944 DO APRILA 1945 JE V |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1.5.2017
13.2.2022 D.Divjak |
13.2.2022. 00:00 |
— |
13.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 4239 |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, Palir Slavica in Jakob |
Jakob Palir: Sistory navaja Kraj rojstva: Vrh nad Grobelnim, Kraj bivanja: Grobelno, Datum smrti: 00. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Jasenovac, Kraj pokopa: Jasenovac. Slavica Palir: Sistory navaja Ime in priimek: Alojzija Palir, Datum rojstva: 1. 7. 1921, Kraj rojstva: Teharje, Kraj bivanja: Grobelno, Datum smrti/izginotja: 00. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Jasenovac, Kraj pokopa: Jasenovac. Opomba: Datum rojstva se ne ujema z datumom rojstva na nagrobniku. “Nemci so leta 1941 izselili iz Šentjurja v Srbijo in v Hrvaško več sto zavednih Slovencev. Med njimi tudi mlada zakonca Slavico in Jakoba Palirja iz Zgornjega trga v Šentjurju. Jakob Palir, rojen leta 1913 na Vrhu pri Grobelnem je pred vojno končal gimnazijo v Celju. Potem se je zaposlil kot tajnik na okoliški občini v Šentjurju. Slavica Palir, roj. Smerdelj, je bila rojena leta 1920 v Šmarju pri Jelšah. Z Jakobom sta se spoznala in poročila tik pred vojno. V Šentjurju sta si ustvarila topel domek. Stanovala sta v poslopju občine v Gornjem trgu. Še sedaj se mnogi Šentjurčani radi spominjajo, kako lep zakonski par sta bila. Posebno žena Slavica je bila nekaj posebnega. Njena lepa postava in čudovite poteze obraza so izžarevale lepoto njenega srca in značaja. Zmerom je bila rada lepo in okusno oblečena. Svojega moža je neizmerno ljubila. Imela sta dva otroka. Sin Rado je bil rojen leta 1940 in hčerka Irena 1941. Takrat, v največji omami svoje sreče pač nista mogla niti slutiti, kaj jima pripravlja kruta usoda bližajoče se vojne. […]” (Jernej Borovnik, Zakonca Slavica in Jakob Palir, zverinsko mučena in umorjena v Jasenovcu, Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo, Šentjur, 1998, str. 219-222) “Slovenci v Jasenovcu*
[…]
43. Palir Jakob, iz Grobelnega, mrtev
44. Palir Slavica (žena Jakoba), mrtva
[…]” (Dr, Nikola Nikolić, Taborišče smrti Jasenovac, Ljubljana: Založba Borec, 1969, str. (387) in 389) Rado Palir, Spomini na izgnanstvo, Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo, Zbral in uredil Jernej Borovnik - Bartol, Šentjur 1998, str. 184-218. geopedia.world_Palir_spominska_plosca
|
Pokopališče Šentjur pri Celju, levo od razpela, 5. grob. |
[križ[ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
17.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Ustanovitev OF in lesnim delavcem Litija |
EŠD 29238 (samo za drugo prestavljeno ploščo, odkrito 1952) Obe stavbi (furnirnica in Gorenčeva hiša) porušeni. |
Na zidu, ki na zahodu obdaja veliki spomenik v Ltiji. |
1. plošča . V TEJ HIŠI JE BIL 18. OKTOBRA 1941 PRVI SESTANEK OF ZA LITIJSKO PODROČJE ZVEZA BORCEV NOB LITIJA . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 8. 2017 |
— |
— |
— |
plošče |
Litija |
1838 LITIJA, 985/2 |
|
Padlima komisarjema, Grad Podsreda |
Spomenik je oblikovan v obliki granitnega obeliska.
|
Ob cesti pred obzidjem Gradu Podsreda. |
TU STA POKOPANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
17.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 17.10.2024, kopiral imena na spomeniku, dodal fotografijo 1. in preuredil Opis |
Obelisk |
Podsreda |
— |
|
Plave, Spominsko obeležje Gregorčičevi brigadi in Briško – Beneškemu odredu |
Spominsko obeležje predstavljajo štirje v krog postavljeni in različno visoki
betonski bloki. Na najvišjem je pritrjena bronasta napisna plošča. Avtor D.
