| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominsko obeležje Ignacu Zupanu, Selo |
5. avgusta 1944 je na Selu padel Ignac Zupan iz Žirovnice, vodnik v Kokrškem odredu. Neko noč, ko je šel domov po sveže perilo, ga je presenetila nemška zaseda. Pokopan je na pokopališču na Breznici. Datum odkritja: 4 . 7 .1958. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. Fotografije: Marko Gričar. EŠD 5429 |
Cesta Begunje – Žirovnica, v Zabreznici desno nasproti picerije »Pri Daretu« proti »rebru«, približno 500m v hrib mimo hišne številke 31. |
NA TEM MESTU JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Plošča in sive litine na naravni skali. |
Žirovnica |
k. o.: Zabreznica, p. št.: 118/11, vl. št.: 456; Skrbnik: ZB Žirovnica |
|
(45) Spomenik španskemu borcu in narodnemu heroju Mihu Pintarju - Toledu |
3. junija 1942 se je v Lokovici pri Šoštanju končalo življenje enega izmed najslavnejših štajerskih partizanov. Padel je v Šaleški dolini, v kateri je avgusta 1941. leta začel svoje partizanstvo. Od 1937. leta je bilo njegovo življenje posvečeno borbi proti fašizmu. 21. julija 1953 je bil Toledo, španski borec, komandir Pohorske čete in ob svoji smrti komandir šaleške skupine, odlikovan z redom narodnega heroja. |
Kip stoji pred osnovno šolo Miha Pintar - Toledo. |
NARODNI HEROJ MIHA PINTAR - TOLEDO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik,27. 4. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.45 |
— |
|
spominska plošča padlim borcem in aktivistom – gasilcem na Lužah |
V pročelje gasilskega doma je vzidana plošča iz črnega marmorja (40 cm x 45 cm). Na plošči je precej napak in sicer: Jože Štempihar je padel 2. 6. 1944 in ne 16. 6. 1944, kraj smrti: Topla pri Črni na Koroškem, Pri Francu Pipanu je pravilni rojstni datum 21. 1. 1924, kraj smrti: Štefanja gora, Janeza Selana so belogardisti umorili oziroma utopili v gnojnični jami, kraj smrti: Kranj, medtem, ko je za Jožeta Ogrisa pravilni datum smrti 12. 4. 1945, kraj smrti: Velike Vrše pri Čepovanu. Spominsko ploščo je vzidalo gasilsko društvo Luže, odkrita pa je bila junija 1963. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 183-184. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 65-66. EŠD: 470925 opomba: Spominska plošča ni vpisana v RegisterKulturneDediščine |
Spominska plošča je nameščena na pročelje gasilskega doma, Luže št. 27 |
ZA SVOBODO SO PADLI TOVARIŠI GASILCI ŠTEMPIHAR JOŽE 26. 1. 1920 PADEL 16. 6. 1944 PIPAN FRANC 27. 1. 1924 PADEL 6. 4. 1944 SELAN JANEZ 19. 7. 1904 POG. OD 19.11.1944 OGRIS JOŽE 12. 3. 1925 PADEL 12. 5. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko, Lado Nikšič |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Šenčur |
Luže, 5/4 |
|
Ivan Bonin, Čežarji |
Obeležije so postavili člani ZZB NOV Pobegi Čežarji. |
V vasi Čežarji na stari šoli na fasadi pri vijačena spominska plošča. |
BONIN IVAN JE BIL USTRELJEN DNE, 15. 5. 1921 KOT ŽRTEV FAŠISTIČNIH HORD NA POHODU PO ISTRI. ZZB NOV POBEGI ČEŽARJI |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 10. 03. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Koper |
2604 BERTOKI, 2301/4 |
|
Plošča na planinskem domu v Kamniški Bistrici |
Plošča na planinskem domu v Kamniški Bistrici je posvečena pohodu 2. grupe odredov, ki se je jeseni 1942 z nenehnimi spopadi prebijala z Dolenjske preko Gorenjske na Štajersko. Ploščo so odkrili leta 1949. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 21. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 210. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 49. |
Na fasadi planinskega doma v Kamniški Bistrici |
