Na kamnitem podstavku je bronasto poprsje narodnega heroja Ivana - Janka Bizjaka.

Kip je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča - Belača. Identičen odlitek je bil postavljen v obratu Avtomontaža v ljubljanski Šiški.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Bizjak

Vir fotografije: 

https://www.hikuk.com/si/slovenija/goriska/obcina-ajdovscina/otlica/lokacije/spomenik-ivanu-janku-bizjaku-B9BAD712-338A-83B9-A644-209F0F21FFAB/#&gid=1&pid

NARODNI HEROJ
  IVAN - JANKO
      BIZJAK

Spominsko obeležje je posvečeno padlemu obveščevalcu Vojkove brigade Leandru Mlinarju - Bogdanu, ki je padel na cesti Sovodenj–Cerkno 2. februarja 1944. Obeležje so odkrili leta 1954, dostop je s Sovodnja.

2. februarja 1944 je nemška 1. četa bataljona Heine kontrolirala območje vzdolž jugoslovansko-italijanske meje, kjer so bile žične ovire. Tu so se spopadli s 3. bataljonom Vojkove brigade, pri tem je padlo 13 borcev. Brigadni obveščevalec Leander Mlinar - Bogdan se je v tem času vračal z obveščevalnega pohoda iz Žirov in ni bil dovolj previden. Nemci so ga smrtno ranili.

Več...

Podatki o padlem borcu:

Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 288-289.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sovodenj.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

          [zvezda]

MLINAR LEANDER

        BOGDAN

* 1925. + 2. 2. 1944

           Žiri

Sebe – svojo kri

podaril si materi domovini!

Spominska plošča je iz belega marmorja in rdečim napisom. Spominska plošča je bila svečano odkrita 27. aprila 1951 na pobudo Plavalnega kluba Ilirija (povezava).

V avli so tudi fotografije, ki prikazujejo zgodovino plavanja v Ljubljani.

....Ideja osvobodilne fronte se je širila tudi po Iliriji. Kurilnica bazena naj bi se uporabljala kot ilegalna orožarna. Orožje, ki je bilo shranjeno, so pokradli iz kabin italijanskim vojakom.... Med vojno se je veliko članov odšlo borit v partizane in pri tem tudi izgubili življenje v boju. V spomin na padle borce stoji še danes plošča z njihovimi imeni, na kateri je tudi brat od Boruta Lubeja, ki je bil skakalec v vodo. Nekaj so jih odpeljali v Dachau. Trije člani naj bi bili agenti, najverjetneje celo dvojni in so potem rešili ljudi iz taborišč. Ilirijani so bili zelo narodno zavedna družba. 

• Vir: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=105069

V SPOMIN ČLANOM, KI SO DALO DALI
ŽIVLJENJE ZA SVOBODO NAŠIH NARODOV.
.
BANDA DUŠAN

BETETTO EVGEN

FINC Ing. FRANC

KERŠEVAN DUŠAN

KODRE MLENA

LAPAJNE Dr STANKO

LAVRIČ JURE

LUBEJ STOJAN

MOČNIK CVETO

MADON BERTL

PRIMOŽIČ BOJAN

PAYER POLDE

SEVER IGOR

SKAPIN LEO

VRANKAR Dr PAVEL

ZIHERL BRANKO
.
    Plavalni klub " Ilirija "

