| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Titovo stanovanje v Kamniku |
Pri predvojnem komunistu Lojzetu Beštru je leta 1912 stanoval Josip Broz - Tito, ko je delal v tovarni Titan. Plošča je bila odkrita 24. maja 1977. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 24. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 213. |
Kovinarska cesta 20, Kamnik; na dvoriščni (zahodni) fasadi hiše. |
V TEJ HIŠI JE STANOVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
Bronasta spominska plošča |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 752/2 |
|
Grobnica heroja Jožeta Gregorčiča in 71 tovarišev, Radovljica |
Spomenik v obliki visokega obeliska, pred njim grobovi (2 vrsti po 14 nagrobnih kamnov) brez vklesanih imen. Nahaja se sredi lepo urejenega parka. Zasnoval ga je 1960 Edo Ravnikar, izdelalo ga je Kamnoseštvo Ljubljana. odkritje je bilo julija 1961, za spomenik lokalnega pomena je bil razglašen z občinskim odlokom (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/87-160) 23. 7. 1987. "Do sedaj znana imena in podatki borcev, katerih posmrtni ostanki so položeni v grobnico: Iz Mošenjske planine: Henrik Biček, rojen 3. 2. 1917 Praprotno Brdo: živel in delal v Kranju, v partizane odšel poleti 1941 v Cankarjev bataljon. Miha Fister, rojen 25. 2. 1918 Cegelnica, delavec, v partizane odšel 26. 7. 1941 v Kranjsko (1.) četo. Ciril Golja, rojen 30. 1. 1921 Trebenče nad Cerknim, kovaški pomočnik, v partizane odšel 22. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Jurij Gračan, Kovači Grad Vinica Jernej Kokelj, rojen 3. 8. 1922 Dolenčice, kmečki delavec, v partizane odšel 22. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Janez Kovačič, starejši, rojen 21. 1. 1916 Radohova vas, delavec, v partizane odšel 7. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Karel Mlakar, iz Trzina, krojač, v partizane odšel 15. 9. 1941 v Rašiško, nato Moravško četo. Stanislav Oman, rojen 17. 10. 1924 Hotavlja, čevljarski vajenec, v partizane odšel 23. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Benedikt Padovan, rojen 27. 5. 1914 Števerjan cestni delavec, v partizane odšel 28. 7. 1941 v Jelovško četo. Mirko Šubic, rojen 3. 4. 1921 Hotavlja, dijak, v partizane odšel 22. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Edvard Tominec, rojen 20. 5. 1921 Hruševje pri Postojni, električar, v partizane odšel 7. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Iz Lipniške planine: Anton Benedičič iz Brezovice, kmečki delavec na Srednji Dobravi, v partizane odšel avgusta 1941 v Cankarjev bataljon. Franc Brgant, rojen 21. ·11. 1923 Kropa, žebljar, v partizane odšel 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Janez Branc, rojen 1903 na Hrušici, prometnik v KID, v partizane odšel 6. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Jože Gregorčič, podatki v tekstu. Angela Košnjek - Micka, rojena 29. 9. 1920 Ljubljana, žebljarica, v partizane odšla 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Karel Perdin - Žar, rojen 5. 8. 1920 Velenje, živel in delal v Kranju. V partizane odšel 1. 7. 1942, ko mu je uspelo kot talcu pobegniti iz morišča v Mostah pri Žirovnici. Vstopil je v Selško četo Gorenjskega odreda. Stanislav Pesjak, rojen 19. 2. 1925 Kranj Frančišek Pogačnik, rojen 18. 8. 1912 Kropa čevljarski pomočnik, v partizane odšel 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Frančiška Pogačnik - Pepa, rojena 20. 2. 1925 Kropa, šiviljska pomočnica, v partizane odšla 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Jože Pogačnik, rojen 17. 10. 1907 Kropa, delavec v KID, v partizane odšel 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Peter Pogačnik - Skala, rojen 18. 7. 1916 Zaloše, delavec v KID, v partizane odšel 3. 4. 1942 v Selško četo. Janko Ravnihar - Beno, rojen 28. 3. 1924 Križna Gora, mizarski pomočnik, v partizane odšel 14. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Leopold Ravnihar - Henrik, rojen 28. 10. 1918 Križna Gora, gozdni delavec, v partizane odšel 14. 12. 1941, bil je komandir čete v Cankarjevem bataljonu. Frančiška Staroverski - Špela, rojena 12. 2. 1889 Kropa, gospodinja, v partizane odšla 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Maria Tavčar - Rija, rojena 27. 9. 1920 Žirovnica, krojačica, v partizane odšla 7. 8. 1942 v Cankarjev (1.) bataljon Gorenjskega odreda. Sava Osredkar - Čiro, rojen 16. 11. 1922 Ljubljana, študent kemije, v partizane odšel 5. 5. 1942 v Dolomitski odred. Radko Osredkar - Tedi, rojen 16. 11. 1922 Ljubljana, študent metalurgije, v partizane odšel 5. 5. 1942 v Dolomitski odred. Iz Blegoša: Ive Osredkar - Stipe, rojen 6. 5. 1915 Ljubljana, poročnik korvete, v partizane odšel 5. 5. 1942 v Dolomitski odred. Padel 5. 8. 1942. Osmih borcev Selške čete, padlih na Lipniški planini, podatki še niso znani." (Po poti spominov)
Geslo: herojgrob123 |
V parku pred hotelom Grajski dvor v Radovljici |
Tu je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič z 71 partizani padlimi na Jelovici |
Edo Ravnikar |
julij 1961 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
11.6.2025. 00:00 |
18.7.2025. 08:17 |
Dodal zgodovinske slike spomenika M. Hladnik 11. 6. 2025.
M. Kermavnar, 18.7.2025, dodal 3 slike očiščenega in urejenega spomenika. |
Spomenik |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 129/7 |
|
Ajdovščina, Spomenik delavcem tekstilne industrije |
Na kamnitem podstavku je postavljen železen stiliziran kolovrat. Na podstavku so pritrjene še 4 pravokotne napisne plošče z vklesanimi napisi. Datum odkritja: 16.9.1978 EŠD 24085 |
Spomenik stoji na dvorišču tovarne Tekstilna, Tovarniška cesta 15, Ajdovščina |
Prva plošča: SPOMIN DELAVCEM Druga plošča: ČAST Tretja plošča: POMNIK ČASU Četrta plošča: POSTAVILI TEKSTILNI 16.9.1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 28.8.2020
27.2.2022 D.Divjak |
27.2.2022. 00:00 |
— |
27.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
— |
Ajdovščina |
K.o.: 2392 - AJDOVŠČINA, št.parc.: 1412/1 |
|
Stari trg-Spominska plošča |
Na fasadi hiše, ki gleda na zeleno površino ob njej, je 22. maja 1977 bila odkrita spominska plošča iz temnega granita širine 67 in višine 76 cm, pričvrščena s štirimi vijaki. EŠD 17138 foto Miloš Toni |
Po Cesti Notranjskega odreda iz smeri Lož pridemo v središče Starega trga, kjer je križišče cest levo za Markovec, desno Ulaka in se nam odpre pogled na stavbo z zeleno fasado, Cesta Notranjskega odreda 15, na kateri je spominska plošča. |
KMEČKO DELAVSKO GIBANJE POD IDEJNIM VODSTVOM KPJ JE NA OBČINSKIH VOLITVAH LETA 1936 ZMAGALO V OBČINAH LOŽ IN STARI TRG TER LETA 1938 V ZDRUŽENI OBČINI STARI TRG [zvezda] V OBSOJENI LOŠKI DOLINI JE BILA Z OD- LOKOM PREDSEDSTVA SNOS USTANOVLJE- NA 5. XI. 1944 NIŽJA REALNA GIMNAZIJA DNE 22.V.1977 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 5.november 2019, 15.11.2023 |
5.3.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 15.11.2023
M.Kermavnar, 5.3.2025, dodal fotografije 3/2 do 3/4 Zdenke Primožič |
Spominska plošča |
Loška dolina |
1637-STARI TRG, št.šarc.:704/6 |
|
MURSKA SOBOTA-Spomenik sedmim sestreljenim zavezniškim letalcem |
7.julija 1944 se je na travnik ob Ledavi zrušil angleški bombnik kraljevega vojnega letalstva-RAF. Ob tem j izgubilo življenje sedem članov posadke, eden, ki je izkočil, se je ubil ob padcu. Vsi cso bili naslednji dan pokopani na murskosoboškem pokopališču ter nato po vojni, leta 1946, bili prekopani na angleškem vojnem pokopališču v Beogradu, Ob 60 letnici osvoboditve je bil odkrit ta spomenik, ki ga je postavila Mestna občina Murska Sobota. Po načrtu arhitekta Vladimirja Goldinskija in pobudo Janeza Mataja ga je izdelalo kamnoseško podjetje Korošec.Sestavljata ga dva pokončna dela, ki predstavljata krila ter na vrhu spominska plošča z napisom ter imeni in priimki padlih letalcev. Na vrhu je postavljen ohranjen del letala. Obeležje stoji v bližini mesta padca letala. Vir: Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti med letoma 1919 in 2019, Ivana BOROVIČ, 2020, Filozofska fakulteta, Odd. za umetnostno zgodovino foto: Dominik Fras |