PO TEJ POTI SE JE II. GRUPA ODREDOV SEPTEMBRA 1942 PREBIJALA IZ GORENJSKE NA ŠTAJERSKO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 846 |
|
Boltetovi |
— |
Pokopališče Češnjice |
BOLTETOVIŽIBERT ANTON 21. 4. 1903 - 2. 4. 1962NOSILEC PARTIZANSKE SPOMENICE 1941ŽIBERT MARIJA 24.6. 1907 - 28. 7. 1968UDELEŽENKA NOB OD 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
S.Gradišnik, 11. 6. 2022 |
26.3.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 11. 6. 2022, dodal fotografijo in zapis. |
Nagrobnik |
Lukovica |
1928 ČEŠNJICE, 1 |
|
Marjan Kozina |
1943 se je Kozina pridružil partizanom. K slovenski simfonični glasbi je veliko prispeval svojo Simfonijo v štirih stavkih, ki so pravzaprav posamezne simfonične pesnitve in komponirane ločeno. Nosijo programske naslove Proti morju, Padlim, Ilova Gora in Bela krajina. Slednji stavek je bil v povojnih časih koncertno največkrat izvedena slovenska simfonična skladba, saj so Simfonijo orkestri redkeje izvajali v celoti. Bela krajina je postala simbol vojnih in povojnih časov, s svojim optimizmom pa je predstavljala voljo do življenja vsega naroda.
|
V parku pred vhodom v knjižnico na Rozmanovi ulici 28. |
MARJAN KOZINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
27.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Novo mesto |
— |
|
Jožef Šiftar, Petanjci |
»Na pokopališču v Vanča vesi sta bila leta 1945 ustreljena Jože Šiftar in Fridi Fric iz Petanjec. Oba sta bila prisilno mobilizirana v madžarsko vojsko. Leta 1944 sta bila poslana na rusko fronto, od koder sta pobegnila in se vrnila v Petanjce, kjer sta postala žrtev izdajalca. Obsodili so ju na smrt in zgodaj, dne 17. januarja 1945, sta bila ustreljena na pokopališču v Vanča vesi. Občinski ljudski odbor M. Sobota in Zveza borcev bosta še letos postavila na pokopališču v Vanča vesi obema lep spomenik.«
Po Sistory je Jožef Šiftar rojen v Petanjcih, samski, delavec, kraj smrti Vaneča vas.
Jožefu Šiftarju so nagrobnik očitno postavili na pokopališču v Petanjcih, za Fridija Frica pa bo treba preveriti na sosednjih pokopališčih v Vanči vasi in Rankovcih. |
Pokopališče Petanjci |
[križ] ŠIFTAR JOŽEF * 14. 3. 1923 + 17. 1. 1945 VEČNO V GROBU SPITE A V NAŠIH SRCIH ŠE ŽIVITE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 21. 10. 2022 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
Pobrisal nepopolni Borov zapis "Padlemu vojaku" (21. 10. 2022), ker takega nagrobnika 2. 10. 2024 nisva našla. Dopolnil zapis. M. Hladnik 4. 10. 2024 |
družinski nagrobnik |
Radenci |
— |
|
Stara gimnazija Ptuj |
Spomladi 1933 sta na ptujski gimnaziji ustanovila celico KPJ Ivan Bratko in Ivan Spolenjak. Že kmalu po ustanovitvi je štela 10 članov. Napredni gimnazijci v Ptuju so izdajali mladinskilist Rast, širili revolucionarne misli ter opozarjali na nevarnost fašizma. Ker so bili osumljeni komunistične propagande, je bilo na gimnaziji 11. 1. 1934 aretiranih nekaj komunistov, oblasti pa so celo sprožile sodni proces. 26. 6. 1934 je bilo nekaj teh mladih komunistov obsojenih na zaporne kazni, nekatere pa je ministrstvo za prosveto izključilo iz gimnazije ter jim prepovedalo šolanje na vseh srednjih šolah v Jugoslaviji ter celo opravljanje privatnih izpitov. Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, so se tamkaj vključili med borce tudinekateri mladi komunisti iz Ptuja in okolice. Mnogi so se vključili v ljudsko revolucijo. V NOB so padli ali so postali žrtve fašizma 86 dijakov ter 3 profesorji. V avli gimnazije je spominska plošča 86 padlim dijakom in profesorju Šifrerju; odkrita je bila ob 100-letnici šole 29. 4. 1969.
