Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6802
MURSKA SOBOTA-Pozabljeni kovček

Ko so Nemci 1944 okupirali Madžarsko, so se začele množične deportacije prekmurskih Judov v koncentracijska taborišča. V treh valovih aretacij (aprila, maja in oktobra 1944) so prekmurske judovske družine, ki so se morale zbrati v sinagogi v Murski Soboti in Lendavi, s tovornjaki odpeljali v Čakovec, od tam z vlakom v Nagykanizso in nato v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Holokavst je preživela le peščica prekmurskih Judov.Naročnik spomenika je bil ZRC SAZU. Po besedah Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, so se za postavitev odločili, ker so želeli na ta način opozoriti na usodo judovskih družin, ki so bile v času med aprilom in novembrom 1944 deportirane in večinoma pobite  v Auschwitzu, na "Pohodu smrti" in v nekaterih drugih taboriščih. Pri uresničitvi ideje dr.Lutharja je bil povabljen Sandi Červek, pri postavitvi pa so sodelovale Slovenske železnice, saj je lokacije postavitve v njihovi lasti.

 Kovček predstavlja edino prtljago, ki so jo jo deportirani Judje lahko vzeli s seboj. Memorijalni napis na klopi jo spremeni v spominski objekt, ki ostaja v svoji uporabi, saj se čakajoči potniki lahko usedejo na klop, medtem ko jih napis in kovček spodbudita k razmišljanju.

Spomenik je bilodkrit 29. januarja 2010, zasnova Sandi Červek (1960); izdelava Mirko Bratuša (1963), materila : les in bron.

Vir : Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti med letoma 1919 in 2019, Ivana BOROVIĆ, zaključna seminarska naloga, 2020, Filozofska fakulteta, Odd. za umetnostno zgodovino, Ljubljana

Foto: Dominik Fras

Na peronu železniške postaje Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 23

Napis na klopi:

V SPOMIN NA IZGNANE IN UMORJENE JUDE PREKMURJA APRIL - NOVEMBER 1944

Obstoječi spomeniki
29.maj 2021 D.Divjak
29.5.2021. 00:00
Klop s kovčkom
Murska Sobota
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.:
3389
Spomenik NOB v Šentrupertu

Avtor spomenika kipar Stane KERŽIČ, spomenik postavljen in odkrit 5.10. 1958, evidenčna štev. 7503.

Od l. 2003, razglašen kot spomenik lokalnega pomena.

Spomenik je posvečen padlim partizanom, borcem XIII. hrvaške proletarske brigade Rade Končar, med katerimi je tudi narodni heroj Popović ter žrtvam fašističnega nasilja.

EŠD 7503

.

Geslo: herojgrob1234

Spomenik stoji na vzhodu naselja ob glavni cesti v neposredni bližini gasilskega doma.

Napis na sprednji strani spomenika:

Zbežite sence vzidi čisti dan

Kdor po tihih gozdih zakopan

Komur zgubljeni prah v vesoljstvu plava

Kdor v ječah padel si od črnih ran

Glej iz noči življenje vzplapolava

C(ene) Vipotnik

Napisani padli borci na desni strani spomenika:

Borci

Ahlin Jože, Ahlin France, Anžiček Jože ml., Beorchia Lokar Maks, Berk Anton, Berk Feliks, Brcar Tomaž, Bartolj Pavel, Červenka Ignac, Erman Robert, Erman Viktor, Golob Jože, Golob Milan, Gole Rudolf, Gorenc France, Grčar Pavel, Gregorčič Anton, Gričar Anton, Hribar Jože, Jakoš Jože, Jerman France, Jerovšek Andrej, Jerovšek Ludvik, Karlič Ivan, Kašič Aleksander, Kašič Anton, Krnc Alojz, Kisovec Jože, Kostanjevec Vinko, Kozlevčar Martin, Krnc Ferdinand, Kutnar France, Lap Pavel, Lamovšek Jože, Lunaček France, Lukek Rafael, Levstik Leopold, Lokar France ml., Marn Jože, Mavec Anton, Mikec Pavel, Orel Ladislav, Peterlin Stanko, Povše Jože, Povše Jakob, Primožič Anton, Rugelj Jože Hrastno, Rugelj France, Rugelj Jože, Sever Anton,  Simončič Alfonz, Smrekar France, Srpan Stanko, Strajnar Jože, Trkovnik Rudolf, Tomažek Anton, Tratar Marko, Urbančič Jože, Uhernik Stanko, Udovč Anton, Udovč Leopold, Zajc Anton, Zaman Anton, Zavrl Jože, Zgonc Daniel, Zorc Viktor, Rems Marko, Primožič Alojz, Ivković Petar, Kramžar Jožef, Kramžar Maks

