| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ljubljana - Doprsni kip Milana Česnika |
Bronasto doprsje vosovca in narodnega heroja Milana Česnika na pokončnem kvadrastem granitnem podstavku z vklesanim imenom je bilo odkrito 19. septembra 1981. Kip je odkrila predsednica Mestnega komiteja SZDL Ljubljana Nuša Kerševan. Prvotnega doprsnega kipa (na slikah 3 in 4) ni več, saj je bil avgusta 2006 ukraden. Nadomestila ga je betonska kopija (kipar Marjan Drev). Milan Česnik, slovenski borec proti okupaciji, član varnostno-obveščevalne službe OF in narodni heroj, * 1. junij 1920, Ljubljana, † 26. junij 1942, Ljubljana Česnik je leta 1940 končal šolanje na gimnaziji. Po končani gimnaziji je vpisal študij kemije na ljubljanski univerzi. Kot naprednega člana Sokola so ga to leto sprejeli v Zvezo komunistične mladine Jugoslavije in nato še v KPS leta 1940. Takoj po okupaciji se je vključil v NOB in kot ilegalec in član varnostno-obveščevalne službe OF (VOS OF) od jeseni 1941 deloval v Ljubljani. Junija 1942 je bil izdan; ko je skušal zapustiti mesto, so ga italijanski fašisti ujeli in ustrelili kot talca 26. 6. 1942.
|
Spomenik se nahaja pred vzgojnovarstvenim zavodom, Jamova cesta 23. |
Narodni heroj Milan Česnik |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 16. 9. 2018, dop. M. Hladnik |
13.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Kip na podstavku |
Ljubljana |
Gradišče II, 143/27 |
|
Suhadol |
Neznanima borcema Šercerjeve brigade, ki sta padla v boju z Nemci 5. okt. 1944. Konjiška planinska pot, 23 |
Suhadol, kmetija Cugmasovih (p. d. Grajskih), Suhadol 15. (Grajske njive).
Pomnik padlima borcema Šercerjeve brigade v letu 1944 nad domačijo Cugmas pod Velikim Slomom ob trasi Loško-zbelovske planinske poti. VIR: Hribi.net, Gorska obeležja, str.: 5 |
5. OKTOBER 1944 SLAVA VAMA NEZNANA JUNAKA ŠERCERJEVE BRIGADE.DAROVALA STA NAJDRAŽJE ZA DOMOVINO.OBČINSKI ODBOR ZB 1955. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.8.2020. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, fotografije in opis poti. |
Granitni blok. |
Slovenske Konjice |
— |
|
Štjak, grobišče borcev NOV |
Velika plošča z imeni padlih in žrtev je dimenzij 120 x 175 x 20 cm. Na manjšem kvadru je posvetilo. |
Pokopališče Štjak.
Desno, vrsta4, tretji grob z desne
Na koncu vasi v smeri Vrabč
200 m od hiše Štjak 20 |
VI, KI PO NJEJ STE HREPENELI . PADLI BORCI NOB IN ŽRTVE ČEHOVIN IVAN 1916 - 1945 POLJANE ČEHOVIN SLAVKO 1919 - 1943 TEMNICA DURČIK ANDREJ 1901 - 1944 TEMNICA GORUP OSKAR 1925 - 1944 TOMAJ HRIB KRISTJAN 1892 - 1943 HRIBI JAKOMIN FRANC 1868 - 1943 BOGO JANC ANTON 1906 - 1944 SP. BESNICA KALC SVETKO 1923 - 1943 CROPADA KARIŽ ZDRAVKO 1924 - 1943 ŽIRJE KERŠEVAN MARIJA 1904 - 1943 GABERJE KAVČIČ ANTON 1920 - 1943 DVOR PRI ŽUŽ. KAVČIČ BORIS 1924 - 1943 AVBER BAŠČAK BOGDAN 1922 - 1945 KAMBREŠKO LAVRENČIČ FRANC 1912 - 1944 ŠTJAK LAVRENČIČ JUSTINA 1916 - 1943 ŠTJAK LIPANJE JOŽE 1878 - 1943 POLJANE MOHORIČ ALOJZ 1911 - 1943 BOGO NOVAK CIRIL 1925 - 1943 RAZGURI OZBIČ BRUNISLAVA 1923 - 1943 ŠTJAK PAGON EMIL - 1945 VRTOJBA PAHOR JOŽE 1926 - 1944 OPATJE SELO PAVLIČ ALOJZ 1909 - 1944 ŠTJAK RENER IVAN 1921 - 1943 ŠTJAK RENER JOŽE 1864 - 1944 DOLENJE SERAŽIN JOŽE 1908 - 1944 ŠTJAK SLUGA DUŠAN 1924 - 1944 ŠTJAK SLUGA JOŽE 1929 - 1944 ŠTJAK SLUGA MARJAN 1903 - 1943 TRST STEPANČIČ KAREL 1911 - 1945 TEMNICA TRAMPUŽ MILKA 1921 - 1943 MAHNIČI IN 12 NEZNANIH PARTIZANOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14.8.2020, D.Divjak 2.5.2023 |
2.5.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 2.5.2023 |
— |
Sežana |
K.o.: 2420 - ŠLJAK, št.parc.: 21 |
|
Plošča v čast borcem novgradskega bataljona |
Kamnita plošča s stojalom za vence. |
Na fasadi stavbe Prvomajska 39 - vhoda a območje bivšega SGP-ja. Stavba, je na desni strani vhodnega območja Centralnih obratov. |
Vsem onim tovarišicam in tovarišem borcem, ki so v času NOB delovali v
partizanskih treh bataljonih Novgrada komande goriškega vojnega področja |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 27.7.2020 |
