Pred vrtcem sem 25.8.2021 našel samo ploščo s poimenovanjem vrtca po Sonji Droč. MK

OTROŠKI VRTEC 

SONJE DROČ

.

SONJA DROČ, 31.3.1927 - 21.9.1943

NAJMLAJŠA ŠEMPETERSKA PARTIZANKA

KOT ŠESTNAJSTLETNA BORKA JE PADLA NA

OBRONKU SV. MARKA  V PRVI NEMŠKI 

OFENZIVI NA GORIŠKI FRONTI.

POKOPANA V ŠEMPETRU PRI GORICI.

.

NJEJ V SPOMIN JE BIL POIMENOVAN OTROŠKI VRTEC,

KI JE BIL LETA 2002 PREIMENOVAN V VRTEC MAVRICA

.

OBČINA ŠEMPETER- VRTOJBA

IN KO ZZB NOB ŠEMPETER

Avtor spomenika kipar Stane KERŽIČ, spomenik postavljen in odkrit 5.10. 1958. Od l. 2003 razglašen kot spomenik lokalnega pomena.

Spomenik je posvečen padlim partizanom, borcem XIII. hrvaške proletarske brigade Rade Končar, med katerimi je tudi narodni heroj Popović ter žrtvam fašističnega nasilja.

• EŠD 7503

Geslo: herojgrob1234

Napis na sprednji strani spomenika:

Zbežite sence vzidi čisti dan

Kdor po tihih gozdih zakopan

Komur zgubljeni prah v vesoljstvu plava

Kdor v ječah padel si od črnih ran

Glej iz noči življenje vzplapolava

C(ene) Vipotnik

Napisani padli borci na desni strani spomenika:

Borci

Ahlin Jože, Ahlin France, Anžiček Jože ml., Beorchia Lokar Maks, Berk Anton, Berk Feliks, Brcar Tomaž, Bartolj Pavel, Červenka Ignac, Erman Robert, Erman Viktor, Golob Jože, Golob Milan, Gole Rudolf, Gorenc France, Grčar Pavel, Gregorčič Anton, Gričar Anton, Hribar Jože, Jakoš Jože, Jerman France, Jerovšek Andrej, Jerovšek Ludvik, Karlič Ivan, Kašič Aleksander, Kašič Anton, Krnc Alojz, Kisovec Jože, Kostanjevec Vinko, Kozlevčar Martin, Krnc Ferdinand, Kutnar France, Lap Pavel, Lamovšek Jože, Lunaček France, Lukek Rafael, Levstik Leopold, Lokar France ml., Marn Jože, Mavec Anton, Mikec Pavel, Orel Ladislav, Peterlin Stanko, Povše Jože, Povše Jakob, Primožič Anton, Rugelj Jože Hrastno, Rugelj France, Rugelj Jože, Sever Anton,  Simončič Alfonz, Smrekar France, Srpan Stanko, Strajnar Jože, Trkovnik Rudolf, Tomažek Anton, Tratar Marko, Urbančič Jože, Uhernik Stanko, Udovč Anton, Udovč Leopold, Zajc Anton, Zaman Anton, Zavrl Jože, Zgonc Daniel, Zorc Viktor, Rems Marko, Primožič Alojz, Ivković Petar, Kramžar Jožef, Kramžar Maks

Napisane žrtve fašističnega terorja na levi strani spomenika:

Žrtve fašistitičnega terorja

Anžiček Jože st., Avsec France st., Avsec France ml., Bartolj Stanko, Berk Ferdinand, Bolte France, Borštnar Anica, Brcar France, Brcar Jože, Bunderšek Franc, Capuder Albin, Debevc Olga, Dolenc Leopold, Florjančič Angela, Frelih France, Golob Slavko, Gričar France, Hribar Anton, Jurglič Ignac, Jurglič Sandi, Kolenc Janez, Koren France, Kovačič France, Kovačič Ivan, Lindič France, Ljubešek Anton, Lukek Jože, Majcen - Frelih Marija, Majcen Rudolf, Mikek France, Mlakar Martin, Peček Anton, Peterle France, Peterlin Ignac st., Prah Andrej st., Prijatelj Tomaž, Rugelj Stanko, Sedlar Viljem, Sladič France, Smrke France st., Smrke France ml., Strajanr Anton, Strmole Ignac, Škornik Jože, Škrlj Jože, Škrlj Katarina, Štamcar Ivan, Tratar Anton, Vidali Alfonz, Zaman Janez, Zavrl Ivan, Zavrl Leopold, Zupet France, Žužek Feliks, Kramžar Venčeslav

Napis na zadnji strani pod reliefom

ZB Rakovnik 1958

Napis na dodatni plošči pred spomenikom:

13 padlih borcev XIII. proleterske brigade Rade Končar

Božič, Miličević, Radović, Popović Ilija nar. heroj, Brlkalo Filip, Klisković Stanko, Prašarić Franjo, Popović Janko, Tkalec Josip, Frlan Ivan

V prostorih nekdanjega mlina Ivana Prša je bil 26. decembra 1944 ustanovljen prvi odbor OF za Polano.Nekdanji Pršov, po domače Copekov mlin, stoji le malo ven iz vasi, na desnem bregu potoka Črnec. Na njem je bila odkrita spominska plošča 2. julija 1952.