Napisane žrtve fašističnega terorja na levi strani spomenika:

Žrtve fašistitičnega terorja

Anžiček Jože st., Avsec France st., Avsec France ml., Bartolj Stanko, Berk Ferdinand, Bolte France, Borštnar Anica, Brcar France, Brcar Jože, Bunderšek Franc, Capuder Albin, Debevc Olga, Dolenc Leopold, Florjančič Angela, Frelih France, Golob Slavko, Gričar France, Hribar Anton, Jurglič Ignac, Jurglič Sandi, Kolenc Janez, Koren France, Kovačič France, Kovačič Ivan, Lindič France, Ljubešek Anton, Lukek Jože, Majcen - Frelih Marija, Majcen Rudolf, Mikek France, Mlakar Martin, Peček Anton, Peterle France, Peterlin Ignac st., Prah Andrej st., Prijatelj Tomaž, Rugelj Stanko, Sedlar Viljem, Sladič France, Smrke France st., Smrke France ml., Strajanr Anton, Strmole Ignac, Škornik Jože, Škrlj Jože, Škrlj Katarina, Štamcar Ivan, Tratar Anton, Vidali Alfonz, Zaman Janez, Zavrl Ivan, Zavrl Leopold, Zupet France, Žužek Feliks, Kramžar Venčeslav

Napis na zadnji strani pod reliefom

ZB Rakovnik 1958

Napis na dodatni plošči pred spomenikom:

13 padlih borcev XIII. proleterske brigade Rade Končar

Božič, Miličević, Radović, Popović Ilija nar. heroj, Brlkalo Filip, Klisković Stanko, Prašarić Franjo, Popović Janko, Tkalec Josip, Frlan Ivan

Ljubo Motore, 18. 8. 2018, B.Jerčič, 22.2.2019
Spomenik, pokonćni kvader bele barve z reliefom ženskega in moškega lika.
šentrupert
k.o. Šentrupert, štev.4008, lastnik občina.
9757
Knavs Filip, pokopališče Stari Kot
Obstoječi spomeniki
D. Divjak, 17.6.2025
17.6.2025. 00:00
Grob
Loški Potok
5123
Središče delavskega gibanja, Maribor

Spominska plošča iz belega marmorja z vklesanim pozlačenim napisom je vzidana na pročelje nekdanjega delavskega doma, ki je bil v letih 1919 in 1920 center krajevnega delavskega gibanja. Plošča je bila odkrita 4. julija 1960.

Register kulturne dediščine: Hiša Ruška 7.

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 524.

Spomeniki vojne - revolucije - svobode. Maribor: Umetnostna galerija, 1985, brez pag.

Spominska plošča je vzidana na obcestnem pročelju stavbe na Ruški ulici 7, desno od vhoda.

IZ TE HIŠE DELAVSKE

GA DOMA SO IZŠLI PO

1920. LETU VODITELJI

DELAVSKEGA REVOLU

CIONARNEGA GIBANJA

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
31.3.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
7389
Tončka Čeč

Tončka Čeč-Roza, rojena 16. 5. 1898 na Kleku pri Trbovljah, uradnica. Članica partije od leta 1920. Ilegalno je odšla v Sovjetsko zvezo leta 1927 in tam ostala do letaa 1937. Po vrnitvi je politično delala med ženami v Revirjih in Savinjski dolini. Od leta 1940 je živela v ilegali. Leta 1941 je vstopila v Revirsko četo, nato pa je bila sekretarka okrožnega komiteja za Kozjansko. 27. 8. 1942 je bila po izdaji na Topolovem ranjena in ujeta. Umrla je v taborišču Auschwitz 3. 11. 1943.

  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 95-96.
  • Vodnik po partizanskih poteh.
  • Tončka Čeč. Wikipedija.
Klek 33, Trbovlje

TU SE JE

RODILA IN ŽIVELA

REVOLUCIONARKA

ČEČ TONČKA

TRBOVLJE 22. 7. 1951.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
27.3.2022. 00:00
Spominska plošča
Trbovlje
4364
Spomenik padlim in žrtvam fašizma
Iz Tolmina v Zatolmin. Spomenik stoji pred stavbo gostišča pred vasjo na levi strani.