Milan Zabukovec, partizansko ime Miloš, rojen 16. aprila 1923 v Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani finančnemu uradniku  Leopoldu in Frančiški, rojeni Gregorc, je po končani šest leti osnovni šoli v Polju, obiskoval dva razreda realne gimnazije v letih 1934-36 v Murski Soboti ter obrtno šolo v Ljubljani  od 1937 do 1941. Zaposlil se je pri železnici v Ljubljani  in sodeloval v  društvih Sokol ter Vzajemnost. Po okupaciji leta 1941 je deloval za  SKOJ( Savez komunističke omladine Jugoslavije), zbiral orožje in drug material za partizane, sodeloval v oboroženih akcijah vaške zaščite v Zadobrovi. Ob požigu vojaškega skladišča v Zajčji Dobravi aprila 1941 je bil zaprt osem dni, avgusta 1941 je odšel v partizane in se priključil Mokrški četi. Po italijanskem napadu septembra istega leta se je vrnil v Zadobrovo in nadaljeval z ilegalnim delom. Oktobra je bil sprejet v SKOJ in februarja 1942 vstopil v 2. Partizanski bataljon na Pugledu. Izkazal se je kot puškomitraljezec v bojih z Italijani ob njihovem napadu na partizansko taborišče na Pugledu marca 1942 in na področju Janč maja istega leta ob poizkusu preboja Druge grupe odredov. Po vrnitvi te enote preko italijansko-nemške meje je bil sprejet v zaščitno enoto GŠ in uspešno ščitil obkoljeno vodstvo NOV v Dolomitih pri prebijanju iz obroča v ofenzivi na Rogu avgusta 1942. Oktobra 1942 je bil sprejet v KPS. V začetku naslednjega leta, ko je bilo vodstvo NOV v Dolomitih, je bil začasno vključen v Dolomitski odred, kjer se je izkazal kot mitraljezec v bojih z Italijani, Nemci in belogardisti ob preboju skupine iz 1. bataljona v kateri je bil Miloš. Kasneje je bil imenovan za komandirja 1. čete 1. bataljona. Po ukinitvi Dolomitskega odreda aprila 1943 je bil ponovno razporejen v zaščitno enoto GŠ. Po kapitulaciji Italije je spremljal po Primorskem Franca Leskoška- Luko. Tako je je kot mitraljezec omogočil skupini partizanskih voditeljev preboj iz obroča v Trnovskem gozdu in v Ponikvah na Krasu septembra 1943. Spomladi 1944 je spremljal Ivana Mačka –Matijo v Drvar in maja istega leta sodeloval pri obrambi Vrhovnega štaba med nemškim desantom.

Po vojni je bil v vojaški službi in imel čin polkovnika. Leta 1951 je bil za vojne zasluge proglašen za narodnega heroja. Upokojil se je leta 1966. Njegovo uspešno delo se je nadaljevalo z ustanovitvijo  in njegovim poveljevanjem Zaščitne brigade in njegovo delo v letih 1968-1988. S tem je bila uresničena ideja Ivana Mačka-Matije o oblikovanju zaščitne enote, ki je bila poimenovana  PZD brigada  Edvard Kardelj-Krištof ( 27. Zaščitna brigada, kasneje 30. Razvojna skupina) s sedežem v Kočevski Reki. Njena naloga je bila zaščita družbeno-političnega vodstva republike ter  specialna delovanja. V svoji taktiki je enota tesno sodelovala z ZEM (Zaščitna enota milice) RSNZ in v svoje delo prevzela njihove postopke in poveljevanje s tesnim sodelovanjem in izobraževanjem (Center Jasnica). Prav tako je organizacijsko odstopala od klasične strukture in imela v svojem sestavu štiri pehotne bataljone (običajno trije) ter ostale samostojne skupine, imela raznovrstno opremo in oborožitev.  Miloš je delu te enote dal svoj osebni pečat s svojim delom,strokovnostjo in podporo ter usmeritvami. Na tej osnovi je enota bila s svojim delovanjem bila dvakrat proglašena za najboljšo enoto v Sloveniji in na osnovi inšpekcije GINE ( Generalna inspekcija Narodne armije) leta 1982 za najboljšo enoto TO v Jugoslaviji. Leta 1983 je enota prejela najvišje priznanje, veliko plaketo oboroženih sil s prehodno zastavico ter visoko odlikovanje-red za vojaške zasluge z veliko zvezdo. Enota je ob osamosvojitvi Slovenije imela pomembno vlogo.