|
Na koncu Prešernove ulice [Prešernova ulica 31] Ptuj, v avli nekdanje gimnazije, zdaj osnovne šole Olge Meglič. |
[nedokončano] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 5. 2021 |
2.7.2021. 00:00 |
— |
Ploščo slikal skozi zaklenjena vrata. Ponovi, ko bo odprto. M. Hladnik 2. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Ptuj |
— |
|
Spominsko znamenje na stavbi bivše pošte, Sedaj je v njej etnološki muzej |
Štajerski bataljon je poleti 1942 nameraval napasti Čno, zato so šli komandant Rudi Knez - Silas, Franja Mogu Ema, Rudi Aram - Brico in Ferdo Zajc - Servac v civilnih oblekah in brez orožja v Črno, da bi zbrali podatke. Zaradi izdaje so Nemci obkolili gostilno, ki je bila v tedanji poštni stavbi, kjer sta se zadrževala Rudi Aram in Ferdo Zajc. Arama so Nemci ob spopadu ustrelili, Servaca pa težko ranili v pljuča. Nemci so ga zdravili v Črnjanski bolnišnici, da bi od njega dobili čim več podatkov. S pomočjo sestre Dore Klopčič- Akvile mu je uspelo pobegniti iz bolnišnice, a so ga Nemci spet ujeli in ga 10 marca 1943 ustrelili kot talca v Mariboru. Leta 1952 so odkrili na desni strani trga na pročelju enonadstropne bivše poštne stavbe v Črni na Koroškem spominsko ploščo, ki opozarja na tragični dogodek. |
Center vasi Črna na desni strani od krožišča ob izvozu za Koprivno in Toplo. |
TUKAJ STA PADLA 11. 8. 1942 ARAM RUDI IZ ŠOŠTANJA IN ZAJC FERDO IZ DOBRIČA KOT BOBORCA 1.SAVINJSKEGA BATALJONA, KI JE IMEL GESLO: NEIZPROSNA BORBA - CILJ SVOBODA |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 13. aprila 2017 |
— |
— |
— |
Kamnita plošča na steni bivše pošte. |
Črna na Koroškem |
Črna, Občina Črna |
|
(48) Gril Ivan |
Gril Ivan, mizarski pomočnik, preminil v taborišču Buchenwald. |
Pokopališče Podkraj |
GRIL IVAN1918 + V BUCHENWALDU 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
9.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Velenje, Partizanski spomeniki št.48 |
— |
|
Adolf Jakhel, Zalog |
Kip je delo Antona Sigulina. Adolfa Jakhla (1910-1942) je upodobil leta 1977, kip so odkrili 18. januarja 1977. Kip je pred vhodom v šolo, za ograjo, ki je poleti zaprta. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 40. EŠD 22754 |
Pred vhodom v OŠ Zalog (Cerutova 7) kip Adolfa Jakhla, |
ADOLF JAKHEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 in 23. 1. 2019 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 30. 4. 2024, dodal fotografijo 3/2 (Jakhlov spomenik na podstavku) in 3/3 (preurejena zunanjost šole vključno z napisom) Mojce Luštrek. Dodal katastrske podatke. |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 1770 Kašelj, parc. št. 340/11 |
|
Spomenik preboju Prešernove brigade |
Spomenik na Selu je posvečen preboju glavnine Prešernove brigade iz nemškega obroča na Žirovskem vrhu v noči s 3. na 4. avgust 1943 in osemindvajsetim neznanim padlim borcem. Odkrili so ga 29. novembra 1951, spomenik je zasnoval Jože Sottler. Zid, na katerem je plošča, je v obliki Triglava. Pred njim je pokrov grobnice z rdečo zvezdo na sredi. V noči na 2. avgust 1943 so Nemci z močnimi silami obkolili Žirovski vrh in v obroču se je znašlo preko šeststo borcev Prešernove brigade, bataljona Gorenjskega odreda, Žirovske čete in