POPOTNIK POGLEJ - VZKLILA SO SEMENA SVOBODE ZA KATERA SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA V NARODNO OSVOBPODILNEM BOJU VAŠČANI ZATOLMINA

BENEDEJČIČ IVAN       1926-1943

JELINČIČ MIHA          1919-1943

KAVČIČ JOŽEF           1910-1943

KLINKON IVO            1927-1944

KLINKON PETER         1892-1944

KRAGELJ JOŽEF         1904-1945

LEBAN ANDREJ          1911-1945

LEBAN ANTON           1924-1945

LEBAN JOŽEF            1925-1945

LIPUŠČEK ANTON      1927-1943

PERDIH ANDREJ        1901-1943

RUTAR ANTON          1928-1945

RUTAR IVAN             1924-1943

RUTAR STANKO        1923-1943

SKOČIR ANTON       1924-1943

SKOČIR  MIRKO      1914-1945

ŠAVLI ANTON          1920-1944

ŠAVLI FRANC          1903-1943

ZALAŠČEK MARIJA   1872-1944

POSTAVLJENO 1983

Vojko Hobič, 15.8.2019
Spomenik
Tolmin
3806
Maribor - Slava Klavora

Slava Klavora, rojena 11. maja 1921 v Mariboru, se je po končani trgovski akademiji v Mariboru jeseni 1939 vpisala na Ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu. Že pred vojno se je včlanila v Komunistično partijo Jugoslavije. Po izbruhu druge svetovne vojne se je vrnila v Maribor, kjer je dobila nalogo organiziranja študentskih delovnih narodnoobrambnih taborov ob severni meji. Po okupaciji Jugoslavije je začela delovati kot sekretarka ZKMJ za mariborsko okrožje. Na Štajerskem je po 21. juniju 1941 začela z organizacijo narodnoosvobodilnih partizanskih enot. Avgusta 1941 jo je aretiral Gestapo in jo zaprl najprej v Mariboru, nato pa so jo poslali v zapor v Gradcu. Po dolgem mučenju so jo 24. avgusta 1941 ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Posmrtno je postala narodna heroinja Jugoslavije.

Bronast doprsni kip stoji na marmornatem kvadrastem podstavku z vklesanim, pozlačenim napisom. Pod podstavkom je dodana konzola za vence. Kip je delo akademske kiparke Vlaste Zorko in je bil postavljen leta 1983 na pobudo krajevne skupnosti, ki je skupaj z družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami tudi prispevala denar zanj. Prvotno je kip stal na marmornatem podstavku na zelenici med trgovskimi lokali, nedaleč od trenutne lokacije. 

Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s.d.

Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987, str. 54-55.

Kip je pritrjen na pročelje trgovske stavbe na Bevkovi ulici 2.

NARODNI HEROJ

SLAVA KLAVORA

1921 - 1941

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, marec 2019; dopolnil Ivan Smiljanić 25. aprila 2020
25.4.2020. 00:00
Doprsni kip
Maribor
3487
LJUBLJANA - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva
Asfaltne površine na trasi PST

Na asfaltnih površinah v mestu je PST označena s talnimi kovinskimi oznakami

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 06.10.2018
Kovinska plošča
Ljubljana
Trnovsko predmestje, 668/2
5306
Sveti Duh na Ostrem vrhu, Grob padlega partizana

Na lokalnem pokopališču je za mrliško vežico ob ograji grob partizana, ki je bil po rodu iz Maribora in iz razpoložljivih podatkov razvidno , da je bil dijak.

Na lokalnem pokopališču, ki je tik ob državni meji.

BAJDA BOJAN

*8.5.1925 + 10.1.1945

V SPOMIN PADLEMU PARTIZANU.

SPAVAJ SINKO SLADKO

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 13.april 2020, dopolniti
13.4.2020. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografiji 1 in 2, 20. 4. 2023
Grob
Selnica ob Dravi
K.o.: 625-GRADIŠČE, št.parc.: 760
1799
METLIKA-Obletnica mladinskih delovnih brigad

Nasproti hiše, Cesta bratstva in enotnosti 31, mladinska brigada Belokranjski heroji, ki je gradila gorjansko cesto, odkrila 14. avgusta 1962 ploščo v spomin na ustanovitev prvih mladinskih delovnih brigad v letu 1962.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (49)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 140.

V brežini na zahodni strani Ceste bratstva in enotnosti nasproti hiše Cesta bratstva in enotnosti 31.

OB 20-LETNICI

USTANOVITVE MLADINSKIH

DELOVNIH BRIGAD

IN OB GRADITVI

GORJANSKE CESTE i

MDB BELOKRANJSKI

HEROJI

.

