| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Rado Javornik |
— |
Pokopališče Vič: oddelek [4], vrsta [9], grob [4] |
JAVORNIKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah M. Luštrek 8. 4. 2023 |
8.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Ustanovitev Druge čete Šercerjevega bataljona |
V piramido, zidano iz lomljencev, je vdelana pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom. Spomenik iz 1961 je posvečen ustanovitvi 2. čete Šercerjevega bataljona 4. maja 1942 na tem kraju. Na tem mestu je bila 4. maja 1942 pod vodstvom Jožeta Molka – Puntarja ustanovljena Faškarska četa. Ob ustanovitvi 4. maja jo je sestavljalo 37 borcev iz Brega in Pakega, dva iz Borovnice in eden z Verda. Podrobno so dogodki v začetku maja 1942. opisani v zapisu Viktorja Kirna »Puntarska Faškarija« na straneh 9 do 11 4. maj Društvo ZB za vrednote NOB Borovnica od 2013 praznuje kot svoj praznik. Kasneje se je četa preselila v Globoke doline in se dopolnila z borci iz Preserja in Podpeči ter se poimenovala v 2. četo Bataljona Ljuba Šercerja. Arhiv ZB NOB Borovnica Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982. EŠD 11578 |
Spomenik stoji v gozdu, južno tik pod vrhom Malega Srebotnika. Po gozdni cesti iz Borovnice za Rakitno je na Lužah, ko se začne pot rahlo spuščati, označen odcep za pešpot, približno 15 minut, do spomenika. |
NA TEM KRAJU SO SE 4. MAJA 1942 ZBRALI MOŽJE IN FANTJE VASI BREG – PAKO IN USTANOVILI 2. ČETO 1.BATALJONA LJUBA ŠERCERJA |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
piramida s ploščo |
Borovnica |
2006, 1724/26 |
|
Gorenje Sušice |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Na jugozahodnem vogalu pokopališča na Gorenjih Sušicah stoji spomenik postavljen prečno na vogal pokopališča in je posvečen neznanim borcem padlim v okolici vasi. Narejen je v obliki portala. Na podstavku iz grobo klesanega gradaškega marmorja stojita dva štirikotna kamnita stebra, ki oklepata osrednji del spomenika, na katerem je pritrjena marmorna plošča z napisom. Spomenik zaključuje debelejša kamnita plošča iz rezanega kamna z napisom 1941 – 1945. Na vrhu plošče je na sredini kamnit disk z izklesano peterokrako zvezdo. Spomenik je septembra 1961 postavil KO ZB NOV Gorenje Sušice. Avtor spomenika je arhitekt Anton Valentinčič. EŠD 4204 |
Od ceste Dolenjske Toplice – Uršna sela se na Gorenjih Sušicah na koncu vasi v desno odcepi vaška pot. Na vzpetinici ob cerkvi stoji na jugozahodnem vogalu pokopališča spomenik v obliki portala.
KOORDINATE: N 45º 43' 29,61"; E 015º 05' 43,56"
|
BELI SO BELI SO ČEŠNJE CVETOVI TEMNI, PRETEMNI SO TALCEV GROBOVI KAKOR PONOSNI GALEBI NAD VODO TAKI SO PADLI ZA NAŠO SVOBODO. KAJUH |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec; 17.3.2019 |
— |
— |
— |
SPOMENIK V OBLIKI PORTALA |
Dolenjske Toplice |
K.O. DOBINDOL; pc.št. 896/5, Fizični lastnik |
|
Franc Ksaver Meško in Jakob Soklič |
" leta
1941 aretiral gestapo in ga poslal v prehodno taborišče Šmartno pri Slovenj
Gradcu. Sam je kasneje zapisal, da so jih tam zasramovali samo zato, ker so bili
zavedni Slovenci, med njimi sta bila (poleg njega) še Jakob Soklič in Karel
Destovnik – Kajuh. V zaporih je preživel več kot dva meseca in še istega leta
(1941) so ga nacisti izselili na Hrvaško in potem v Bosno. V Palah v Bosni in
Hercegovini je dobil duhovniško službo, a konec leta 1941 so ga zajeli četniki.