27.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 36/5 |
|
Plave spomenik padlim v borbi za svobodo |
Na tlakovani prostor sta postavljena betonski obelisk in kamnita napisna
plošča. Avtor A. Podberšček. Spomenik je bil postavljen 29.11.1960. |
Iz vasi Plave proti Novi Gorici na desni strani ceste stoji lep spomenik padlim v borbi za svobodo med 2. svetovno vojno. |
V BORBI ZA SVOBODO SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA: BORCI BOLTAR ALOJZ DRNOVŠEK ALBERT ERZETIČ ERMENEGILDO ERZETIČ LOJZE KONJEDIC DANILO KONJEDIC LADKO MAVRIČ MILOVAN MAVRIČ LOJZE MARKIČ IZIDOR PODBRŠČEK KARLO PODBRŠČEK RAFAEL BRISAR ADOLF GOLJEVŠČEK PAVEL TALCI GOLJEVŠČEK ALBERT KONJEDIC STANISLAV KRAŠČEK JOŽEF KRAŠČEK ROMILDO PODBRŠČEK FELIKS PODBRŠČEK RUDOLF TINTA IVAN VALENTINČIČ PERINA IN NEZNANIM BORCEM IN TALCEM SLAVA JIM ZB PLAVE 29. 11. 1960 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 19. 11. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik padlim |
Brda |
2276 DESKLE, 4095/28 |
|
Narodni heroji, Jesenice |
Spominski park Jesenice. Hiša v bližini: Cesta Cirila Tavčarja 1a |
Anton Dežman Matija Verdnik Jože Gregorčič Andrej Žvan . narodni heroji |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 18. 10. 2011 |
— |
— |
— |
steber z doprsnimi kipi |
Jesenice |
2175 JESENICE, 509 |
||
Devetaki |
— |
V Devetakih, nasproti restavracije Balkan Express ob cesti (št. 2), na odcepu za kamnolom. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.10.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija |
— |
|
SPOMENIK PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA-KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU |
Spomenik stoji na manjšem trgu v središču Križevec med občinsko upravo in cerkvijo že od leta 1954, ko je bil postavljen po zamisli projektanta Aleksandra Mravljeta. Opominja na padle žrtve fašističnega nasilja v okolici, ki so izgubili življenja med divjanjem vojne vihre med leti 1941 – 1945. Ob spomeniku se vsako leto izvaja spominska slovesnost ob dnevu mrtvih. Spomenik je bil večkrat obnovljen, ravno tako se je spreminjala zasnova zasaditve ob spomeniku. Ob njem zdaj prevladujejo okrasne tujerodne grmovnice in skupina stebričastih gabrovih dreves, spomenik pa je centralno lociran na trgu. Spomenik je oblikovan iz marmorja in granita in je na podstavek položeni pokončni kvader z gorečo plamenico na vrhu. Dostopen z vseh štirih strani, na vsaki strani je plošča z napisi. Občina Križevci načrtuje prenovo trga in premik spomenika – oz. vključitev v kontekst spomenikov žrtvam vseh vojn, zato je njegova usoda trentuno neznana. Brošura Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973) omenja, da je Petje Marija (Ljudmila) padla na Moti, a njeno ime ni zapisano na tamkajšnji plošči. Padli borci in žrtve so večinoma pokopani na pokopališču v Križevcih, nekaj od njih ima unikatno oblikovane grobove v enotni zasnovi na osrednjem delu pokopališča. Za njihovo vzdrževanje skrbijo svojci in pogrebni koncesionar, ob novembrski komemoraciji pa se tam položijo sveče in venci. Viri: Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973), urednik Franjo Štebih Lasten ogled (2018): Vesna Kitthiya, Pavel Šerc EŠD 23688 Oblikovalec spomenika je Mravlje Aleksander iz Ptuja, spomenik pa je bil odkrit 10. oktobra 1954. |
Spomenik se nahaja v središču Križevec tik ob državni cesti G. Radgona – Ljutomer, nasproti cerkve, gostilne Šadl in občinske zgradbe na manjšem trgu – parku. |
»MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, KOT SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNI DNOVI.« »V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA NOB 1941 – 1945« PADLIM ŽRTVAM Čerče Marija, Lukavci Sirca Ivan, Križevci Sirca Janko, Križevci Brumen Matija, Križevci Slavič Jože, Križevci Čuk Janez, Vučja vas Žalik Ivan, Logarovci Žalik Katarina, Logarovci Hren Martin, Kokoriči Hren Antonija, Kokoriči Ritonja Avgust, Lukavci Prelog Ivan, Grlava Prelog Milka, Grlava Topolnik Stanko, Banovci PADLIM BORCEM Šalamun Jakob, Lukavci Vajs Peter, Iljaševci Belak Štefka, Križevci Magdič Anton, Iljaševci Sunčič Anton, Boreci Smolkovič Franc, Boreci Mihalič Alojz, Boreci Križanič Alojz, Boreci Bibijanko Feliks, Ključarovci Muhič Alojz, Ključarovci Bernot Branko, Ljubljana Berden Jožko, Babinci Jureš Ciril, Bunčani Petje Marija, Litija |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vesna Kitthiya, 7. 2. 2017