METLIKA 14. 8. 1962

Obstoječi spomeniki
M.Hladnik 13.2.2022 D.Divjak
13.2.2022. 00:00
13.2.2022 dopolnil opis in podatke ter popravil lokacijo D.Divjak
Spominska plošča
Metlika
L.o.: ¸1515 - METLIKA, št.parc.: 166
8632
Borci v Mašinhausu

Razstava predstavlja spomenike, ki predstavljajo uporništvo naših prednikov. V spomin na uporništvo naših prednikov so nastali številni spomeniki, ki nas spominjajo na razmere in čas, opozarjajo na grozote, ki se ne smejo ponoviti in ponazarjajo upanje v lepšo prihodnost. V povojni državi so bili v Zasavju postavljeni spomeniki, posvečeni uporu proti okupatorju, žrtvam med NOB, ter medvojnemu revolucionarnemu gibanju. Izmed vseh spomenikov razstava predstavlja tiste , ki imajo poleg spomina na dogodke tudi umetniško vrednost, ki jim daje trajno vrednost. Razstava se nahaja v galeriji Mašinhaus v nekdanjih prostorih rudnika Hrastnik. Vir: Predsednica ZB Hrastnik, Danijela Kovač.

Ulica prvoborcev 8

RAZSTAVA UPORNIŠTVA MAŠINHAUS

Obstoječi spomeniki
S. Gradišnik
21.10.2023. 00:00
galerija
Hrastnik
5227
Strane

V ograjen prostor sta postavljena betonska stebra s pritrjeno napisno ploščo iz temnega kamna z vklesanimi imeni padlih. Postavljena je bila 22.7.1978. Avtor je Marino Kontelj.

Spomenik je postavljen v spomin padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.Vas Strane je ena izmed tistih partizanskih vasi, ki jim pripada visno mesto v zgodovini NPB. Njen revolucionarni duh so oživljali že predvojni komunisti. Tak je bil tudi Anton Posega, obsojenec posebnega rimskega sodišča. Po kapitulaciji Italije ga je pot vodila-čeprav bolnega- iz italijanske ječe naravnost v partizane.Leta 1944 se je vtihotapil v Trst po sanitetni material za našo vojsko in padel v roke Nemcem. Umrl je v nemškem koncentracijskem taborišču. Že leta 1931 so avgusta meseca fašisti zažgali Strane z namenom, da bi vas izbrisali in ljudi izselili, kajti bila je v napoto njihovim-zelo na gosto posejanim bunkerjem. Domačine, ki so poskušali gasiti svoje goreče domove, so fašisti odpeljali v zapore. Na območju vasi Strane in Šmihel so bile že v času Italije močne utrdbe z velikimi zalogami  orožja in municije. Po kapitulaciji Italije so domači aktivisti OF vse takoj zavarovali in ohranili za partizansko vojsko. Ko so po vdoru v vasi pod Nanosom konec septembra 1943 Nemci množično požigali  vasi, so gorele tudi Strane. Zgorele so 4 hiše, Nemci so jih celo stražili, da ni nihče od domačih ne mogel reševati. Tedaj so ubili domačina Jožeta Birtovega. V vasi in  njeni bližini je v letu 1944 dolgo taborila Komanda mesta Senožeče, ki se je proti koncu leta preimenovala v Komando mesta Postojna.

Vir: K spomenikom NOB v občini Postojna, Postojna 1981

EŠD 19400

V križišču vaških cest pod cerkvijo sredi vasi Strane. Hiša v bližini: Strane 18

PADLI BORCI IN AKTIVISTI
IZ VASI STRANE
1941--1945

BREZIC VIKTOR          1924-1945
BRAJLIH ALOJZ           1908-1942
GROSSI PASQUALE    1917-1942
KOBAL ALOJZ              1921-1942
POSEGA ANTON          1908-1945
POSEGA VIKTOR         1922-1944
PREMRL JOŽEF           1905-1943
PREMRU FRANC         1900-1943
STEGELJ MIROSLAV   1916-1945