Februarja 1942 se mu je uspelo čez Bosno in Srbijo prebiti v Ljubljansko
pokrajino in se zateči v samostan v Stični, kjer je dočakal konec vojne. "
(Franc Ksaver Meško, Obrazi slovenskih
pokrajin)
"Leta 1941 so ga aretirali in zaprli za tri mesece. Izgnan je bil na Hrvaško, vendar je prebežal v Stično in tam vodil begunske duhovnike. Leta 1945 se je vrnil v Slovenj Gradec." (Jakob Soklič, Obrazi slovenskih pokrajin)
|
Na JV strani hiše xx, Slovenj Gradec |
FRANC KSAVER MEŠKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Slovenj Gradec |
— |
|
Črnuče - Maks Pečar |
V črnuški šoli, ki nosi ime narodnega heroja Maksa Pečarja, je bil ob občinskem prazniku 24. junija 1963 odkrit njegov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Anton Sigulin. Vira: "Program prireditev ob občinskem prazniku", Zbor občanov, 14. 6. 1963, str. 2 (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15-16. |
Kip je na stopnišču Osnovne šole Maksa Pečarja na naslovu Stare Črnuče 306. |
NARODNI HEROJ MAKS PEČAR 1963 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič |
4.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
1756 ČRNUČE, 6/7 |
|
VRHNIKA, Stara cesta 22 - Prvi odbor OF Vrhnika, spominsko znamenje |
Spominsko znamenje je posvečeno ustanovitvi prvega odbora OF na Vrhniki in spominja na kraj zgodovinskega dogodka. Napis je vklesan v temnosivo kamnito ploščo velikosti 30 x 40 cm, ki je privita na obcestno stran hiše. |
Vrhnika, Stara cesta 22 |
V TEJ HIŠI JE BIL JULIJA 1941 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF NA VRHNIKI SEME JE PADLO NA PLODNA TLA. VRHNIKA JE PRISPEVALA ČASTNI DELEŽ V BOJU ZA NAŠO SVOBODO VZIDAL MESTNI ODBOR SZDL |
— |
— |
— |
— |
T.Bizjak, 11. 2. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2002, parc.št.:108/1 |
|
Oto Vrhunc, Zabrnica |
Spominski kamen na Zabrnici nad Topoljami je posvečen Otu Vrhuncu - Blažu, padlemu komandantu Škofjeloškega odreda. Dostop do obeležja je iz Selc. Člani štaba Škofjeloškega odreda komandant Oto Vrhunec - Blaž, njegov namestnik Franc Sivec - Sivc, komisar Anton Volčič - Sašo in Janko Poljanec - Koder so se 5. aprila 1945 vračali po opravljeni nalogi iz Selc v Topolje. Pred vasjo jih je napadla močnejša patrulja domobrancev iz Škofje Loke. Pri preboju iz obroča je bil komandant Blaž ranjen v koleno, ostalim je preboj uspel. Ker se ni mogel umakniti, živ pa ni hotel pasti v roke sovražniku, si je s pištolo sam vzel življenje. Domobranci so se zato s puškinimi kopiti in bajoneti znesli nad njegovim truplom. Več... Podatki o padlem komandantu: Oto Vrhunec, s partizanskim imenom Blaž Ostrovrhar, je bil rojen 10. februarja 1915 v Selcih. Po poklicu je bil ključavničar, najprej je delal v papirnici v Goričanah pri Medvodah, nato na Vidmu pri Krškem, ob okupaciji pa v Kranju. Tu se je takoj priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Februarja 1943 je vstopil v Gorenjski odred, kmalu je postal komandir 1. čete Jelovškega bataljona, julija 1943 je postal komandant 3. bataljona Prešernove brigade, septembra 1943 namestnik komandanta Vojkove brigade in nato njen komandant; potem je bil premeščen za načelnika štaba Gradnikove brigade. 1. septembra 1944 je postal komandant Škofjeloškega odreda, 5. aprila 1945 je bil hudo ranjen ob napadu domobranske patrulje nad Topoljami pri Selcih in si je sam vzel življenje. Oto Vrhunec je bil znan kot dober komandant, partizanski pesnik in recitator. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 350-351. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/topolje.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 261. EŠD 21265 |