Humar. Postavljeno je bilo 6. 9. 1981. |
Spominsko obeležje stoji v zahodnem delu naselja, pri mostu na desnem bregu Soče na desni strani ceste za Vrhovlje, levon zraven gostilne Pri mostu, Vojkova 2a, Plave. |
GREGORČIČEVE BRIGADA IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, 9. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020 |
25.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Brda |
2275 PLAVE, 57/8 |
|
Cerovlje |
Od 20 vaščanov, ki so bili v partizanih, so padli štirje, občina je 1971 postavila spomenik v spomin na požig vasi 16. 8. 1944 zaradi partizanskih napadov na železniško progo blizu Vižovelj. Precej vaščanov so izgnali. LSI 1: 215 |
Cerovlje 6 / Cergolie dell'Ermada.
https://www.google.si/maps/@45.7876939,13.6443236,3a,82.4y,347.55h,88.52t/data=!3m6!1e1!3m4!1stx8XgF46tZvmK3ROpjR3cw!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl
|
TO VAS SO LETA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 12. 2022 |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Plošča Andreju Hoznarju |
— |
V Bovcu, Trg Golobarskih žrtev 6. V bližini centra. |
zvezda PO 60 LETIH SE JE IZ DEŽELE BELOKRANJSKIH BREZ NA SVOJ JURČEV DOM VRNIL KOMANDANT II. BRIGADE VDV ANDREJ HOZNER - BORIS BOVEC 30.101921-14.11.1944 DOBLIČE B. KRAJINA SVOJE MLADO ŽIVLJENJE JE V BOJU Z DOMOBRANSKO- NEMŠKIMI ENOTAMI DAROVAL DOMOVINI SLOVENIJI . OBELEŽJE POSTAVILI KO ZB BOVEC IN SORODNIKI 2005 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,1.7.2019
2.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
2.8.2021. 00:00 |
— |
2.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošač |
Bovec |
K.o.: 2207 - BOVEC, št.parc.: 742 |
|
Janez Kopač |
V začetku leta 1943, ko je potekala mobilizacija žirovskih fantov v nemško vojsko, je bil s prijatelji v dogovoru, da se vključijo v partizane. Na prigovarjanje staršev in zaradi strahu pred nemškimi represalijami nad družino (doma je bilo še pet mladoletnih bratov in sester) si je premislil in se priključil nemški vojski. Po tečaju za tolmača za nemški in srbohrvaški jezik na Dunaju je bil premeščen v Knin in Drniš. Vzpostavil je stik s tamkajšnjimi partizani in jim pomagal. Po ustnem izročilu so ga prepričevali, naj raje ostane pri Nemcih, saj jim tako lahko bolje pomaga. Leta 1944 je na krajšem dopustu v Kranju prejel vabilo za varno pot v partizane, a ga s tem razlogom ni sprejel. Ko je konec leta 1944 prišla komanda za umik, se je skupaj z nemškim podoficirjem z Dunaja skril v hiši domačina. Partizani so ju ujeli. Rešil ga je neki slovenski komandir, ki je poznal njegovo delo; pri sebi je tudi pismo lokalnih obveščevalcev, ki je pričalo o sodelovanju s partizani. 4. decembra 1944 je prispel med partizane.
Vključili so ga v 3. prekomorsko brigado. Ker so Nemci mislili, da je v bojih ob
umiku padel, so anuarja 1945 njegovo smrt javili staršem. Geslo: prekomorci123 |
Pokopališče Dobračeva, Žiri, grob 147 |
Stari nagrobnik: TU POČIVA JANEZ KOPAČ * 14. 2. 1924, + 13. 2. 1945 Novi nagrobnik: [križ] BALANTAČEVI SIN JANEZ 1924--1945 PADEL V NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Milana Kopača |
4.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Žiri |
— |
|
Šmartno v Tuhinjski dolini |
Nekatere padle so svojci prekopali iz skupnega groba v hišne grobove. Spomenik je bil odkrit 17. maja 1953. Ni v RKD. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 51. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 28. Po poti spominov ..., 28 foto123 |
Ob SZ zidu pokopališča pri cerkvi sredi vasi Šmartno. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Kamnik |
1917 ŠMARTNO V TUHINJU, 1 |
|
Prekomorci v zaključnih bojih za osvoboditev Ilirske Bistrice |
Geslo: prekomorci123 |
Spominska plošča je pritrjena na fasado stavbe, v kateri je sedež Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici (Bazoviška cesta 22) in sicer na sprednji levi vogal te stavbe. |
V ZAKLJUČNIH BORBAH ZA OSVOBODITEV ILIRSKE BISTRICE SO SODELOVALE TUDI 3. PREKOMORSKA UDARNA BRIGADA 1. TANKOVSKA BRIGADA IN ARTILERIJSKA BRIGADA 4. ARMADE. |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 30. 10. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
— |
|
BOVEC-Bronasta plošča padlim |
Plošča je v sklopu grobnice padlih. |
V centru Bovca zavijemo levo na pokopališče.