POSTAVILI ZZB IN VAŠČANI 4. 7. 1978

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po slikah in podatkih Urške Perenič 5.4.2020, dopolnil D.Divjak, 10.april 2020
10.4.2020. 00:00
Po zapisu Branke Černigoj dopolnil M. Hladnik 17. 12. 2020: Avtor napisa. OO ZZB NOV Postojna Med NOB so se v vasi ustavljale razne partizanske enote. Od jeseni 1943 do jeseni 1944 je bila tu komanda mesta Postojne, nekaj časa kurirska javka ter krojaška in čevljarska delavnica za naše borce. L. 1944 je bila v baraki pod bližnjo Rjavo steno tehnika Nanos. Dne 21.9.1943 so Nemci s topovi poškodovali nekaj hiš, 23.4.1944 pa razen ene hiše tudi cerkev. 1.10.1944 so zažgali 4 hiše z gospodarskimi poslopji vred. Aretirali so 8 vaščanov, jih poslali v Gorico, vendar jih že čez nekaj dni izpustili. Na območju vasi Strane in Šmihel so bile že v času Italije močne utrdbe z velikimi zalogami orožja in municije. Po kapitulaciji Italije so domači aktivisti OF vse takoj zavarovali in ohranili za partizansko vojsko. V vasi in njeni bližini je v letu 1944 dolgo taborila Komanda mesta Senožeče, ki se je proti koncu leta preimenovala v Komando mesta Postojna, zato so nemške enote skupaj z domobranci obkolile vas. Nekaj moških je zbežalo v gozd, nemška soldateska pa je na skupnem pašniku nad vasjo ubila Jožeta Premrla, ko je pasel krave. Lojze Brajlih, hlapec: fašisti so ga 2. 8. 1942 ustrelili, ko je šel po lestvi spat na seno. Nemška policija je 9. 10. 1944 aretirala Marijo Stegel in Angelo Žitko, obe sta bili članici vaškega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze. Odpeljani sta bili v Trst. Marija Stegel se je po enem mesecu vrnila domov, Angelo Žitko pa so transportirali v nemško internacijo, od koder se je vrnila junija 1945. Angela je bila ena izmed šestih kurirk, ki so imele zelo pomembno in nevarno delo.
Postojna
K.o. 2482-STRANE, parc. št. 1521/4
9756
Alojzija Ješelnik, Pokopališče Stari kot
Pokopališče Stari Kot, grob se nahaja na desni strani pokopališča ob pokopališkem zidu.

RODBINA  JEŠELNIK - PUŽETOVI

                 ALBIN      (1942 - 1942) RAB

                 ALOJZIJA (1872 - 1943) GONARS

Obstoječi spomeniki
D. Divjak, 17.6.2025, 31.julij 2025
17.6.2025. 00:00
31.7.2025. 13:12
D. Divjak, dodal tekst s plošče,31.7.2025
Nagrobnik
Loški Potok
4674
Kojca, Štiri žrtve fašizma v zaselku Kojca

Po prenovi hiše plošča ni nameščena na prvotno mesto.

Datum odkritja:  4.7.1976

foto 2: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981

ob cesti Orehek-Bukovo, Bukovo 47, v zaselku Kojca.

IZ TE HIŠE SO V NARODNOOSVOBODILNI
VOJNI DAROVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA:
FRANC MLAKAR
Sestra   KATARINA
     "      FRANČIŠKA
in svak ANTON RUPNIK

          KAKOR PONOSNI GALEBI NAD VODO
          TAKI SO PADLI ZA NAŠO SVOBODO
          /KAJUH/

                           ZB NOV Bukovo 4.7.1976

Uničeni spomeniki
Miloš Kermavnar, 8.11.2019 7.februar 2021 - dopolnil D.Divjak
7.2.2021. 00:00
7.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Cerkno
K.o.: 2337 - BUKOVO, št.parc.: 872/1
9313
Trg padlih za svobodo, Dolina

Nerina Zeriali in Just Žerjal sta odkrila novo dvojezično ploščo Trg padlih za svobodo, ki je nadomestila starejšo na drugem mestu v vasi. Njeno izdelavo in postavitev je omogočila nabirka.

Dolina pri Trstu, kje točno?
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
3.10.2024. 00:00
Spominska plošča
Italija, Dolina pri Trstu
7469
Lovrenc na Pohorju, Padlim gasilcem
Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 4, na cestni fasadi gasilskega doma

PADLIM GASILCEM V NOV
                1941 - 1945
             TOREJ Viktor
             PAVLIČ Alojz
            LEDINEK Jurij
           GOSAK Konrad
           BRELIH Edvard
                     SLAVA JIM!
Avgust 1977        GD Lovrenc

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
5.4.2022. 00:00
Po nemarnem sva ploščo spregledala, jo pa pokaže Googlov StreetView. M. Hladnik 30. 12. 2022
spominska plošča
Lovrenc na Pohorju
669 LOVRENC NA POHORJU, 47/6
6140
Ivan in Marija Letonja.
Pokopališče Šmartno ob Paki.