3 km iz selc. |
KOMANDANTU ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA KAPETAN VRHUNC OTON – BLAŽ – PADEL 5. IV. 1945 ZB PIRNIČE – SELCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Kamen |
Železniki |
— |
|
Dragomir Benčič |
Dragomir Benčič – Brkin se je rodil v Puli in kot študent ljubljanske Tehniške fakultete deloval v naprednem študentskem gibanju. Aprila 1941. leta se je pridružil prostovoljcem pri obrambi domovine. Junija istega leta se je povezal z NOB in spomladi 1942. odšel v partizane na Notranjsko. Med boji je bil večkrat ranjen. Sprejet je bil v KPS in v NOV bil politični komisar v različnih enotah. Po koncu vojne je opravljal pomembne funkcije. V seznamu Žal je zapisan kot Dragomir. vira: https://os-hrpelje.si/dragomir-bencic-brkin/ herojgrob1234 |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [17B], vrsta [3], grob [15] |
BENČIČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 23.1.1023, po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek |
23.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Veliko Polje, Spominska plošča |
— |
V SV delu vasi. Veliko Polje 8 |
PADLIM [zvezda] BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
14.2.2022 D.Divjak nedokončano |
14.2.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografije, dopolnitev lokacije |
Spominska plošča |
Sežana |
— |
|
Spomenik nad Vitovljami |
Ob cesti, ki vodi iz Trnovega mimo Rijavcev do Krnice. Spomenik se nahaja ob vzletišču za zmaje, na točki, kjer se odcepi pot v Vitovlje. |
Ob cesti, ki vodi iz Trnovega mimo Rijavcev do Krnice. Spomenik se nahaja ob vzletišču za zmaje, na točki, kjer se odcepi pot v Vitovlje. |
Leva stran: V bližini so 1.9.1943 borci 1. bataljona Primorskega odreda napadli in uničili sovražnikov kamion s posadko Sredina: 9.1988 OO ZZB Nova Gorica Desna stran: Po tej poti so zavedni ljudje oskrbovali enote IX. korpusa z materialom Vipavske doline, Krasa in Furlanije. |
— |
— |
— |
— |
Lanko, 17.6.2019 |
— |
— |
— |
oblikovane traverze |
Nova Gorica |
— |
|
Kurirska postaja pri Brdarju |
Spominska plošča pri Brdarju je posvečena delovanju kurirske postaje G-7 prve relejne linije. Odkrita je bila leta 1980, dostop do Brdarjeve hiše je iz Poljan preko Hotovlje. Kurirska postaja G-7 je bila ustanovljena marca 1943 v Vinharjih kot kurirska postaja Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in je vzdrževala zvezo od Dolomitov do Bukovega Vrha, kasneje je bila povezana s postajami TV-2, G-3, G-9 in G-13. Ves čas je delovala na območju med Žirovskim vrhom in Pasjo ravnijo. Ukinjena je bila avgusta 1944, njeno vlogo je prevzela postaja G-13 v Polhovcu. Prvi komandir postaje je bil Valentin Hren - Kljukec, nato pa Janez Platiša in Drago Čebulj - Srečko, na postaji je bilo največ šestnajst kurirjev. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 364. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/vinharje.html . OPOMBA: Decembra 2021 je hiša v temeljitem prenavljanju. Plošča je shranjena in bo po zagotovilu domačih, ponovno postavljena na fasado. Knjiga: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji navaja tudi kurirsko postajo G-7 v okolici Stahovice. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Vinharje 10.