Plošča je v sklopu grobnice padlih. |
TUKAJ POČIVAJO UMRLI BORCI NOV DE NARDI UMBERT UMRL 1948 KUK JOŽEF UMRL 1948 MLEKUŽ EDVARD UMRL V ZAPORU 1942 SLAVA JIM! KRAJ.ORG. ZB NOV BOVEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,1.7.2109
2.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
2.8.2021. 00:00 |
4.8.2025. 09:45 |
2.8.2021dopolnil podatke D.Divjak |
— |
Bovec |
K.o.: 2207 - BOVEC, št. parc.: 611 |
|
Danilo Turk - Joco, Planika |
Besedilo na reliefu bi opisala tako: - desno tik obraza od zgoraj navzdol DPT pomeni Društvo prijateljev Triglava, TLG pa Triglavska likovna galerija.
|
V SZ gostinski sobi planinske koče Planike pod Triglavom, h. št. Stara Fužina 243. |
DANILO TURK - JOCO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 8. 2021 |
11.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 11. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil Opis in dodal fotografiji 3/1 in 3/2. |
relief |
Bohinj |
2198 STUDOR, 1717/2 |
|
Kranj - Spomenik padlim v Šorlijevem mlinu |
OPIS SPOMENIKA: Na obodu (obseg 958 cm) iz podpeškega kamna (višina oboda 26 cm), ki simbolizira mlinski kamen na katerega je prelomljena peterokraka zvezda. Na desetih ploskvah zvezdinih krakov so vklesana imena treh padlih borcev, posvetilo in datum dogodka. Spomenik je izdelan po načrtu arhitekta Marjana Šorlija in je bil odkrit ob tedanjem občinskem prazniku 1. avgusta 1953. Opomba: na spomeniku je vklesan napačen datum smrti. Pravi datum smrti je 22.03.1944 OPIS DOGODKA: V bližnjem Šorlijevem mlinu so se zbirali aktivisti OF že od jeseni leta 1941. Opolnoči dne 21.03.1944 so bili zbrani Ivo Slavec - Jokl, Vida Šinkovec- Janina, Franc Šiška - Črt, Maks Jeza - Droh, Bogo Mohor - Ston, Milena Korbar - Irena, Iztok Žagar, Ivan Lombar - Jošt in še nekateri tovariši. Zaradi izdaje so Nemci to noč Šorlijev mlin obkolili in ob treh zjutraj napadli. Trojni obroč se je posrečilo skoraj vsem oblegancem prebiti. Le trije so ostali na bojišču: Milena Korbar - Irena, zadeli so jo v srce, Maks Jeza - Droh in Ivan Lombar - Jošt pa sta se umaknila nazaj v mlin. Tam so ju Nemci obkolili. Droha so na mestu ustrelili, ranjenega Jošta pa po strahopetnem mučenju v gestapovski ječi ubili že naslednji dan. Mlin so Nemci zažgali Šorlijevo mamo in hčerko Ivanko pa obsodili na deset in osem let ječe. Ostale družinske člane so odgnali v Nemčijo v razna taborišča. VIRI: Pomniki narodnega osvobodilnega boja v občini Kranj, str. 50-51. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 221-222. EŠD: 21465 |
Spomenik stoji na Rupi ob sotočju Rupovščice in Kokre, na križišču partizanske ceste in ceste na Primskovo.
Hiša v bližini: Partizanska cesta 42A, Kranj |
Tu smo trije- Na naši zemlji pa nebroj- Ki so šli z vero- V zmago v boj- Življenje žrtvovali- 18.03.1944- Korbar Milena Irena- Jeza Maks Droh- Lombar Ivan Jošt |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boris Cugelj, krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp |
— |
— |
M. Kermavnar, 19.5.2022, fotografiji 4/1 in 4/2 |
Spomenik iz podpeškega kamna |
Kranj |
2101 RUPA, 73/2 |
|
Loke v Tuhinju |
Štiri črne (ne pa več svetle, kot piše v RKD) marmornate plošče z imeni padlih borcev, talcev in žrtev med NOB. Postavila Zveza borcev NOV Srednja vas 21. 9. 1966.
|
Loke v Tuhinju 7, na obcestni fasadi nekdanje osnovne šole, zdaj varstvenega zavoda. Nasproti cerkve. |
[zvezda] V LETIH NEMŠKEGA NASILJA NAD NAŠIM PADLI V NOB HRIBAR JANEZ 24.8.1906 – 25.10.1942 . Tretja plošča: USTRELJENI KOT TALCI BERLEC LOVRENC 10.8.1914 – 24.4.1942 BERLEC FRANC 24.3.1901 – 10.5.1944 TO PLOŠČO JE VZIDALA V VEČEN SPOMIN NJIM KI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018 |
5.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.4.2024, dopisal imena na ploščah |
štiri plošče |
Kamnik |
1916 LOKE, 14/3 |