Dopolnil D.Divjak 28.junij 2020 |
28.6.2020. 00:00 |
— |
Slike "3" in "4b" Bor1974-03.XII.2023 |
Samostoječi spomenik |
Križevci |
K.o.: 236-KRIŽEVCI, št.parc.: 586/1 |
|
Osek, Spominska plošča v spomin požigu vasi |
— |
Na hiši Osek 13 |
zvezda PO USPEŠNEM NAPADU 18. SNOUB NA NEMŠKO KOLONO POD VASJO OSEK SE JE SOVRAŽNIK DNE 27.8.1944 MAŠČEVAL S POŽIGOM ZASELKA ROSOVŠČE . KRAJANI SEKA - VITOVELJ 4.7.87 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6.5.2021
26.AVGUST 2021 dopolnil D.Divjak |
26.8.2021. 00:00 |
— |
26.8.2021 dodal fotografije, tekst s plošče in podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o.: 2312 - Osek , parc. št. 615 |
|
Kamnik, pokopališče Žale, Žebovec Janez, Ciril, Mihael |
Žebovec Janez - Roman: Sistory navaja: Ime in priimek: Janez Žebovec, Oče: Ignac, Mati: Frančiška, Po domače: Štebeto wv, Datum rojstva: 27. 05. 1918, Kraj rojstva: Rudnik pri Radomljah, Kraj bivanja: Rudnik pri Radomljah, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 06. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Rudnik, Kraj pokopa: Žale, Kamnik. »8. novembra 1944 je začela s tiskanjem tretja tiskarna v Savinjski dolini. Za to tiskarno so izbrali prostor na domačiji kmeta Alojza Jelšnika, po domače Govšek pri Lenartu nad Gornjim Gradom. […] To tiskarno so imenovali pravica. V tiskarni »Pravica« so bili zaposleni: […] Intendanti so bili: Janez Žebovec – Roman, […]«(Rado Zakonjšek, Ilegalni tisk med NOB na Štajerskem, Žalec: Kulturna skupnost občine Žalec, str. 35, 36) - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
- - - - - - Opomba: Podatek o dnevu in mesecu rojstva je v Sistory (27. 6.) drug kot na nagrobniku (5. 5.). »DELO »TISKARNE OK KPS KAMNIK«V RADOMLJAH DO PRESELITVE TISKARNE […] Po poročilu z dne 31. januarja 1944 so bili ob koncu januarja v tiskarni, tiskarski strojnik in obenem stavec Lojze Praprotnik-Samo, tiskarski strojnik Lado Jeretina-Maks ter tiskarski vajenec-stavec Ivan Vrtačnik-Živko, ki se je šele učil tiskarstva v ilegalni tiskarni, a je odšel k partizanom. Administracijo in kolportažo izdelanih tiskov je vodila Helena Kalemiševska-Katja, ki je tipkala tudi matrice za ciklostilni roto-stroj, ter Ciril Žebovec-Roman. Ta je kot kurir vzdrževal zvezo in odnašal izdelano literaturo na kurirsko javko. […] PRESELITEV »TISKARNE OK KPS KAMNIK« IN NJENO POIMENOVANJE S ŠIFRO »7A« TER NJENO DELO V FEBRUARJU IN MARCU 1944 Zaradi nemškega napada na kurirje v Dolenjah, predvsem pa zato ker so bili v
tiskarni opozorjeni, da nekateri delavci opekarne že slutijo, da je nekaj
skrivnega v opekarni in tudi zato, ker v zimskem času zaradi zmrzali niso mogli
kopati gline ter so jo začeli jemati iz skladišča, so morali tiskarji misliti na
preselitev iz Šrajeve opekarne. […] NEMŠKA DECEMBRSKA OFENZIVA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI IN KONEC PARTIZANSKIH
TISKARN NA ŠTAJERSKEM (Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, III, Gorenjske in štajerske tiskarne, Knjižnica NOV in POS 40/III, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1976, str. 35, 39, 42–43, 165, 171, 172) Opomba: V knjigi Partizanske tiskarne na Slovenskem je navedeno drugo partizansko ime Cirila Žebovca (Roman, enako, kot je partizansko ime njegovega brata Janeza Žebovca) kot na nagrobniku (Ratko). - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Mihael Žebovec: Sistory navaja: Ime in priimek: Mihael Žebovec, Oče: Ignac, Mati: Frančiška, Po domače: Štebetov, Datum rojstva: 20. 09. 1916, Kraj rojstva: Rudnik pri Radomljah, Kraj bivanja: Rudnik pri Radomljah, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): ključavničar, Datum smrti/izginotja: 10. 05. 1945, Kraj smrti/izginotja: Primorska, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »Seznam Gubčevcev […] Žebovec Miha-Svoboda, 1916, Rudnik pri Kamniku, + 1945«(Lado Ambrožič-Novljan, Gubčeva brigada, Knjižnica NOV in POS, Ljubljana: Odbor Gubčeve brigade, Partizanska knjiga, 1972, str. 1014) |