Dostop do Brdarjeve hiše je iz Poljan preko Hotovlje. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 7 KURIRJI IN ZB NOV 1980 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
M. Kermavnar, 17.12.2021, Fotografija 4/1, opomba v opisu |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 1240 |
|
Obrše |
Marmornata plošča v okvirju s simbolom Triglava na mestu v NOB požgane rojstne hiše borca Kamniškega bataljona Tomaža Novaka - Srečota (1913 - padlega v NOB 1944). Spomenik je postavila ZB Zlato polje 2. 8. 1962. Tomaž Novak je bil od avg. 1943 v Šlandrovi brigadi namestnik komandanta Kamniškega bataljona, po preosnovanju na Limbarski gori pa komandant 3. bataljona in od okt. 1943 namestnik komandanta brigade. Padel v Lipi na Dobrovljah 20. 2. 1944.
|
V gozdu ob kolovozu, desno od asfaltirane ceste, ki se med številkama 2 in 7 vzpenja nad vasjo v naselje počitniških hišic; 30 m od njenega odcepa. Ob spomeniku so vidni ostanki zidane hiše. V RKD je vrisan previsoko. |
V TEJ POŽGANI HIŠI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 8. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Lukovica |
1932 ZLATO POLJE, 1497 |
|
Spodnja Dobrava pri Moravčah |
Kamnita kvadra z vklesanimi imeni in kovinska ograja. Postavljen je v spomin na streljanje desetih talcev 18. 7. 943 ko odgovor na napad Zasavskega bataljona Kamniško-savinjskega odreda 15. 7. 1943 na nemški avto na Polšniku pri Plesu, pri čemer je bil ubit nemški inženir in nacist, v službi v Kamniku. Potem je 200 policistv napadlo bataljon v Lesu pri Štance Lazah. Ker so imeli borci ugoden položaj, so v celodnevnem boju Nemcem prizadejali izgube. Spomenik je postavila ZZB NOB Moravče junija 1946. V RKD je označen kot spomenik v Plesu, ki pa je na drugi strani doline.
|
Na zunanjem ovinku ob cesti Spodnja Dobrava--Gora pri Pečah, v Polsnikovem dolu, nad glavno cesto Moravče-Kandrše. |
zgornja plošča: PADLIM ŽRTVAM BUHNER MAKS DELALUT SILVESTER SLAPAR FRANC PRETNAR FRANC TRILER JAKOB KARL FERDINAND STAJNERERGER LUDVIK ČUK KAROL POLANŠEK JOŽE IZ (?) nedokončano Spodnja plošča: KOT ŽRTVE STE PADLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2019 nedokončano |
— |
— |
— |
— |
Moravče |
— |
|
Urbančeva lovska koča |
V Urbančevi lovski koči, v kateri so se zadrževali prvi borci Pohorske čete, je spominska soba s fotografijami in dokumentacijo, ki nas vodi vse od začetkov upora, preko padca Pohorskega bataljona, vse do prihoda Štirinajste divizije na Štajersko. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 211. |
Poleg spomenika Pohorski četi na Fakovem koglu. |
SPOMINSKI PARK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, |
30.7.2022. 00:00 |
— |
— |
Lesena zgradba |
Podvelka |
— |
|
Viktor Kraševec, pokopališče Podcerkev |