Milan Zabukovec-Miloš je umrl 16. julija 1997.

Geslo: herojgrob123

Z A B U K O V Č E V I 

                  .  

                 .

MILOŠ     1923 - 1997

Na dvignjen ograjen prostor je postavljen zid, grajen iz groboobdelanega kamna, zaključen s simbolom Triglava. Na prednji strani je napisna plošča. Spomenik 48 padlim borcem in žrtvam vojne je bil odkrit 20.05.1956.

18. 5. 1980 je bila dodana plošča petim padlim borcem Istrskega odreda.

EID 1-28247

V SPOMIN ŽRTVAM ZA SVOBODO
.
     PADLI V NOV

LEVER JOŽEF   1920 – 1943
ULE JOŽEF   1926 – 1943
BUBNIČ SILVESTER   1927 – 1943
BUBNIČ MIHAEL   1882 – 1943
BUBNIČ ANTON   1904 – 1943
BUBNIČ ALOJZ   1910 – 1943
BUBNIČ AVGUŠTIN   1917 – 1943
FRANK ALOJZ   1925 – 1943
ŽERJAL FRANC   1899 – 1943
DEKLEVA MIRKO   1925 – 1944
DODIČ ANTON   1927 – 1945
ZADNIK FRANC   1910 – 1945
ZADNIK MIRKO   1925 – 1945
   HUJE

CEK ANTON   1925  – 1943
GUŠTINČIČ RUDOLF   1910 – 1943
TOMAŽIČ JOŽEF   1902 – 1943
FRANK JOŽEF   1909 – 1944
TOMAŽIČ ANTON 1909 – 1944
LEVER FRANC 1913 – 1945
IVANČIČ AVGUŠTIN   1925 – 1945
   GABERK

LUDVIK JOŽEF   1913 – 1943
LUDVIK VIKTOR   1918 – 1943
TOMAŽIČ ANTON   1925 – 1943
FRANK MILAN   1921 – 1944
.
     UMRLI V INTERNACIJI

   PREGARJE 

BUTINAR FRANC   1892 – 1943
BUTINAR ANTON   1896 – 1943
BARBA FRANC   1885 – 1943
KOGOVŠEK KAREL   1887 – 1943
KONESTABO FRANC   1884 – 1943
KONESTABO FRANC   1904 – 1943
PALISKA ANTON   1884 – 1943
PALISKA IVAN   1899 – 1943
ZADNIK ANTON   1895 – 1943
ZADNIK BLAŽ   1881 – 1943
ZADNIK MIHAEL   1881 – 1943
   HUJE

CEK JOŽEF   1892 – 1944
IVANČIČ ANTON   1910 – 1945
   GABERK

TOMAŽIČ ANTON   1895 – 1944
.
     PADLI KOT TALCI

   PREGARJE

DODIČ JOŽEF   1901 – 1943
BUBNIČ IVANKA   1879 – 1944
LEVAR JAKOB   1863 – 1944
TOMAŽIČ MIRKO   1922 – 1944
   GABERK

FRANK IVAN   1877 – 1944
FRANK JOŽEF   1881 – 1944
KARIŽ IVAN   1907 – 1944
.
     UMRLI OD POSLEDIC NOV

   PREGARJE

FRANK KAREL   ROJ. 1921
   HUJE

DEKLEVA IVAN   ROJ. 1924
DEKLEVA MARIJA   ROJ. 1926
.
SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU!
.
                PREGARJE, 20.5.1956.
.

.
          Plošča:
.

V BOJU ZA SVOBODO NAŠEGA LJUDSTVA
   SO 12. DECEMBRA 1943 V TEM KRAJU
      PADLI BORCI ISTRSKEGA ODREDA
   JOŽE ISKRA,FRANC KOROŠEC – MIHA,
               JOŽE LEVAR, JOŽE ULE,
              STANKO ZADEL – VOJKO
.
            JUNAKI, VAŠA SETEV ZORI
 ZA NAŠE DANAŠNJE IN PRIHODNJE DNI
.
                                PREGARJE 18.5.1980

Sistory navaja: Ime in priimek: Luka Novak, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 16. 10. 1903, Kraj rojstva: Levenice, Kraj bivanja: Učak, Stara občina: Trojane, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 03. 06. 1942, Kraj smrti/izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija.

»Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]

Luka Novak-Luka iz Lebenic, r. 1903, stanoval na Učaku, z OF je sodeloval od leta 1941. V partizanih je bil od februarja 1942, 7. maja i. l. na Učaku ujet in 6. junija i. l. kot talec ustreljen v Mariboru.«

(Stane Stražar, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 901)

Opomba:
Luka Novak je napisan tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem na pokopališču v Šentožboltu.

[križ]
LUKETOVI
NOVAK LUKA         * 1903           + 1942

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA MESTNI VODOVOD

Marmorna spominska plošča je posvečena ustanovitvi okrožnega komiteja SKOJ za severnoprimorsko okrožje julija 1944. Odkrita je bila 22.9.1969.
EŠD 19174

Ob obnovi fasade je bila plošča odstranjena. Nisem raziskoval trenutnega nahajališča. M. Vir foto 2: ZSV Gorica

Kermavnar

TU JE BIL JULIJA 1944 USTANOVLJEN OKROŽNI KOMITE
SKOJ ZA SREDNJEPRIMORSKO OKROŽJE
VZIDANO OB 50 LETNICI ZKJ IN SKOJ TER 25 LETNICI
KOMITEJA, SEPTEMBRA 1969
                        OBČINSKI KOMITEJI ZSM
                        AJDOVŠČINA
                        NOVA GORICA
                        SEŽANA

Najhujši zločini so se dogajali v dneh 4. in 5. junija 1942, ko so fašisti izvedli hudo povračilno akcijo za partizanski napad na karabinjerje v vasici Mereče ob železniški progi Pivka-Ilirska Bistrica, v kateri so bili ubiti 3 karabinjerji, eden je bil ranjen in dva ujeta. Še istega dne so fašisti pobili 25 talcev, in sedem domačinov, požgali so vasi Mereče, Kilovče, Podstenje, Podstenjšek, Ratečevo brdo ter Gornjo in Spodnjo Bitnjo. Skupaj je zgorelo 106 domačij z gospodarskimi poslopji vred. Iz teh vasi so odgnali v zapore in taborišča 462 prebivalcev.

Ta dan se je globoko vpisal v kolektivni spomin prebivalcev Brkinov in Ilirske Bistrice. 4. junij je bil izbran tudi za ilirskobistriški občinski praznik. V vasi Mereče pa danes stoji spominska plošča, ki so jo, 4. junija 1982, postavili v spomin na dogodke junija leta 1942. 

Literatura: 

Vlasta Beltram. »Vojno nasilje v Brkinih in na Bistriškem v času druge svetovne vojne.« V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 99 in 104. 

Jože Primožič, Vodnik po partizanskih poteh, Albert Jakopič, ur., Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 384.

Med slavnim bojem za svobodo slovenskega naroda je brkinska četa v vrsti svojih junaških dejanj dne 4. julija v tej hiši napadla in razorožila italijansko vojaško posadko. 

4. VI. 1982 

ZZB NOV Ilirska Bistrica

Geslo: zapornice123

V SPOMIN GASILCEM
ŽRTVAM II.
SVETOVNE VOJNE
1941 - 1945

Emil Bizjak-Jurij iz Vrtojbe je prvi padli partizan iz Vrtojbe. Padel je v borbi z italijanskimi vojaki 28. oktobra 1942 nad vasjo Mohorini. Na mestu spopada je spominska plošča.

JUNAKU
EMILU BIZJAK-JURIJU
PRVEMU PADLEMU PARTIZANU
NAŠE VASI - 28-X-1942
                       V SPOMIN VAŠČANI
                                     1972