Pokopališče Kamnik, Žale, od pokopaliških vrat po poti levo, proti razpelu, 3. vrsta pred razpelom desno od poti, 3. grob desno od poti.
|
JANEZ – ROMAN ŽEBOVEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
8.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 604/3 |
|
Stavka 1934 |
— |
Rozmanova 38, Novo mesto |
[srp in kladivo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
27.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1191 |
|
Zapor La Rocca, Spoleto, Italija |
Geslo: zapornice123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 13.2.2024 |
13.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Spoleto |
— |
|
Javka Kozjanske čete-Topolovo |
Pri kapeli je bila javka kozjanske čete. Na tem območju so bili po izdaji napadeni borci Kozjanske čete. Po krajšem spopadu so padli komisar Kozjanske čete Franc SORČAN-Tomaž, roj. 20.01.1919 v Zagradu pri Celju, stan, v Celju, poročen, poštni uslužbenec, brata Rudolf, roj. 12.04.1924 v Senovem, samski, mizarski vajenec, in Viktorja ZORKO, roj. 14.05.1920 v Dovškem, samski, delavec, zajamejo pa ranjeno I. sekretarko Območnega komiteja Komunistične partije Slovenije za kozjansko, Tončko ČEČ-Rozo. |
Topolovec-kapela |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
28.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Neoznačen |
Kozje |
— |
|
Spominska plošča na Planinki |
— |
Plošča je pritrjena desno od vhoda v hotel Planinka, ob cesti na trgu. Naslov: Plac 7, Ljubno ob Savinji |
[zvezda] ZB NOV LJUBNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
napačne koordinate v originalnem zapisu: N: 46 20 34, E: 14 50 17, 422 m |
Sandi Grudnik, 17.6.2018 |
— |
30.10.2025. 06:53 |
M.Kermavnar, 30. 10. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in GPS koordinate prestavil v rubriko Opombe. |
Spominska plošča |
Ljubno |
K.o. 0923 Ljubno, parc.št. 582, lastnik: HTL, montažne gradnje in hoteli d.o.o. |
|
Selo pri Batujah, Plošča Ivanu Kosovelu |
Spominska plošča je pravokotne oblike (84 X 45 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Na njej je Kosovelova fotografija v tehniki slika na porcelanu, ki pa je razbita. Nad ploščo je zvezda in simbol Triglava. Datum odkritja: 1962 |
Spominska plošča je locirana na hiši Selo 39 (stara šola) |
IVAN KOSOVEL
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 28.8.2020
28.februar 2021dopolnil D.Divjak
26.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
|
26.8.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke in in dodal fotografiji D.Divjak
26.8.2021 dodal fotografije in dopolnil opis D.Divjak |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K.o..: 2387-SELO št.parc.: 517/6 |
|
Dramlje, pokopališče, Jakopin Milka |
Sistory navaja Ime in priimek: Ljudmila Jakopin, Oče: Tomaž, Mati: Neža, Datum rojstva: 15. 05. 1909, Kraj rojstva: Šedina, Kraj bivanja: Šedina, Stara občina: Dramlje, Nova občina: Šentjur pri Celju, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska. |
Pokopališče Dramlje, Šentjur pri Celju, 1. vrsta pod tlakovano potjo, vzporedno z zgradbo nekdanje poslovilne vežice, desno od poti, ki vodi k nekdanji poslovilni vežici. Iskalnik grobov Šentjur pri Celju, Dramlje ne ponudi nobenega podatka. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
8.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 10. 2024, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1131 Marija Dobje, parc. št. 816/3 |
|
Majšperk |
Na
žrtve boja za svobodo opozarja spomenik sredi kraja. Sestavljen je iz fontane in
polkrožnega zidu iz grobo obdelanih temnih kamnov, v katerega so vgrajene
marmorne plošče z imeni in letnicami 48 padlih domačinov v NOB. Ob zid se
naslanja polkrožno oblikovana klop iz umetnega
kamna. Na
predlog odbora zveze borcev Majšperk so 3. oktobra 1953 postavili spomenik
borcem za svobodo.