Viktor Kraševec, po rodu iz Dan, je bil eden izmed tistih ranjenih partizanov, ki so se med roško ofenzivo zdravili v bolnici Ogenjca ter bili premeščeni v bližnjo kraško jamo. Skriti v jami, katere lokacijo je bila izdana, so se sami odločili, da jih preden padejo v roke italijanskega okupatorja, njihova bolničarka Mimica ustreli. SIstory navaja: Ime in priimek: Viktor Kraševec, Oče: Alojzij, Mati: Ivana, Priimek matere: Kraševec, Po domače: Blaže, Datum rojstva: 20.10.1917, Kraj rojstva: Dane, Kraj bivanja: Podcerkev, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): mesarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , datum smrti / izginotja: 31.07.1942, kraj smrti / izginotja: Ogenjca, kraj pokopa: Podcerkev, država pokopa: Slovenija Viktor Kraševec, Sistory Geslo: BolnicaOgenjca123 |
Grob leži v sedmi vrsti pod cerkvijo ter je peti od desne strani proti sredini. |
RODBINA KRAŠEVEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 31.5.2025 |
31.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loška Dolina |
K.o. 1635-PODCERKEV, št. parc. *73 |
|
Gorenja Trebuša, padlim borcem NOV |
Posebnost spomenika je, da so imena spisana v notranjosti zemljevida Jugoslavije. Arh, Andrej Maligoj. Odkrit 4. 7. 1975. Spomenik v obliki betonske stene, ki se zaključuje s šestimi plamenicami je postavljen na vzpetino, do njega vodi stopnišče. Na steno je pritrjen bronasti obris zemljevida Jugoslavije z imeni žrtev druge svetovne vojne iz vasi in okolice. EŠD 28077 |
Iz D. Trebuše po cest v Gorenjo Trebušo. Pripeljemo se do križišča kjer se pred nami prikaže spomenik, do katerega vodijo stopnice. v bližini nekdanjega zadružnega doma, Gorenja Trebuša 41 bližini nekdanjega zadružnega doma, Gorenja Trebuša 41. |
LEPO JE VEŠ MAMA, LEPO JE ŽIVETI, TODA, ZAKAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI! PADLI BORCI NOV BREZAVŠČEK MATIJA 1914-1943 ČIBEJ CIRIL 1914-1942 ČIBEJ FRANC 1923-1944 FELC JOŽEF 1918-1943 FELC LUDVIK 1921-1943 GABRŠČEK KARLO 1911-1943 GRUDEN PETER 1919-1943 JAN JUSTIN 1924-1943 KRIVEC TOMAŽ 1915-1944 KUMAR ŠTEFAN 1920-1945 LIPUŠČEK IGNAC 1919.1944 OBLAK IVAN 1905-1944 PAVŠIČ VIKTOR 1917-1943 SEDEJ LUDVIK 1917-1944 SKOK ALBERT 1926- 1943 SKOK IVAN 1925-1943 ŠKVARČA ANTON 1902-1943 ŠULIGOJ MIRKO 1924-1943 VONČINA CIRIL 1925-1943 VONČINA PETER 1925-1945 GRUDEN IZIDOR 1911-1945 HVALA FELIKS 1914-1945 KOVAČIČ CVETKO 1925-1943 KUMAR FRANC 1919-1943 LIČER ALBERT 1923-1944 MRAK DIONIZIJ 1912-1943 OGRIČ ALBERT 1920-1944 POLJANEC ALBERT 1924-1943 SEDEJ VIKTOR 1912-1943 SSKOK CIRIL 1904-1943 SKOK JOŽEF 1928-1945 ŠKVARČA FRANC 1903-1943 VONČINA ALOJZ 1909-1943 VONČINA PETER 1911-1943 ŽRTVE FAŠIZMA GRUDEN ANDREJ 1913-1943 LIČER FRANC 1927-1943 HVALA VALENTIN 1892-1944 LIKAR IVANA 1919-1944 MAKUC ALBIN 1923-1944 OGRIČ ALBERT 1923-1944 PIRIH LUDVIK 1931-1944 PODGORNIK ANTON 1879-1943 POLJANEC VIKTORIJA 1907-1943 REJEC MIROSLAV 1922-1944 SKOK FRANC 1913-1945 SKOK GREGOR 1898-1943 SKOK JULIJANA 1898-1945 ŠKVARČA ALOJZ 1907-1945 ŠKVARČA EDMUND 1900-1944 TRUŠNOVEC ŠTEFANJA 1912-1945 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,28.9.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Tolmin |
— |
|
VRHNIKA, Raskovec 29 - kurirska javka Sova |