terenci, med njimi jih je bilo veliko neoboroženih. Borci so se začeli prebijati v skupinah, glavnina v noči na 4. avgust na Selu med Martinovo in Šurkovo hišo, pot jim je utrla skupina bombašev. Šli so čez Koprivnik in v Mrzlem Vrhu prekoračili nekdanjo jugoslovansko-italijansko mejo, prek Gornjega Vrsnika so nato nadaljevali pot na Notranjsko. Iz obroča na Žirovskem vrhu se je prebilo okrog tristo osemdeset borcev, okoli sto se jih je skrilo po kmetijah in grmovju, triindevetdeset borcev so Nemci zajeli, padlo pa jih je okrog štirideset. Ob spomeniku je pokopanih tudi enaintrideset borcev, ki so padli v okolici Žirov in bili pokopani leta 1948, med njimi štirinajst borcev iz krojaške in čevljarske delavnice, ki so padli 15. novembra 1943 v Ravnah pri Žireh. Več... Padli borci ob preboju na Selu: Anton Arh, rojen 18. januarja 1923 v Bohinjski Češnjici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. junija 1943, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh. Janez Jamnik - Žane, rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh. Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, 29. marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, na Selu so ga Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališčem na Dobračevi. Valentin Šturm, rojen 14. februarja 1916 v Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 276-278. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selo.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267 in 269 (dvakratni vnos, drugič omenjen pod lokacijo Brdo). EŠD 15632 |
Nad glavno cesto Škofja Loka-Žiri pred dovozom do hiše Selo 98. |
TU POČIVA 28 NEZNANIH JUNAKOV – PARTIZANOV IN PRIČA O PROBOJU PREŠERNOVE BRIGADE IZ NEMŠKEGA OBROČA V NOČI OD 3. NA 4. AVGUST 1943. LETA. ZB NOV ŽIRI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, M. Hladnik |
12.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 12.11.2023, prilagam preko Zdenke Primožič posredovano fotografijo 3/2 leta 2022 obnovljenega spomenika na Selu. Avtor: Janez Jereb. Prilagam tudi staro fotografijo 3/3 (vir arhiv Marka Zdovca) |
Spomenik |
Žiri |
K. o. 2021 Dobračeva, parc. št.583/3 |
|
LJUBLJANA-Spomin aktivistom |
Spominska plošča posvečena ilegalnemu zatočišču, skladišču, je vzidana na
pročelje stavbe na Vodnikovi cesti št. 69. Ploščo je izdelal kamnosek Alojzij
Selan, odkrita pa je bila v letu 1955 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV
Zgornja Šiška. Pri Pogačarjevih, prav tako na Vodnikovi 69, je bil še en bunker, ki so ga od leta 1941 uporabljali za skrivanje orožja, streliva in zdravil. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 46. |
Vodnikova 69. Dostopiti je treba s ceste na dvorišče pred hišo |
AKTIVISTI NARODNO OSVO- |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017
26.junj 2021, 22. avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
5.8.2024. 00:00 |
— |
26.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
22.8.2021 dopolnil opis D.Divjak
M.Kermavnar, 5. 8. 2024, uredil zapis in dodal fotografijo 2, vse po predlogi Mojce Luštrek. |
Plošča na zidu |
Ljubljana |
K.o.: 1739 - ZGORNJA ŠIŠKA, št.parc.: 823 |
|
Rado Simoniti, Nova Gorica |
— |