Ob Kopališki ulici v prostoru med vojašnico, cesto in reko Ledavo. |
OB 60 LETNICI OSVOBODITVE V SPOMIN SESTRELJENIM ZAVEZNIŠKIM LETALCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
23.maj 2021 D.Divjak |
23.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Murska Sobota |
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: |
|
Gorenje Karteljevo |
Sarkofag iz belega marmorja označuje grobišče borcev, ki ga omejujejo granitni robniki. Na stranskih ploskvah sarkofaga so imena padlih borcev in žrtev NOB. Grobnica je bila urejena 1963 (Jože Zamljen), spomenik je posvečen tudi padlim domačinom. EŠD 4203 |
Grobnica je v severnem delu vaškega pokopališča Gorenje Karteljevo, pri vhodu na desni strani.
Hiša v bližini: Gorenje Karteljevo 4 |
ČAST IN SLAVA PADLIM V LJUDSKI REVOLUCIJI . . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
16.9.2021 D.Divjak |
16.9.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.10.2020, napis na spomeniku in fotografije
16.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
grobnica |
Novo mesto |
K.o.: 1453 - ZAGORICA, št.parc.: *102 |
|
Črnomelj, doprsni kipi narodnih herojev |
Vodnik, 42 Datum odkritja: 19. 2. 1986 |
Stena Kulturnega doma v Črnomlju.
Ulica Otona Župančiča 1 |
NARODNI HEROJ JOŽE MIHELČIČ 1904-1941 NARODNA HEROJINJA MILKA ŠOBAR- NATAŠA 1922-1943 NARODNI HEROJ IVAN STARIHA- JANKO 1922-1942 NARODNI HEROJ DRAGO JERMAN 1919-1998 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.2.2022, dopolnil napis na obeležjih in povezave v Opisu
Dodal sveže posnetke kipov M. Hladnik 30. 4. 2024 |
kipi |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 197 |
|
Moravče, pokopališče, Mihelčič Anton |
. Opomba: Anton Mihelčič je napisan tudi na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941–1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč. |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: B, V: 1 0, S: 1
(Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 17. 4. 2024 ) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
17.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Brezovnik - Jurčkova kurirska linija |
Spomeniki NOB občine Žalec, 29 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 V drugem polletju 1944 je celjsko okrožje vzpostavilo posebno kurirsko službo, ki je delovala znotraj okrožja in povezovala rajonske odbore OF. To so bile tako imenovane Jurčkove linije. Vir: Spomeniki NOB Žalec. S. Gradišnik, 28. 9. 2024 |
Pongrac 20. Pri Novaku na koncu Griž, zavijemo levo proti Brezovniku. Sadjarstvo Gorišek. |
NA TEM OBMOČJU JE OD LETA 1944 DO OSVOBODITVE DELOVALA
PARTIZANSKA KURIRSKA ZVEZA JURČKOVA LINIJA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Stane Gradišnik, 30. 08. 2020 in 28. 9. 2024 |
28.9.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Lovrenc na Pohorju |
— |
Lovrenc na Pohorju, v parku za cerkvijo in pred osnovno šolo, Šolska ulica 6 |
desna plošča: leva plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 5. 4. 2022 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal tri sveže fotografije M. Hladnik 30. 12. 2022 |
— |
Lovrenc na Pohorju |
669 LOVRENC NA POHORJU, 135/1 |
|
Lokvica, Spomenik NOB v vasi |
Na polkrožen podstavek, zidan iz kamna, je postavljen kamnit prisekan stožec z vklesanim napisom padlim borcem in žrtvam. Spomenik je bil postavljen 23. 4. 1978, avtor Aleksander Zavadlav. Prostor spomenika je obdan s kamnitim zidom v polkrogu.