Vir : Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978

EŠD 1173

1944                      1945

Tukaj je bil ustanovljen

prvi odbor OF

     Okrajni odbor SZDL

 V gradu so se med drugo vojno naselili Nemci, partizani so grad požgali, porušili železniški most in ohromili oskrbo nemške vojske na Balkanu. Spomenik je bil odkrit 23.septembra 1979. Osnutek spomenika je deo arhitekta Borisa Kobeta, avtor treh reliefnih plošč pa akademski kipar Vladimir Štoviček. Odkril ga je narodni heroj Jože Borštnar. Obeležuje napade partizanskih enot na prometne zveze v Sloveniji in napad na železniški most v Pogoniku.

EŠD 28784

Poleti in jeseni 1944 so partizanske enote na ukaz Glavnega štaba NOV in PO Slovenije začele načrtno napadati sovražnikove prometne zveze in sredstva. Uničevale so ceste, železniške proge, mostove, predore, naprave in vozila. S tem so stalno ogrožale in občasno hromile okupatorjevo povezavo med evropskimi bojišči. S to načrtno podporo bojujočim zaveznikom so tudi po tej strani prispevale svoj delež k dokončni zmagi.
.
 V tej splošni ofenzivi so enote VII. korpusa in IV. operativne cone ob podpori bojnih letal zavezniške aviacije 22. septembra 1944 zavzele sovražnikovo postojanko Pogonik ter močno poškodovale železniški most čez reko Savo. S tem svojim dejanjem so partizanske enote v odločilnem trenutku II. svetovne vojne za daljši čas pretrgale in za stalno ohromile promet sovražnikov po tej pomembni progi v južnem delu Evrope.
.

Vir: Kamra, Knjižnica Litija, Spominska obeležja 20.8.2015

»Okoli leta 1960 so osnovno šolo preselili v dolino, v Lesično, kjer stoji še danes. OŠ Lesično je dobila ime po hrabri ženski, ki je delovala med II. svetovno vojno, Tončki Čeč. Našli so jo ustreljeno v Zagorju pri Lesičnem, natančneje v Artičah pri kapelici. Leta 1996 se je šola preimenovala v OŠ Lesično. […]

Leta 1996 so spremenili ime šole iz OŠ Tončke Čeč v OŠ Lesično.« (Andraž Brečko, Ko spregovorijo zidovi šole, Zimzelen, Glasilo članov šolskega novinarstva iz 7. r, OŠ Lesično, Šol. l. 1913/14, str. 8.

»Tončka Čeč [tónčka čéč], slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja, * 1896, Trbovlje, † 3. november 1943, Auschwitz.

 […]

Po borbi Veličkove čete Savinjskega bataljona z nemškimi enotami, ki se je zgodila 7. novembra 1942 na Dobrovljah so Nemci v Celju v poduk simpatizerjev osvobodilnega gibanja javno sramotili žive in mrtve partizane. Med razstavljenimi trupli je bila tudi Tončka Čeč, ki so ji pred celjskim Narodnim domom okoli vratu obesili sramotilni napis.

V začetku leta 1943 so jo premestili v Auschwitz, kjer so jo umorili v plinski celici.« 

• Tončka Čeč. Wikipedija.

TONČKA ČEČ, OŠ LESIČNO

Ko se je OŠ Lesično imenovala OŠ Tončke Čeč, je bil pano »V avli šole pri vhodu«. (elektronsko pismo Daniela Zalokarja, nekdanjega učenca OŠ Tončke Čeč, Lesično, Zdenki Primožič z dne 22. 6. 2023)

»… pošiljam fotografije Tončke Čeč, katere pano je v knjižnici OŠ Lesično.« (Mateja Koprivc Polutnik, ravnateljica OŠ Lesično, v sporočilu (po mobitelu) Zdenki Primožič z dne 20. junija 2023) 

PONESITE 
MOJ 
POZDRAV
 V 
SVOBODNO 
DOMOVINO!

TONČKA ČEČEVA

http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=591

TU JE ŽIVEL SIMON BLATNIK PREDVOJNI SODELAVEC KPJ USTRELJEN 1942 V MARIBORU

• Kamra

1894--1942

Besedilo z infotable:

SVIBNIK 1942--2022

80 letnica požiga vasi 

Velika italijanska ofenziva, pozneje poimenovana roška ofenziva je potekala v Ljubljanski pokrajini od julija1942 do novembra 1942. Njen cilj je bil uničiti slovensko odporniško gibanje. Med ofenzivo so Italijani požigali vasi, streljali talce, deportirali ljudi in družine v taborišča na Rabu in Gonarsu. V njej se je proti 4.800 partizanom bojevalo 80.000 italijanskih vojakov s podporo letalstva, topništva in tankovskih enot. V času ofenzive je bilo požganih veliko belokranjskih vasi: Svibnik, Doljna Paka, Zajčji Vrh, Stražnji Vrh, Mavrlen, Bistrica, Doblička gora, Jerneja vas, Petrova vas, Semič z okolico, Adlešiči z okolico, Vinica z okolico ... 