        Ustreljen kot talec 
         IVAN LETONJA
   *10.12.1882   +8.6.1942
      Umrla v Auschwitzu 
      MARIJA LETONJA
*13.11.1903   +15.11.1942

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 21. 08. 2020
Nagrobnik.
Šmartno ob Paki
5838
Dom Matije Gubca

Na pobudo Jakoba Nemca je bilo septembra 1925 ustanovljeno Društvo kmečkih fantov in deklet. Vodil ga je Lojze Zadravec. Za razvoj tega društva so največ storili bratje Bratko, Ivan in Vladimir Kreft ter Ivan Nemec-Vojko. Leta 1939 so člani s svojimi sredstvi zgradili Dom Matije Gubca. Na pročelju stavbe je spominska plošča; odkrita je bila ob 40 letnici ZKJ in 20 letnici doma 11. 10. 1959. 

  • Vodnik po partizanskih poteh, str. 485 

Na pročelju je danes plošča z drugačnim napisom:
DOM MATIJE GUBCA
SO PRIČELI GRADITI LETA 1935

ČLANI DRUŠTVA KMETSKIH FANTOV IN DEKLET

IN GA SVEČANO ODPRLI JULIJA 1939.

"Lahko živimo brez besed,

brez pesmi, brez glasbe,

brez knjig, brez umetnosti,

vendar ne tako dobro."

modreci prejšnjih in današnjih dni

Biserjane, v naselju na naslovu Ulica Bratka Krefta 3, v bližini je zavarovalnica Triglav in občinska uprava.

Žrtve revolucionarnega boja za ljudske pravice so dale pobudo za zgraditev tega doma. Ob 40-letnici ZKJ in 20-letnici zgraditve doma Matije Gubca.

11. oktober 1950

Uničeni spomeniki
1.10.2024. 00:00
27.VIII.2021 plošče nisem našelBor1974 S.Gradišnik, dodal opis, 18. 10. 2023 Dodal sveža posnetka in označil ploščo kot odstranjeno. M. Hladnik 1. 10. 2024
Spominska plošča
Sveti Jurij ob Ščavnici
855
(3) Spomenik Onemele Puške

Spomenik je posvečen narodnoosvobodilnem boju in žrtvam fašističnega nasilja iz občine Velenje. Spomenik z navzdol obrnjenimi puškami predstavlja simbol miru, tekoča voda, ki se zliva v bazen pa pot k miru.  Na površini puškinih kopit so vklesani množični prizori, na vencu pa se nahajajo simboli narodnoosvobodilne borbe in socializma. Venec obdaja bazen z dvanajstimi krožno razvrščenimi vodometi. 

Velenjsko območje sodi med tiste predele slovenske Štajerske, kjer je bil odpor najmočnejši. V osvobodilno gibanje se je prej ali slej vključila večina prebivalstva, ne glede na svetovno nazorsko in politično usmeritev. V boju proti okupatorju je izgubilo življenje okoli 4% prebivalstva, če pa upoštevamo vse žrtve vojne, je ta odstotek še nekaj višji. Poleg odpora je največ žrtev zahtevala prisilna mobilizacija.

Spomenik se nahaja na vzhodnem delu Titovega trga v Velenju.

Kip stoji na betonskem podstavku, ki je obdan z bronastim lovorovim vencem. Na zahodnem delu venca je simbol OF, na južni strani je peterokraka zvezda, na severnem delu sta srp in kladivo, na vzhodnem delu pa signatura. Na podstavku stojijo vertikalno tri puške, s kopiti obrnjenimi navzgor. Na ceveh pušk, pod kopiti pušk se nahaja šest človeških figur. V ozadju in višje na kopitih je upodobljena množica.

Obstoječi spomeniki
Sara Štangelj, januar 2017, Ana Kočar; 08.04.2019 Stane Gradišnik, 25. 4. 2020 S.Gradišnik, 26. 9. 2023
26.9.2023. 00:00
S.Gradišnik, poprava lokacije, 26.9. 2023
Spomenik iz brona s tremi puškami, obdan z bazenom.
Velenje, Partizanski spomeniki št. 3
6554
DOBROVO, tigrovcu Avgustu Sfiligoju

Na predvečer dneva državnosti, 24. junija 2018, je na rojstni hiši Avgusta Sfiligoja, pripadnika in organizatorja TIGRav Brdih, bila odkrita spominska plošča članom organizacije TIGR. To čast sta imeli Darinka Sirk in Majda Sfiligoj.

Plošča je bila odkrita 24. 6. 2018.


Geslo: TIGR123

V krožnem križišču izvoz na Grajsko cesto, na levi strani hiša Grajska cesta 9.