V parku ob Magistrali blizu križišča z Erjavčevo, Nova Gorica [preciziraj] |
Rado Simoniti 1914-1981 Slovenski skladatelj in dirigent, ustanovitelj in zborovodja pevskega zbora NOVJ "Srečko Kosovel" Postavili prekomorski borci NOVJ in primorski pevci 13. 9. 1987 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 7.6.2019 |
23.10.2022. 00:00 |
— |
Slika M. Hladnik 23. 10. 2022. |
Doprsni kip |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 671/1 |
|
Ozeljan, Spominska plošča sedmim padlim kurirjem |
. |
Na steni gradu Ozeljan, Ozeljan št. 92 |
NA OBMOČJU OZELJANA-ŠMIHELA, RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P-11 PADLI KURIRJI PAVLIN PETER 1914 - 1943 KURIRJI NOV IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
14.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.8.2021, fotografije, napis na spomeniku |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2310 Ozeljan, parc. št. 5849 |
|
Tržič pokopališče |
— |
Pokopališče v Tržiču, zgornji del še ni bil pregledan [nedokončano]. |
[križ] DOVŽANOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Tržič |
— |
|
(50) Žolnir Valentin |
Žolnir Valentin, čevljarski mojster, je preminil v taborišču Buchenwald, leta 1945. |
Pokopališče Podkraj |
ŽOLNIR VALENTIN 6. 1. 1902 - spomladi 1945 KT BUCHENWALD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
9.5.2023. 00:00 |
23.7.2025. 07:34 |
— |
Nagrobnik |
Velenje, Partizanski spomeniki št.50 |
— |
|
Kapla ob Dravi |
Padlim za svobodo, 78--80
|
Kapla ob Dravi / Kappel an der Drau, na vaškem pokopališču V od vasi.
Hiša v bližini: Kappel a.d.Drau 36, 9162 Ferlach, Avstrija |
HEBERLE FRANC 1927--1945 PADLEMU PARTIZANU 1941--1945 ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV Napis je dvojezičen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.10.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Domžale, pokopališče, Habjan Stanko |
Sistory navaja: Ime in priimek: Stanko Habjan, Oče: Peter, Mati: NULL; Po
domače: Ribčev, Datum rojstva: 04. 03. 1919, Kraj rojstva: Domžale, Kraj
bivanja: Stob, Stara občina: Domžale, Nova občina: Domžale, Poklic (soc.
status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 05. 03. 1944, Kraj smrti/izginotja:
Celje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Iskalnik grobov Domžale - pri cerkvi Dostop: 2. 8. 2024 |
Pokopališče Domžale – pri cerkvi, Iskalnik grobov Domžale – pri cerkvi, P: C, V: 1, S: 1 8 0 (Iskalnik grobov Domžale - pri cerkvi Dostop: 2. 8. 2024)
|
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.8.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
3.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1959 Domžale, parc. št. 4900 |
|
Demonstracije 1940 |
Ni v RKD. |
Južna fasada železniške postaje Zalog pri Ljubljani. |
19 [zvezda s prekrižanima srpom in kladivom] 40 7. IN 8. 2. SO BILE NA POSTAJI ZALOG JUNIJ 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 10. 11. 2018 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1770 Kašelj, parc. št. 2494 |
|
Črni vrh, Doprsni kip Janka Premrla-Vojka |
Spomenik predstavlja doprsni kip Janka Premrla-Vojka postavljen na pravokoten podstavek. Datum odkritja: Foto: Miloš Kermavnar |
Spomenik je lociran pred osnovno šolo, Črni vrh 95.