Načrt
je pripravil Branko Podlesnik, izdelali pa so ga v podjetju Granit v
Oplotnici.
Vir; 557-Vodnik Spomenik obnovljen 2023 ??? |
V centru naselja ob križišču, kjer se odcepi cesta proti Mariboru, Ptuju in Ptujski gori. V bližini je zgradba Majšperk 33.
Koordinate: 46.35030, 15.73439 |
PADLI ZA SVOBODO EGON MATEVŽIČ 1945 LEOPOLD MESARIČ 1944 FRANC MOHORKO 1945 JOŽE NAVODNIK 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 02.II.2020-nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Po Vodniku (557) je to spomenik 46 padlim domačinom, odkrit 7. 10. 1956.
M. Kermavnar, 6.1.2023, delno dopisal imena na spomeniku, dodal dve fotografiji z Google StreetView in popravil status na neobiskan
Označil kot obstoječe, dopolnil in popravil besedilo, dodal pet fotografij in koordinate. R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
Spomenik |
Majšperk |
K.o.: 438-LEŠJE, št.parc.: 22/4 |
|
Ljubljana, Doprsni kip Lava Čermelja |
Spomenik predstavlja pravokoten kamnit steber na katerem je pritrjen bronast portret Lava Črmelja. Ob desnem robu je v navpični smeri od spodaj navzgor posvetilo. Obeležje postavljeno 7. 10. 1999.
Geslo: TIGR |
Ljubljana, Toscaninijev park, poleg Inštituta Jožef Stefan |
DR. LAVO ČERMELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
12.2.2021. 00:00 |
— |
Dodal lit. in sliko. -- M. Hladnik 27. 11. 2021 |
Spomenik |
Ljubljana |
Vič, 143/209 |
|
Padlemu-Bistrica ob Sotli |
— |
Pokopališče Bistrica ob Sotli |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
2.3.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Bistrica ob Sotli |
1251 ZAGAJ, 714 |
|
Vrhe pri Gabrskem, Spominska plošča predvojnim komunistom |
Na mestu Novakovega hleva, ki je bilo zbirališče predvojnih komunistov, je stala brunarica Dom ilegalcev, obeležena s spominsko ploščo. EŠD 21886 |
Plošča je bila včasih pritrjena na brunarico, severno od cerkve sv. Lenarta, v bližini hiše Vrhe - del 23. Ploščo so pozneje prenesli na brunarico zveze borcev 300 m proti severu; v RKD je še vedno stara lokacija.
Druga plošča je bila pritrjena na Planinskem domu Vrhe, Vidni so še nosilci, novi zasebni lastnik plošče ni maral, zato jo je ZB prenesla na svojo brunarico 300 m proti severu. |
Prva plošča: Druga plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, M. Hladnik |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
plošči |
Trbovlje |
— |
|
Obeležje obešenima partizanoma |
Spomenik iz lesa na betonskem postvaku je delo učencev OŠ Simona Gregorčiča Kobarid pod vodstvom mentorja Miloša Volariča 26. 6. 1976. Zaradi dotrajanosti je bil leta 2008 izdelan nov spomenik avtorja Miklavič Bertija iz Idskega. Opomba 1: V zapisu tega obeležja iz dne 26.12.2018 ja Besedilo na spomeniku naslednje: "10. nov. 1943 so na tem mestu Nemci obesili partizana Fili Rudija in Miklavič Cirila" Objavljeno besedilo je bilo morda na starem spomeniku, na sedanjem pa je ploščica z napisom: " Fili Rudi Miklavič Ciril Usmrčena nov. 43." Prvotni spomenik je bil izrezljan iz lesa jablane, na katero so partizana obesili. Stal je pri vrtcu. Zdaj vrtca tam ni več in novi spomenik -- kipec partizana -- stoji pod grmom na trati za blokom na Stresovi 4c , . Miloš Volarič: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi807671/ Glej: Obeležje ustreljenemu aktivistu OF Rajku Bergincu Fotografija 3/2: , vir: Oddaja Ne prezrite, 16. 9. 1975, TV Ljubljana.