                                           [TIGR]
V TEJ HIŠI SE JE RODIL IN PREŽIVEL SVOJO MLADOST
                              DR. AVGUST SFILIGOJ
                                       1902 - 1985
    BOREC ZA NARODNE IN DEMOKRATIČNE RAVICE
                        PRIMORSKIH SLOVENCEV.
    EDEN VODILNIH ČLANOV TRIGR-a NA GORIŠKEM
                        IN DOSLEDEN DEMOKRAT.
.
            V ZNAK HVALEŽNOSTI IN SPOŠTOVANJA
                        POSTAVILA OBČINA BRDA.
.                       DOBROVO, 8. FEBRUAR 2001
.

Prva plošča našteva tigrovce po briških vaseh.
.
                                               [TIGR]
.

BILJANA             JOŽEF KOŽUN · ANTON SIRK ·FRANC SIRK · KAROL SIRK ·
                            MIHAEL SIRK

CEROVO            ALEKSANDER BLAŽIČ · MIRKO BREZAVŠČEK · 
                            IZIDOR CIGLIČ · SEVERIN FORTI · BORIS MAKUC ·
                            NADA MAKUC · VERA MAKUC · ANTON PERŠOLJA · 
                            VIKTORJA TERKUČ

DOBROVO         ANTON MARINIČ · IVAN MIKULIN · dr. AVGUST SFILIGOJ ·
                            DOROTEJA SFILIGOJ · IDA SFILIGOJ · ROMANA SFILIGOJ · 
                           VILJEM SFILIGOJ · IVAN SIMČIČ · JOŽEF SIMČIČ

FOJANA             ALOJZ KOS

HUM                   ANTON KRAŠČEK · GABRIEL KUMAR KAREL LENARDIČ ·
                           PETER LENARDIČ ·ANTON SIMČIČ – DIKE

KOJSKO             IVAN LENARDIČ · ANTON STARC · SLAVKO VUGA

KOZANA             KAREL JAKONČIČ · SLAVKA REJA · JOŽEF SIMČIČ

MEDANA            HENRIK CUKJATI · JOŽEF GRADNIK - PEPI · JOŽKO PERIN ·
                           MARICA PERIN · mnsg. HERMAN SREBRNIČ

PODSABOTIN   JOŽEF MARINIČ · KLEMENTINA PERŠOLJA · 
                           ALBIN VALENTIČ · IZIDOR VALENTIČ

ŠLOVRENC       MIROSLAV KOCJANČIČ

ŠMARTNO         LEOPOLD MARINIČ · KAREL ŠIROK

VEDRIJAN          LUDVIK MARINIČ · TONE MARINIČ · JOŽEF SIMČIČ

VIPOLŽE            ALBIN PODVERŠIČ · RUDOLF TERPIN

VIŠNJEVIK        JANKO ERZETIČ · METODA ERZETIČ · PEPCA ERZETIČ ·
                           BORIS MARINIČ · CVETKO SIRK · IVAN SIRK · JOŽE SIRK ·
                           PEPI SIRK · VENCELJ KRISTANČIČ

VRHOVLJE        ANTON KURTIN
PRI KOJSKEM

.

          BRIŠKI RODOLJUBI, ČLANI ORGANIZACIJE TIGR
                IN MED PRVIMI PROTIFAŠISTI V EVROPI

BOJEVALI STE SE ZA OHRANITEV SLOVENSKEGA NARODA,
                              JEZIKA IN KULTURE.
                  PONOSNI SMO NA VAŠA DEJANJA.
                 HVALEŽNI ZAVAŠ POGUM IN ŽRTVE.
                        BRIKE IN BRICI, JUNIJA 2018

             [grb Slovenije]                             [grb občine Brda]

Obstoječi spomeniki
16. februar 2021 - D.Divjak
25.4.2024. 00:00
14.2.2021-dopolnil podatke in tekst plošče D.Divjak, dop. z lit. M. Hladnik in 5. 6. 2021 združil dve plošči v en zapis ter 13. 6. dodal slike. M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči.
dve plošči
Brda
K.o.: 2285 - BILJANA, št.parc.:2390
5440
Franc Poropat, Maribor

Spominska plošča je iz svetlega marmorja in nosi vklesan in pozlačen, toda izpran napis. Lokalno združenje borcev jo je dalo odkriti 22. julija 1959, njen avtor je Stane Lovše.

Jakopič, Albert. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 533.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Plošča je pritrjena na obcestno pročelje zasebne stavbe na Poropatovi ulici 3.