|
JANKO PREMRL VOJKO 1920 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
29.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.12.2023, zamenjal fotografijo 2 z isto v boljši ločljivosti |
Doprsni kip |
Idrija |
K. o. 2365 Črni Vrh, parc. št. 252/3 |
|
Trsek |
"Na spomeniku sta dve imeni zavednih partizanov iz zamejstva. Partizanka Cvetka Glavina, partizansko ime Stela je bila doma iz Boršta nad Dolino (Italija). Oba sta pripadala bataljonu Alme Vivoda. Leta 1944 je prihajal bataljon iz Italije mimo Ospa in Gabrovice preko reke Dragonje v vasi hrvaške Istre. Na območju Kučibrega in Hrvoj so naleteli na močno zasedo Nemcev, ki so napadali peščico partizanov in okoliške vasi. Združili so se v skupnem boju proti okupatorju. Še isto noč so partizanko Stelo poslali v Brkine po pomoč. Jezdila je iz Kučibrega proti Pavličem, kjer naj bi prečkala cesto proti Gračišču in naprej v Brkine. Bilo je še temno jutro, ko je Stela prijezdila na večjo jaso nad Pavliči pod Gradinom. Na nasprotnem hribu nad vasjo Trebeše so Nemci imeli postojanko. Nosila je rdeče ogrinjalo, Nemci so jo opazili in streljali nanjo. Nihče si je ni upal pokopati, ker je bilo vsepovsod polno Nemcev. Moj oče je kot terenec Stelo poznal. Po dveh dneh je vpregel dva vola, na voz naložil slamo in se v temi odpravil po njivskih poteh, prečkal Dragonjo in šel v Pavliče po preminulo borko Stelo. Pokopali so jo v Trseku na pokopališču, prav tako ponoči. Oče je tvegal svoje življenje in življenje svojih domačih. Drugi borec Marin Danilo je bil doma iz Roviga v Benečiji, tudi on iz bataljona Alme Vivoda." -- Lilijana Bellina
|
Takoj levo od vhoda na pokopališče Trsek, ki leži V od vasi. |
1. plošča [zvezda] ŽIVLJENJE STE DALI ZA SVOBODO 2. plošča: [križ] V MIRU POČIVAJ CVETKA GLAVINA R. 5. 3. 1924 U. 4. 8. 1944 TVOJA MAMA IN SESTRE 3. plošča QUI RIPOSA MARIN DANILO P. DI ROVIGO TRAGICANENTE SCONPARSO 3. 10. 1943 PACE A ?? |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah I. Zorča in L. Bellina |
16.11.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
2613 TRUŠKE, 3130/2 |
|
Spomenik partizanskim kurirjem |
— |
Sto metrov vzhodno od Koče na Pesku, ob robu gozda. |
KURIRJEM HODIL JE SKOZI DEŽ, SKOZI VIHAR,SKZI GOSTE SOVRAŽNE ZASEDE NOČ ZA NOČJO. BIL ZVEST JE, PREDAN,VES DROBEN, SKORO ŠE DETE. I. MINATTI 19.6.1982 IV.BRIGADA VDV PARTIZANSKIH KURIRJEV SLOVENIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 28.10.2018 - nedokončano |
— |
— |
— |
Lesena skulpura kurirja na iz granita pozidanem podtavku in železa spominska plošča |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Velika dolina - Spomenik padlim borcem in izgnancem |
Postavljen je bil ob 40. obletnici vrnitve iz izgnanstva .septembra 1985. Zanj skrbi KO ZB NOB Slovenska vas. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Na vaškem trgu pred krajevnim uradom in v bližini cerkve. |