|
Spomenik stoji na križišču poti v zahodnem delu vasi. Hiša v bližini: Lokvica 3 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 9. 4. 2020 |
9.4.2020. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 5. 2. 2022 |
— |
Miren-Kostanjevica |
— |
|
Bela Cerkev, Spominska plošča na šoli |
Bela kamnita plošča na dveh konzolah je posvečena zaprtim in mučenim sodelavcem NOB in OF. Ploščo je 1951 oblikoval Slavko Kastelic. EŠD 20821 |
Na stavbi stare šolske zgradbe, zdaj Hiša žive dediščine, Bela Cerkev 6, ob cerkvi v središču vasi. |
OKUPATOR IN NJEGOVI POMAGAČI SO V TEJ HIŠI ZAPIRALI IN MUČILI ZAVEDNE SLOVENCE SODELAVCE NARODNO OSVOBODILNE BORBE |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2019 neobiskano
4.1.2021 D.Divjak |
4.1.2022. 00:00 |
— |
4.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Šmarješke Toplice |
K.o.: 1468 - BELA CERKEV, št.parc.: 2707 |
|
Spominsko obeležje, posvečeno padlim borcem NOB, pripadnikom VOS |
Avtor skulpture je kipar Anton Dolenc iz Mute. Odkritje spomenika je bilo 5. septembra 1982. Podatki so iz knjige: Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik |
Spomenik je postavljen ob vhodu v Mozirski gaj. |
ŠTAJERSKIM VOSOVCEM 5.9.1982 ODBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 13.10.2018 |
— |
— |
— |
Lesena skulptura na kamnitem podstavku s kovinsko ploščo |
Mozirje |
Mozirje, 692/3, Vodna skupnost Celje |
|
SEŽANA - Grob padlih |
Grob s ploščo iz svetlega marmorja, širine 120 in višine 90 cm,ki stoji na podstavku širine 130 in globine 30 cm, ki se proti sredini na sprednji strani stopničasto levo in desno zaključi v sredini. Površina je pokrita s štirimi ploščami v skupni širini 200 in dolžine 145 cm. Grob je bil v lanskem letu očiščen. |
Skozi glavni vhod na pokopališču se kmalu na levi strani opazi omenjeni spomenik žrtvam NOB. Grob ima ob strani oznako/številko C1 31. |
zvezda AKŠAMLJIJA AHMED MAŽGON CIRIL BASTIČ MARJAN RADIVANOVIČ RADOSLAV CVIJANOVIČ VLADO ŠPADIN ŠPIRO RADIČ IVAN SAVIČ BOGOLJUB BANIČ ANTON BULJA ALEKSANDER ŠPERAL DORIS ČELIGOJ DJEHMAL AŽNIK FRANC LEVEC PETER ŽIBERNA VIRGILIJ ZB SEŽANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 21.januar 2020 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Sežana |
2455-SEŽANA |
|
Alojz Mozer |
MOZER ALOJZOGRIZEK
FRIDOLINŠULER ALOJZIJMARZEL
ALEKŠMARZEL JOŽEMARZEL
LENKAMARZEL KARELMARZEL ANICA |
Pokopališče Šmartno pri Slovenj Gradcu. |
Na pokopališču v Šmartnem je pokopan Alojz Mozer, partizan Zidanškove brigade, padel v Tomaški vasi 8. julija 1944.Vir; Spomeniki NOB Slovenj Gradec. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
26.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Grob. |
Slovenj Gradec |
— |
|
Marijan Pavšič |
Bronasta herma (kiparka Vlasta Zorko Tihec) veterinarja, profesorja in direktorja Veterinarskega zavoda Slovenije dr. Marijana Pavšiča (1909-1971), postavljena na visokem valjastem in nažlebljenem betonskem podstavku, je bila odkrita leta 1976. EŠD 22760 |
Gerbičeva 60, Ljubljana (pred veterinarsko fakulteto) |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 10. 4. 2019 |
— |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
Vič, 1852/1 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Hartman France |
Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Hartman, Oče: Matevž, Mati: Helena, Datum rojstva: 28. 09. 1903, Kraj rojstva: Otoče na Gorenjskem, Kraj bivanja: Puštal, Stara občina: Zminec (Puštal), Nova občina: Škofja Loka, Poklic (soc. status): pravnik, Datum smrti/izginotja: 26. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Brode, Kraj pokopa: Škofja Loka. »Hartman Franc, 1903, Otoče, uslužbenec, aretiran 24. 8. 1942, talec 26. 8. 1942 v Brodeh;«(Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 179) Opomba: France Hartman je napisan tudi na spominski plošči na Domu Zveze borcev Škofja Loka |
Mestno pokopališče Škofja Loka, od glavnega pokopališkega vhoda levo , pri poslovilnih vežicah po poti desno proti pokopališki cerkvi, levo od poti 16. vrsta, 12. grob. |
[križ] RODBINA J. SEVER-JEVA [posebej plošča] FRANCE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.10.2024, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 ŠKOFJA LOKA, parc. št. 68 |
|
Ljubljana, Žale, Maks Krmelj |
Grob narodnega heroja Krmelj Maksa-Matije. Nagrobna plošča je široka 90, visoka 75 in debela 6 cm. V seznamu Žal je Maksimilijan https://sl.wikipedia.org/wiki/Maks_Krmelj herojgrob1234 |
Pokopališče Žale oddelek 46B vrsta 7 grob 18 |
KRMELJEVI MAKS 1910 - 2004 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak ¸12.12.2022 |
25.1.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke in dodal posnetke 12.12.2022
M. Kermavnar, 25.1.2023, Na pobudo M. Luštrek dopolnil/popravil podatke. |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 656/1 |
|
Srečanje brigad v Metliki |
Bel, trikotni obelisk, s stiliziranim grbom na vrhu, je posvečen boju slovenskih, hrvaških in bosanskih partizanov, še posebej za Metliko, julija 1944. Postavljen 1983, oblikoval ga je arhitekt Jože Koželj. EŠD 11224 Obelisk bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije Posvečen je stoletnemu boju ljudi Žumberka, Pokuplja in Bele krajine, v katerem se je rodilo in zlasti v letih 1941-1945 utrdilo bratstvo in enotnost na tem področju živečih Hrvatov, Srbov in Slovencev. Po mnogih skupnih bojih hrvaških in slovenskih partizanov na Žumberku in Beli krajini, s katerimi je posredno povezana Velika zmaga z uničenjem ustaške in nemške postojanke v Bosiljevem konec junija 1944, je bila 9. julija v Metliki slavnostna parada v teh bojih sodelujočih enot. Poveljeval je je komandant XV. slovenske divizije Franc Kočevar-Ciril, na častni tribuni pa so stali najvišji vojaški in politični voditelji slovenskega narodnoosvobodilnega boja, poveljstvo skupnega operativnega štaba ter zastopniki ameriške, britanske in sovjetske vojaške misije pri glavnem štabu Slovenije. V Dragovanovem gozduna Svržakih je sledilo množično zborovanje, na katerem se je potrjevalo tako bratstvo in enotnost slovenske in hrvaške partizanske vojske, kakor tudi prebivalstva Bele krajine in sosednjih hrvaških predelov. Todaa sovražnik je že izvšil zadnje priprave za na Žumberak in severovzhodno Belo krajino. S črte Ozalj-Krašič, Pribič, Crkveni je prodiralo 3500 kozaških, nemških in ustaških vojakov, katerim se je pod poveljstvom skupnega operativnega štaba postavilo po robu okoli 4.ooo borcev hrvaškega IV. in slovenskega VII. korpusa. V bojih med 10. in 16. julijem 1944 se je težišče vojnih operacij preneslo na Metliko, v mesto samo pa je sovražnik vdrl za slabi dve uri zadnji dan bojev. Istočasno je skušala prodreti v Belo krajino nemška in domobranska vojska iz Novega mesta, kar pa ji je na območju Težke vode, Dolža in Koroške vasi preprečila 10. "Ljubljanska" brigada 18. divizije. Hrvaški in slovenski partizani so ohranili svobodno ozemlje Žumberka in Bele krajine z velikimi žrtvami, imeli so skupno 67 mrtvih, 215 ranjenih in ad 10 pogrešanih ali ujetih borcev, v "Ljubljanski" brigadi pa je padlo 17 borcev in bork. Civilnemu