|
V Kobaridu, na križišču Mučeniške in Stresove ulice, za hišo Stresova ulica 4 |
Fili Rudi Miklavič Ciril Usmrčena nov. 43. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025 |
26.12.2018 |
3.7.2023. 00:00 |
10.10.2025. 19:15 |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek dodal Opombo 1 in fotografiji 3/1 in 3/2 |
— |
Kobarid |
2223 KOBARID, 504 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče |
SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Poklukar, Oče: Jakob, Mati: Katarina, Po domače: Pri Pretnarju. Datum rojstva: 04. 06. 1887, Kraj rojstva. Poljšica pri Gorjah, Kraj bivanja: Poljšica pri Gorjah, Datum smrti/izginotja: 04. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Nürnberg, Kraj pokopa: Nürnberg, Država pokopa: Nemčija.
»[…] POKLUKAR JAKOB Rojen 1887 na Poljšici kot sin malega kmeta. Življenje njegove družine ni bilo lahko. V težnji po boljšem življenju se je takoj pridružil OF. Še pred začetkom oboroženega upora se je sestajal z organizatorji vstaje in potem je NOG podpiral do julija 1942, ko je bil zaradi posinovljenca, ki je bil v partizanih, z družino vred izseljen v Nemčijo. Tam je leta 1944 umrl.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 456 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. SIstory navaja Ime in priimek: Janez Pogačar, Oče: Valentin, Mati: Ivana, Po domače: Pri Mešanu, Datum rojstva: 13. 05. 1913, Kraj rojstva: Krnica, Kraj bivanja: Krnica, Datum smrti/izginotja: 00. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Cerkljansko, Kraj pokopa: NULL.
»[…] 71. POGAČAR JANEZ Rojen 13. maja 1913 v Krnici kot sin malega kmeta. Kmalu je izgubil starše in po končani šoli je služil za hlapca, potem pa je dobil delo v železarni. Po okupaciji je bil simpatizer OF, v partizane pa je prišel 3. marca 1945 in bil je dodeljen Prešernovi brigadi. Padel je v zadnji ofenzivi nekje na Primorskem.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 453 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. SIstory navaja Ime in priimek: Janez Jakopič, Oče: Jožef, Mati: Marija, Po domače: Pri Klemencu, Datum rojstva: 09. 07. 1919, Kraj rojstva: Spodnje Gorje, Kraj bivanja: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 19. 01. 1942, Kraj smrti/izginotja: Pokljuka/Lipanca, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.
» […] 34. JAKOPIČ JANKO Rojen 9. julija 1919 v Spodnjih Gorjah v delavski družini. Izučil se je inštalaterske obrti in se kmalu oprijel naprednih idej. Stike s partizani je navezal že poleti. ob decembrski vstaji leta 1941 pa je tudi sam ostal med njimi. Padel je čez nekaj tednov med srditim zimskim bojem na Lipanci 19. januarja 1942.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 440 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. SIstory navaja Ime in priimek: Janez Žvan, Oče. Jakob, Mati: Elizabeta, Po domače: Pri Porovih, Datum rojstva: 09. 05. 1878, Kraj rojstva: Spodnje Gorje, Kraj bivanja: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 15. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Feilnbach – München, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija.
»[…] 158. ŽVAN JANEZ Rojen 9. maja 1878 v Sp. Gorjah. Kot sezonski delavec in oče številne družine se je stežka prebijal skozi življenje. Otroke je vzgajal pošteno in po svojih naprednih nazorih. Vzgojeni v delu in pod vplivom KP so vsi štirje sinovi že leta 1941 postali partizani. Oče je bil zato aretiran že tisto leto, julija 1942 pa preseljen v Nemčijo. V taborišču Saulgau – Sieeze je 18. feb. 1944 podlegel trpljenju. (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 482 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. ANTON KOBAL – SIstory navaja Ime in priimek: Anton kobal, Oče; Jernej, Mati: Marija, Po domače: Pri Zgvanekarju, Datum rojstva: 30. 05. 1907, Kraj rojstva: Mevkuž, Kraj bivanja: Mevkuž, Datum smrti/izginotja: 23. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnja Radovna, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.