Vas Svibnik je okupatorska vojska požgala 26. 7. 1942. Bila je nedelja, praznik Sv. Ane. V enem dnevu je vas popolnoma spremenila podobo. Na pohodu skozi vas so požigali poslopje za poslopjem. Večina vaščanov je pobegnila pred besnenjem požigalcev in ognjem v bližnji gozd na varno. Tiste, ki jim ni uspelo, so Italijani odgnali v barake na Majer v Črnomlju. Od tam so jih čez nekaj dni z vlakom odpeljali v koncentracijsko taborišče na Rabu. Preostali vaščani so se po dveh dneh vrnili iz gozda. Vaščane, ki so ostali brez domov, so sprejeli sesedi, sorodniki ali prijatelji, dokler si niso na pogoriščih zgradili novih hiš. Škodo ob požigu je utrpelo 13 družin od tedanjih 28, kolikor jih je bilo v vasi. Pogorelo je 8 stanovanjskih hiš, 5 hlevov, 7 skednjev in 12 drugih manjših gospodarskih poslopij (kašče, svinjaki, lope ...). V koncentracijska taborišča je bilo odpeljanih 12 vaščanov (6 odraslih in 6 otrok). Dva se nista vrnila, Anton Planinc je pokopan na Rabu, Marija Planinc v Gonarsu. V taborišču na Rabu se je rodila Tončka Planinc. 

Po kapitulaciji Italije leta 1943 so Italijani zapustili barake na Majerju v Črnomlju. Civilna in vojaška ljudska oblast je odredila, da od požiga prizadetim občanom dodeli material od izpraznjenih barak. Odmerili so jim po 1 m2 barake na vsakega družinskega člana. Na Majerju so dobili tudi nekaj opeke od zidanih objektov (kuhinja, pekarna konjušnica), nekaj pa od porušene železniške postaje. Za pomoč pri obnovi hiš so dobili nemške ujetnike, pa tudi partizane iz okolice. Obnova domov ni potekala nemoteno, saj je vojna še trajala, vendar jim je uspelo, zaradi srčne želje po lastnem domu.

Fantje so bili tu obešeni 18. marca 1945. -- KLS v Italiji, Trst, 108

google.si/maps

vsi123

• Kamra.

vsi123prenesen

[križ]
ŽRTVAM 
DRUGE SVETOVNE VOJNE
ŽUPNIJE SV. BOLFENKA
1941--1945
PADLI VOJAKI V NEMŠKI ARMADI
imena nedokončano
UMORJENI TALCI

BIŠ

BIŠEČKI VRH

ČRMLJA

TRNOVSKA VAS

TRNOVSKI VRH
imena

POSTAVLJENO 1996

ŽRTVE POVOJNEGA NASILJA

[imeni]

Flernetova sinova sta bila žrtvi okupatorja.

IVAN  +Dachau 1945

FRANCEK  +Frankolovo 12.2.1945

Po vzoru otroških železnic, ki so se v 30. letih pojavile v nekdanji Sovjetski zvezi in zatem po ostalih vzhodnoevropskih državah, so se leta 1948 lotili tudi udarniške gradnje pionirske železnice v Ljubljani. Gradnja se je pričela 10. marca, po treh mesecih, 10. junija, so opravili preizkusno vožnjo, v nedeljo 13. marca pa so progo med Rožno dolino in Podutikom slovesno odprli. Na progi so bile tri postaje, poleg obeh končnih še vmesna v Kosezah, ki so jih poimenovali po pomembnih prizoriščih iz NOB. Vsa dela (prodajalci vozovnic, sprevodniki, strojevodje, kretničarji, postajni načelniki itd.) so opravljali pionirji, ki so poprej morali opraviti ustrezna usposabljanja.

Po začetnem velikem zanimanju (leta 1948 so prodali 49830 in leta 1949 46240 vozovnic) se je število potnikov začelo naglo zmanjševati in obratovanje železnice ni bilo več rentabilno in s prihodki proge ni bilo več mogoče vzdrževati. Zato so jo leta 1952 prenesli na ljubljansko občino, kjer so naslednje leto sklenili, da jo bodo opustili. Zadnji vlak je zapeljal marca 1954, takoj zatem pa so tire razstavili.

Foto:

Železniška proga je danes spremenjena v kolesarsko stezo

Trasa

Nekdanja železniška postaja na Koseški 26