TU JE ŽIVEL PRVI

ORGANIZATOR

NOB V BREZJU

FRANC POROPAT

* 1907 IN USTRELJEN

KOT TALEC 1944

ZB NOV BREZJE 1959

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
25.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
3458
Spomin borcu Sosič Ivanu
Vzhodni pokopališki zid pri Treh Farah

Sosič Ivan

1.1.1920

Padel 23.3.1945

Opčine

Dušan Škodič, 02.10.2018
Plošča na pokopališkem zidu
Metlika
Rosalnice 80
7159
Smolnik, Plošča padlim gasilcem
Na fasadi gasilskega doma Smolnik, Gasilska ulica 7

SMRT VAS JE POKOSILA,
SPOMIN NA VAS ŽIVI,
POGUMA MOGOČNA SILA,
KI VAS JE VODILA,
ZDAJ MLADI ROD BODRI.
V SPOMIN GASILCEM

JOŽETU KNIFICU, FRANCETU
SEGULINU IN BLAŽU VIGCU, 

KI SO V NARODNOOSVOBODILNEM
BOJU
                  1941 - 1945
ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE
SMOLNIŠKI
GASILCI                      22.7.1980

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar S.Gradišnik, 5. 10. 2023
5.10.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije, 5. 10. 2023
Spominska plošča
Ruše
1263
ŽIBRŠE 14 - spominska plošča ustanovitvi Logaškega partizanskega bataljona

EŠD: 21851

Na zidu šole Žibrše 14 je plošča iz temnega marmorja z zgoraj omenjeno vsebino in z rdečimi črkami, velikosti plošče cca. 50 krat 40 cm. 

arhiv ZB Logatec

Spominsko ploščo so odkrili 1983. leta.

Po lokalni cesti Logatec-Žibrše, po cca 3 km zavijemo levo v klanec in po 2 km cca, 200 m od gasilskega doma je na levi strani šola, kjer je plošča o ustanovitvi Logaškega bataljona.

NA OBMOČJU ŽIBRŠ IN RAVNIKA JE BIL  12.9.1943 USTANOVLJEN LOGAŠKI PARTIZANSKI BATALJON

Ivan Pergovnik, april,2017
kamnita plošča, memorialna dediščina
Logatec
ko Tabor Logatec-občina Logatec
4464
PODSTENICE - SPOMENIK USTANOVITVI GIO ZSM

Spomenik stoji na robu gozda takoj za Podstenicami, 50 m desno od ceste Podturn - Kočevje, ki vodi skozi Kočevski Rog.

V skladu z okrožnico IO OF z dne 20 januarja 1943, ki pravi, da se mladinska organizacija preimenuje v Zvezo slovenske mladine in s tem razširi na vso slovensko mladino, je bil po zboru aktivistov v Cinku sklican na Rogu v Pugledu 1. maja 1943 sestanek s 14 mladinskimi aktivisti. Kmalu zatem, to je 17. maja, so na Podstenicah ustanovili Glavni iniciativni odbor ZSM in njegovo tajništvo. V odbor so imenovali 19 mladink in mladincev iz vseh slovenskih pokrajin. Iniciativni odbori ZSM so na terenu nastajali že pred ustanovitvijo Glavnega iniciativnega odbora, tako da je okrožni odbor ZSM za Novo mesto že 26. marca poročal, da se je sestavil in da ima že šest podokrožnih odborov s kakimi 580 člani.

Čez mesec dni je bil že prvi sestanek tega odbora na katerem je o nekaterih nalogah ZSM govoril Stane Kavčič.

Spomenik predstavlja grobo klesan kamnit blok z vklesanim besedilom.

Avtorica spomenika je arhitektka Špelka Valentinčič Jurkovič, spomenik pa je izdelalo kamnoseštvo Marmor Gradac. Odkrit je bil 23. avgusta 1959 na mestu, kjer je potekal sestanek.

  • EŠD 8731
Iz Podturna peljemo po cesti proti Bazi 20. Po 3,5 km v ostrem ovinku zapeljemo na cesto proti Kočevju in nadaljujemo do Podstenic mimo čebelarskega doma. Spomenik je ob cesti proti Kočevju kakih 200 m od čebelarskega doma na robu gozda 50 m desno nad cesto.

NA TEM MESTU

JE BIL

17. MAJA 1943

USTANOVLJEN

GLAVNI INICIATIVNI

ODBOR
ZVEZE SLOVENSKE
MLADINE

Franc Kulovec, 3. 9. 2019
KAMNITI STEBER
Dolenjske Toplice
K.O. Podstenice, pc. št. 1611/466 del