prbivalstvu, med katerim so tudi bile žrtve, je sovražnik prizadejal veliko materialno škodo. Po zaključku bojev je bil 18. julija 1944 v Črnomlju slavnostni sprejem za borce IV. hrvaškega korpusa in njegov politično komisar Vječeslav Holjevac je v zahvali okroožnemu odbou OF za Belo krajino zapisal, da se bodo vedno spominjali bratskega sprejema in ljubezni slovenskega naroda do hrvaškega in srbskega narosa. Več metrov visoki obelisk, ob stku Ceste bratsva in enotnosti ter Ulice na trg, ki ga je oblikovak prof. dr. Jože Koželj, je 3. julija 1983 odkril OO ZZB NOV Metlika. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (45) |
Na križišču Ulice na trg in Ceste bratstva in enotnosti, Metlika. |
SLOVENSKE, HRVATSKE IN BOSA- 4. JULIJA 1983 DPO METLIKE STOLETNI BOJ ZA OBSTANEK SKUPEN ENOTEN BOJ V LETIH |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik
12.2.2022 D.Divjak |
12.2.2022. 00:00 |
— |
12.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Obelisk |
Metlika |
K.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 1/3 |
|
Gravina, Campo 65, južna Italija |
V začetku lanskega decembra (2023 op. D.D.) sta predsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman in član predsedstva Janez Alič skupaj z novinarsko ekipo TV Koper Capodistria obiskala mesto Gravina pri Bariju v južni Italiji. Tam so namreč ostanki taborišča Campo 65, ki je do 8. septembra 1943 bilo taborišče za angleške in druge zavezniške vojne ujetnike, po kapitulaciji Italije pa je bila tam od novembra 1943 naprej zbirna točka za jugoslovanske prekomorce. Ostanki Campa 65 se nahajajo med mestoma Altamura in Gravina, taborišče ki je bilo načrtovano za 12.000 ljudi, pa je merilo kar 30 hektarov. Na ograjenem zapuščenem območju je moč videti le še nekaj zgradb, komando, stražarske postojanke, predvsem pa sta pomembni dve grajeni stavbi, v katerih so tudi po 80. letih ohranjeni in nepoškodovani napisi, ki dokazujejo prisotnost prekomorcev:
Ob 80. letnici ustanovitve Prekomorskih brigad bo Miloš Batistuta, novinar TV Koper Capodistria iz Tolmina, pripravil dokumentarni film. Prekomorske brigade so sestavljali zvečine primorski fantje od Bovca do Ilirske Bistrice, ki so jih italijanske oblasti prisilno pobrale in jih namestile v t.i. Bataglioni speciali po celi Italiji, ter fantje ki so bili rekrutirani v enote italijanske vojske, politični ujetniki, interniranci v koncentracijska taborišča, idr. V letih 1943 in 1944 je tako nastalo 5 prekomorskih brigad, 1. tankovska brigada, 1. in 2. eskadrilja NOVJ in nekaj artilerijskih ter specialnih enot, ki so bile poslane v boj proti okupatorju v Jugoslavijo. Vsega skupaj je omenjene enote sestavljalo okoli 18.000 borcev, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Črnogorcev. Vir: https://www.zzb-nob.si/izpostavljeno/gravina-juzna-italija/ film Prekomorci campo 65 - Pozabljeni Geslo: prekomorci123 |
Italija,Ob cesti med naseljema Gradina di Puglio in Altamera na desni strani. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 23.2.2024 |
23.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Gravina in Puglia, |
— |
|
Narančič Stanko, pokopališče Piran |
— |
Pokopališče Piran. |
NARANČIČ STANKO 23.3.1922 - 2.12.2009 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.7.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Piran |
— |
|
Pleše nad Golčami |
Spomenik revirski četi. z apnenčasto skalo z napisno ploščo (odkrit 1955), stoji na kraju, kjer je bila 28.7.1941 ustanovljena Zagorska četa in od koder so partizani vodili napadalne akcije.