DOMOVINA JE ENA, NAM VSEM DODELJENA IN ENO ŽIVLJENJE IN ENA SMRT ŽUPANČIČ . NIHČE IMENOVAN- NIHČE POZABLJEN . PODGRAČENO FRANKO JANEZ 1877 – 1942 FRANKO MARIJA 1859 – 1941 TOMŠE ANA 1861 – 1943 TOMŠE VIKTOR 1923 – 1943 MALA DOLINA PETRIČ BARBARA 1902 – 1945 POŽGAJ KAROL 1941 – 1945 POŽGAJ MARIJA 1879 – 1944 POŽGAJ MARIJA 1912 – 1943 POŽGAJ MARIJA 1943 – 1945 POŽGAJ URŠULA 1877 – 1944 LAZE BOGOVČIČ ANA 1883 - 1942 POŽGAJ JURIJ 1905 - 1945 VOGRIN MARIJA 1886 – 1945 PONIKVA BIŠČANIČ FRANC 1883 - 1943 GALIČ JOŽEFA 1940 - 1941 KUHAR IVANA 1941 - 1943 ROSTOHAR JANEZ 1928 - TOMŠE LJUDMILA 1941 - 1942 VOGRIN MARIJA 1923 - PERIŠČE NOVOSEL JURE 1864 – 1944 VELIKA DOLINA BIZJAK JANEZ 1890 - 1943 DOLINAR MIHAEL 1860 - 1941 GNJEZDA JANEZ 1871 - 1944 KLEMENČIČ TEREZIJA 1911 - 1943 KLEMENČIČ TEREZIJA 1943 - 1943 NOVOSEL JERA 1870 – 1945 ŽRLIČ FRANČIŠKA 1911 – 1945 ŽRLIČ MARTIN 1860 – 1945 GAJ BAHČIČ LOVRENC 1872 - 1943 FRIGELJ MARTIN 1918 - 1943 HOSTNIK JANEZ 1882 - 1945 POŽGAJ ANA 1873 - 1944 ŽIBERT MARIJA 1877 - 1942 RIBNICA BARKOVIČ MARIJA 1904 - 1945 NOVOSEL FRANC 1941 - 1943 NOVOSEL MIHA 1864 - 1944 NOVOSELIČ BARICA 1938 – 1943 KORITNO BAŠIČ FRANC 1875 - 1944 ČUDIČ JOŽE 1888 – 1943 ČUDIČ MARTIN 1897 - 1944 KOMOČAR HELENA 1870 - 1944 KVARTUH MARIJA 1876 - 1945 POŽGAJ BARICA 1877 - 1943 VIRANT MIHA 1923 – 1945 VIRANT MIHAEL 1889 - 1944 ZOBARIČ MARIJA 1873 – 1945 BREZJE AJSTER MARIJA 1877 - 1947 BARKOVIČ ANA 1869 - 1943 BARKOVIČ JOŽEF 1873 - 1945 BARKOVIČ MARIJA 1879 - 1943 FRIGELJ STANISLAV 1938 - 1941 MATKOVIČ MARIJA 1877 - 1945 MATKOVIČ MARIJA 1885 - 1943 ŠKOFLJANEC JOŽE 1869 - 1943 ŠKRLEC HELENA 1885 - 1942 ŠKRLEC JOŽE 1878 - 1945 ŠKRLEC MIHA 1880 – 1945 CIRNIK BUKOVINSKI JANEZ 1873 - 1945 BUKOVINSKI JOŽE 1894 - 1943 CIRNSKI MARIJA 1875 - 1944 CIRNSKI MARIJA 1929 - 1945 CIRNSKI ZOFIJA 1919 - GAJSKI FRANC 1901 - 1943 GAJSKI MARIJA 1876 - 1943 MATKOVIČ ZOFIJA 1923 - 1943 ZOFIČ MARIJA 1941 - 1942 NOVA VAS NOVOSELIČ ANTONIJA 1941 – 1945 LAZE BOGOVČIČ ANA 1883 - 1942 POŽGAJ JURIJ 1905 - 1945 VOGRIN MARIJA 1886 - 1945 PONIKVE BIŠČANIČ FRANC 1883 - 1943 GALIČ JOŽEFA 1940 - 1941 KUHAR IVANA 1941 - 1943 ROSTOHAR JANEZ 1928 - TOMŠE LJUDMILA 1941 - 1942 VOGRIN MARIJA 1923 - RAJEC AGNIČ ALOJZ 1912 - 1942 AGNIČ FRANC 1903 - 1943 AGNIČ JURIJ 1867 - 1942 ČANČAR MARTIN 1879 - 1944 MUNIČ ALOJZIJA 1926 - 1941 MUNIČ JOŽEF 1943 - 1945 ŠPELKO JANEZ 1866 - 1944 ŠTOJS JANEZ 1923 - 1944 IZ TEH KRAJEV JE BILO IZGNANIH 1150 PREBIVALCEV. OB PRVEM KRAJEVNEM PRAZNIKU, SEPTEMBER 1985. IZGNANCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Petrovič, S. Preskar, 30. 8. 2018
D.Divjak 2.9.2022 |
2.9.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil opis in podatke D.Divjak 2.9.2022 |
marmorni steber s ploščami |
Brežice |
K.o.: 1308 - VELIKA DOLINA, št.parc.: 1898/6 |