» […]45. KOBAL ANTON Rojen 30. maja 1907 v Mevkšu v številni delavski družini. Izučil se je čevljarske obrti, potem pa je delal v jeseniški železarni. Kmalu je navezal stike s partizani in sodeloval je tudi v decembrski vstaji, nakar je bil aretiran. Izpustili so ga in spet aretirali ter spet izpustili. Vmes je sodeloval z NOG in maja 1944 se je vključil v NOV. Padel je 23. julija 1944 na Veliki Loki. Poleg njega sta padla še dva njegova brata.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 443 – besedilo ob fotografiji) _________________________________________________________________________ FRANC KOBAL – Sistory navaja Ime in priimek: Franc Kobal, Oče. Jernej, Mati: Marija, Po domače: Pri Ulčneku, Datum rojstva: 20. 09, 1901, Kraj rojstva: Mevkuž, Kraj bivanja: Zgornje Gorje, Datum smrti/izginotja: 06. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Podkraj, Kraj pokopa: Zgornje Gorje. »[…] 47. KOBAL FRANC Rojen 20. sept. 1901 v Gorjah kot sin kajžarja. Delal je v jeseniški železarni. Maja 1944 je bil mobiliziran v NOV. Nekega aprilskega dne leta 1945 pa je šel s tovarišem po vodo in padla sta v zasedo. Franca so Nemci pri tem ubili. (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 444 – besedilo ob fotografiji) __________________________________________________________________________ CIRIL KOBAL – SIstory navaja Ime in priimek: Ciril Kobal, Oče. Jernej, Mati: Marija, Po domače: Pri Zgvanekarju, Datum rojstva: 02. 07. 1912, Kraj rojstva: Mevkuž, Kraj bivanja: Mevkuž, Datum smrti/izginotja: 18. 05. 1945, Kraj smrti/izginotja: Podnart, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.
»[…] 46. KOBAL CIRIL Rojen 5. julija 1912 v Mevkšu v številni delavski družini kot najmlajši. Postal je krojač, lotil pa se je tudi drugega dela. Bil je napredno usmerjen. Po okupaciji je sodeloval v decembrski vstaji, nakar je bil dvakrat zaprt in izpuščen. Maja 1944 je odšel v partizane. Pri neki eksploziji v Podnartu je že po osvoboditvi 18. maja izgubil življenje. (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 444 – besedilo ob fotografiji) .................................................................. SIstory navaja Ime in priimek: Janez Pogačnik, Oče: Janez, Mati: Marjeta/Margareta, Po domače: Gregorjevčov, Datum rojstva: 19. 08. 1910, Kraj rojstva: Spodnje Gorje, Kraj bivanja: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 00. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Jelovica, Kraj pokopa: NULL.
»[…] 79. POGAČNIK JANEZ Rojen 19. avgusta 1910 v Sp. Gorjah. Zaposlen je bil v jeseniški železarni in vseskozi je bil naprednega prepričanja. V NOV se je vključil 12. aprila 1944, julija istega leta pa je padel v boju na Jelovici.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 455 – besedilo ob fotografiji) ........................................................... SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Kogoj, Oče: Anton, Mati: Marija, Po domače: Pri Žumru v Grabnu, Datum rojstva: 3. 12. 1918, Kraj rojstva: Spodnje Gorje, Kraj bivanja: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 09. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen.
»[…] 53. KOGOJ IVAN Rojen 3. dec. 1918 v Sp. Gorjah v delavski družini. Delal je v jeseniški železarni. Kmalu po okupaciji je začel sodelovati z NOG in udeležil se je tudi decembrske vstaje. potem so ga aretirali in že leta 1942 je v taborišču Dachauu umrl.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 446 – besedilo ob fotografiji)
10. junij 1942 – iz Auschwitza […] 908 Kogoj Ivan , 3. 12. 1918, Spodnje Gorje, delavec – 1. 1942, Spodnje Gorje, umrl 9. 7. 1942, Gusen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 164) ........................................................... SIstory navaja Ime in priimek: Alojzij Jan, Oče: Vinko, Mati: Neža, Po domače: Pri Kaconu, Datum rojstva: 06. 04. 1913, Kraj rojstva: Zgornje Gorje, Kraj bivanja: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 29. 06. 1942, Kraj smrti/izginotja: Pri Borovnici, Kraj pokopa: Borovnica. »[…] 36. JAN ALOJZ Rojen 6. aprila 1913 v Gorjah kot sin premožnih staršev. Bil je intelektualec in naprednega duha. V času okupacije je živel v Lubljani, kjer se je kmalu vključil v ilegalno delo. Fašisti so ga aretirali v začetku leta 1942. Junija 1942 je bil tudi med interniranci v vlaku, ki so ga pri Borovnici napadli partizani, da rešijo ljudi. Vnel se je spopad, v katerem je bil Alojz smrtno zadet.« (V letih 1941–1945 padli v bojih, pobiti in umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci in drugače izgubili življenje, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 440 – besedilo ob fotografiji)