|
Ob kolovozu na enem izmed vrhov na Plešah (866 m). Poleg spomenika stoji zastavni drog na katerem je bila včasih zastava, v času popisa pa je ni bilo. |
[zvezda] 28.7.1941 JE BILA NA TEM MESTU FORMIRANA ZAGORSKA ČETA 8.8.1941 JE S PLEŠ ODŠLA V NAPAD NA ZAGORJE I. REVIRSKA ČETA 13.4.1942 JE BIL TUKAJ FORMIRAN I. ŠTAJERSKI BATALJON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018
Dokončal: Janez Jani Majes |
11.7.2020. 14:02 |
— |
— |
Spominska plošča na kamnu. |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Spomenik NOB na Slopeh |
Grobišče 12 koroških partizanov, padlih oktobra 1944 na Šavnicah na Menini planini. Grobišče je ograjeno s stebriči in verigami ter označeno s spominsko ploščo. Urejeno 1949. Spomenik se nahaja pri kmetiji Slopnik, domačini rečejo Na Slapeh. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 42. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 33-34. EŠD 16951 |
V zaselku Slope ob cesti iz Špitaliča v Šmartno ob Dreti. Slope so na prelazu med obema dolinama. Spomenik je tik ob križišču, kjer se loči nekaj poti do različnih hiš. Spomenik je nizek in ograjen. Nahaja se malo nad cesto pri edini stanovanjski hiši Bela 12. |
Dvanajstim borcem Dvanajst vrčev tople krvi je spremljalo sonce v zemljo ki ste umirali za njo junaki Za vse to je bilo treba več kot pesti več kot moči bilo je treba ljubezni ZZB NOV Kamnik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
13.8.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišniki, 13.8.2022, dodal fotografije. |
Spominsko obeležje |
Kamnik |
— |
|
Radio Kričač, Novi trg 2, Ljubljana |
— |
Novi trg 2, Ljubljana |
V tej hiši je deloval v letih 1941 in 1942 Radio Kričač OF |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017 |
— |
— |
— |
bakreni medaljon |
Ljubljana |
Ljubljana mesto, 154/88 |
|
Karel Pajk, Griže |
Pajk Karel je padel l.1943 v Rakuškem grabnu ob Savinji. Pajk Karel: Sistory navaja Ime in priimek: Karl Pajk, Oče: Peter, Mati: Antonija, Datum rojstva: 14. 10. 1907, Kraj rojstva: Kasaze, Kraj bivanja: Kasaze, Stara občina: Petrovče, Nova občina: Žalec, Poklic (soc. status): delavec v tovarni, Datum smrti/izginotja: 22. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kasaze, Kraj pokopa: NULL. Pajk Terezija: Ni v Sistory. |
Pokopališče Griže. |
PAJK TEREZIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 10. 5. 2020 |
5.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič uredil napis na nagrobniku in v Opis dodal podatke iz Sistory
|
Nagrobnik s ploščo. |
Žalec |
— |