EŠD 11757 - spominsko znamenje, kraj zgodovinskega dogodka. Stara hiša z naslovom Partizanski klanec 19, ki jo je zgradila Jerina Neža - Sova, ni več. Na njenem mestu je zgrajena nova hiša z naslovom Raskovec 29. Spominsko ploščo so namestili na primeren nosilec in postavili med hišo in cesto, na nasutem delu in varovano s podporno škarpo. Javka "Sova" je bila od 1942 do 1944 skoraj obvezna postaja za vse kurirje, aktiviste in ostale zavedne, ki so na kakršen način hoteli priti v stik s partizani, kurirji ali aktivisti v gozdovih okoli Ljubljanskega vrha. Prav tako od "Sove" niso šli brez koristnih informacij, ali s praznimi malhami oz. nahrbtniki. To je trajalo vse do poletja 1944. ko so Nežo Jerina prijeli domobranci in jo zaprli v vrhniške zapore, kjer pa je bila le krajši čas, saj ji niso mogli dokazati ničesar škodljivega. |
Vrhnika, Raskovec 29; |
1942 - 1944 JERINA NEŽA SOVA STALNA JAVKA TV - 17 OKROŽNIH IN RAJONSKIH AKTIVISTOV OF VRHNIKA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 11. 2. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2002, parc.št.:154/3 |
|
Padli v NOB, Dragonja |
Spominska plošča v Dragonji postavljena v spomin in opomin padlim iz zaselka Dragonja pri Sečovljah. Posvetilo je napisal Ciril Kosmač. Postavljeno 4. 7. 1960. EŠD 22712 |
Spominska plošča se nahaja v Dragonji ,dobrih 150 m od semaforiziranega križišča Šmarje-Pula -smer Dragonja-Sv.Peter na zasebni hiši št. 49 na levi strani ceste ob vstopu v Dragonjo |
PADLI V NOB: KOSOVEL VALENTIN roj.1923 Padel 1943 Sv.Peter DELGIUSTO LUIGI roj.1925 Padel 1944 neznano KJAREL ANDREJ roj. 1913 Padel 1945 neznano KASTELIČ KAREL roj. 1922 Padel 1944 Čatež na Dolenskem KOCJANČIČ FRANC roj.1925 Padel 1944 Dobrnič MAHNIČ ANTON roj. 1916 Padel 1945 neznano UMRLI V INTERNACIJI: DELGIUSTO RUGGERO roj.1922 umrl 1945 DACHAU V TEMI NEČLOVEŠKI NAJBOLJ ČRNI NAŠLI SO PRAVO POT. BILA JE STRMA, TRDA, OSTRA. V BOJU HUDEM ŠLI SO PO NJEJ-DO SMRTI. ZDAJ DUH BOJA NJIH BIJE SE NAPREJ. DA BRATSTVO IN MIR LUČ ŽIVIM BILA BI POVSOD. POSTAVLJA ZB 4. 7. 1960 |
— |
— |
— |
— |
Česnik Bojan 13.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Piran |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.55 |
— |
Ob železnici in obvoznici v Novem Polju |
1942-1945 DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRO LJUBLJANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Polje cesta VI, 16 |
|
ŠKRILJE PRI DANAH- Grob Franci Jaklič |
Vir: https://obelezja.wordpress.com/2021/12/01/dane-pokopalisce-franci-jaklic/, avtor Miloš Toni |
Iz vasi Dane po lokalni cesti na krajevno pokopališče, orientacija je cerkev. Grob je na levi strani ob steni poleg spomenika na partizanskem grobišču. |
JAKLIČ FRANCI 17.6.1932 + 12.10.1944 kot žrtev fašističnega nasilja. Žalujoči: starši brat in sestra. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
1.12.2021 D.DIVJAK |
1.12.2021. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loška dolina |
K.o. 1634-DANE, parc.št. 893/2 |
|