|
Pokopališče v Zgornjih Gorjah, na raznih mestih. |
PRETNARJEVI .................................................................. RODBINA POGAČAR .................................................................. JAKOPIČ .................................................................. POROVI .................................................................. ZCVAVNEKARJEVI .................................................................. .................................................................. IVAN KOGOJ * 4. 12. 1918 .................................................................. JAN KACONOVI ALOJZIJ sin dipl. jur *6.4.1913. padel 29.6.1942 nad BOROVNICO počiva v neznanem grobu |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 2020-12-14 |
23.7.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 16.4.2023, dodal napis grob Jan Alojzija in fotografijo 4/5
M.Kermavnar, 18.7.2023, V Opis dodal podatke za Kogoj Ivana po besedilu Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 23.7.2023, V Opis dodal podatke za preostale žrtve na tem zapisu po besedilu Zdenke Primožič. |
družinski nagrobniki |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 93/2 in 93/1 |
|
Ivančna Gorica, Spominska plošča padlim borcem, internirancem in žrtvam fašističnega nasilja |
V kamnite plošče iz belosivega marmorja so
vklesana imena padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja tega kraja in
okolice ter posvetilo. Pobudo za odkritje spominske plošče je dal Krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica, ki je tudi avtor napisa. Načrt zanjo je izdelal Ivo Tratnik, odkrili pa so jo 6. junija 1965. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str.: 60 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. Fotografija 1: Špela Balant Poleg plošče je na steni postavljen doprsni kip Jožeta Kovačiča.
|
Spominska plošča je v zdravstvenem domu Ivančna Gorica, levo od vhoda.
Zdravstveni dom se nahaja v naselju Ivančna Gorica na Cesti 2. grupe odredov 16, približno 60 metrov od prehoda preko železniške proge.
|
JUNAKOM KI V NAJTEŽJIH DNEH SO V BOJU STALI KAKOR SKALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.7.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, dodal fotografiji 2 in 3 in dopolnil opis. |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
k.o. 1820, parc. štev.31/52 |
|
Spominska plošča padlim na Goriški fronti. Predor pod Kostanjevico. |
Plošča je bila odkrita leta 1951. Verjetno 9. septembra, kajti takrat Nova Gorica praznuje občinski praznik v spomin na Goriško fronto. Boji na goriški fronti so potekali med 9. in 24. septembrom 1943. Enote Primorske operativne cone - partizanski bataljoni iz prostovoljcev in mobilizirancev - so oblegale Gorico. Nemci so se razporedili vzdolž železniških prog in cest. Fronta je potekala od Ronk in Doberdoba preko Mirna, Vrtojbenskega polja, Šempetra in Sokana na Vrhovlje in naprej do Goriških Brd. Močne nemške enote so šele v dneh med 23. in 25. septembrom uspele razkleniti partizanski obroč. Partizani so imeli velike žrtve, kar nekaj jih je bilo tudi zajetih. Zajete so postrelili v opuščenem železniškem predoru pod Kostanjevico. Plošča stoji med obema cevema predora v smeri proti Šempetru. Na levi strani oz. cevi poteka železnica, na desni pa kolesarska steza, zato gre mimo dokaj neopazne plošče dnevno kar veliko ljudi. Plošča ni navedena v Registru nepremične kulturne dediščine. Viri oz. literatura:
|
Med obema cevema predora pod Kostanjevico. Na desni strani poteka kolesarska steza, na levi pa železnica. |
JUNAKOM N.O.B. LETA 1943 SO V TEM PREDORU JUNAŠKO UMIRALI ZAJETI BORCI IN AKTIVISTI N.O.V. STRELJANI OD NEMŠKIH OKUPATORJEV. SLAVA ŽRTVAM ZA SVOBODO! ZB IV R NG 1951 |
— |
— |
— |
— |
Grega Mejak, 17.1.2017. |
— |
— |
— |
Spominska plošča. |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 21/101 |
|
Dekani pred pokopališčem, Elvira in Marija Vatovec |
Postavljeno 1949. EŠD 15552 |
Tik pred vhodom na pokopališče v Dekanih stoji spominsko obeležje. |
NA TEM MESTU SO ITALIJANSKI FAŠISTI DNE, 7. 9. 1944 LETA USTRELILI SESTRI VATOVEC ELVIRO IZ ČEŽARJEV STARO 22 LET VATOVEC MARIJO STARO 25 LET BERTOK SEVERINA IZ SV. TOMAŽA STAREGA 35 LET PRODAN MATEJA IZ PRODANOV PRI BUZETU STAREGA 68 LET SLAVA ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 19. 3. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Koper |
2603 DEKANI, 533 |