Spomenik žrtvam NOB v Letušu |
Ggranitna plošča z imeni 24 padlih borcev, talcev in žrtev NOB, arhitekt
Dušan Samec. |
V Letušu poleg Kulturnega in Gasilskega doma, h. št. 67. |
V SPOMIN ŽRTVAM NOB - ŽRTVE: FRANCE MARIJA, JAGER ANA, MOGU MARJETA, MOGU MARIJA, MOGU ALOJZ, PUNCER ANTON, PUNCER MARIJA, RAMŠAK RUDOLF, REMIC MARIJA, STOPAR ALOJZ, STRIGL JOŽEFA, VODOVNIK FRANČIŠKA, VODOVNIK ANGELA - BORCI: KORBER IVAN, MOGU JUSTINA, MOGU FRANC, REMIC FERDINAND, REMIC IVAN, STOPAR JANEZ, STRIGL KAREL - TALCI: FRANCE VALENTIN, GRIL SLAVKO, JELAR FRANC, VODOVNIK FRANC, NEZNANEMU BORCU IV. OPERATIVNE CONE NOB. SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 9.4.2019 |
— |
— |
— |
— |
Braslovče |
984 LETUŠ, 634/4 |
|
Nagrobnik družini Satler. |
Spomenik družini Satler, izginuli v vojni vihri. Glej zapis: "Nagrobnik družini Satler.", na hiši Gorenje 10 |
Pokopališče v Gorenju. |
SATLERJEVI KAKŠNA JE ROKA, SIN MIHA *10. 9. 1919 HČI KATI *24. 11. 1906 NJEN MOŽ HČI MICI *4. 10. 1908 NJEN MOŽ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 15. 08. 2020 |
15.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.5.2025, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal Katastrske podatke |
družinski nagrobnik |
Šmartno ob Paki |
K. o. 0962 GORENJE, parc. št. 620/1 |
|
Spomenik grobnica |
— |
Iz Livka po cesti za Matajur. Odcep za zaselek Perat, kjer je na koncu vasi pokopališče. Grobnica je takj levo za vhodom. |
ZA SVOBODO SO DALI ŽIVLJENJA 1941 - 1945 BORCI NOV DREŠČEK FRANC 1923 - 1944 HLADNIK ANTON 1898 - 1944 ŠEKLI STANKO 1919 - 1944 ŠEKLI ERNEST 1919 - 1945 CJAN ALOJZ - 1944 AKTIVISTI NOV DREŠČEK MARIJA 1898 - 1944 DREŠČEK JANEZ 1889 - 1944 ŽRTVE FAŠIZMA HRAST MERI 1920 - 1944 KUTIN JANEZ 1901 - 1944 SLAVA JIM! |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 01.07.2109 |
— |
— |
— |
Grobnica |
Kobarid |
2230 LIVEK, 3210 |
|
Poveljstvo Gestapa za Štajersko, Maribor |
Marmornata spominska plošča nosi vklesan in obarvan napis. Zasnoval jo je Vlado Emeršič, odkrita pa je bila leta 1957. Register kulturne dediščine: Hiša Maistrova 23. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 216-217. EŠD 6152 |
Plošča je pritrjena na vzhodnem vogalu stavbe na Kersnikovi ulici 1, blizu križišča z Maistrovo ulico. Na drugi strani vhoda v stavbo je še spominska plošča Leonu Štuklju. |
V TEJ HIŠI JE BILO V LETIH ZVEZA BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 998/1 |
|
Gestapovska mučilnica, Maribor |
Marmornata spominska plošča okrogle oblike nosi vklesan, obarvan napis. Odkrita je bila 1976 in je delo Rudija Zupana. Register kulturne dediščine: Gestapovska mučilnica. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 216-217. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. EŠD 6263 |
Spominska plošča je vzidana na jugozahodnem vogalu stavbe na Aškerčevi ulici 7, na pročelju, ki gleda na Prešernovo cesto. Danes je v hiši zdravniška poliklinika Spera. |
V LETIH 1941-1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 621 |