| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
LOŽ - Spominska plošča bitki Krimskega bataljona |
Polbataljon Krimskega bataljona je 19.oktobra 1941 pod vodstvom narodnega heroja Ljuba Šercrja napadla italijansko postojanko v mestu. Padlo je 37 sovražnikovih vojakov, 5 pa je bilo ujetih. Partizani so v spopadu izgubili 3 borce. Spominska plošča je na nekdanji občinski hiši, v kateri je bila italijanska posadka ob partizanskem napadu. Tako je 19. oktober izbran za občinski praznik Ceknice. Vir:Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978 Plošča (odkrita 1976) je iz temno sivega granita, z vklesanim besedilom in s štirimi vijaki pritrjena. EŠD 17131 |
V okenski niši na južni strani stavbe Cesta 19. oktobra 28, Lož. |
TU SO 19.10.1941. BORCI LOŠKE ROBSKE IN PRESERSKE ČETE KRIMSKEGA BATALJONA POD VODSTVOM LJUBA ŠERCERJA NAPADLI IN UNIČILI ITALIJANSKO POSADKO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.8.2017.
Dopolnil D.Divjak, 11.april 2020 |
11.4.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Loška dolina |
k.o.1636-lož, parc. št.:2256 |
|
Spomenik NOB na Prevaljah |
Nad avtobusno postajo na Prevaljah stoji velik bronast spomenik, posvečen padlim borcem NOB Spomenik predstavlja zvezanega moškega, za njim pa silijo kvišku sklonjene človeške silhuete. Spomenik ponazarja trpljenje in žrtve naših ljudi med NOB. Bronasta statua moškega višine približno 3m. Na betonskem podstavku iz treh granitnih trikotnikov. Avtor kipa: Akademski kipar Stojan Batič Odkritje spomenika : 16. maj 1971 Vir: Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: Spomeniki in obeležja v Mežiški dolini. |
Središče mesta Prevalje nad avtobusno postajo |
Nima besedila |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 15. 2. 2017 |
— |
— |
— |
Kip |
Prevalje |
K. o. Farna vas, lastnik Občina Prevalje |
|
Spominska plošča pri Strojevcu |
Spominska plošča na hiši pri Strojevcu na Zalem Logu je posvečena padlemu borcu Janezu Kendi, ki je tu padel 20. novembra 1943. Ploščo so odkrili 22. julija 1962. Po uspešnih partizanskih akcijah med Jesenovcem in Zalim Logom ter po uničenju nemške žandarmerijske patrulje 31. marca 1943 na Jesenovcu, so bili za partizanske enote v zaledju Zalega Loga boljši pogoji delovanja, od tod so se umikali le ob večjih nemških akcijah. V vasi so se večkrat vrstili mitingi, ki jih je prirejala domača mladina. 20. novembra 1943 je vdrla v Zali Log nemška vojska in ostala tu več dni. Presenetila je domačega partizana Janeza Kendo in ga iz zasede pri Strojevcu ustrelila. Več... Podatki o padlem borcu: Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec Transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 368. Povezava na spletno stran:http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
Na vzhodni fasadi hiše št. 21 v Zalem Logu. |
NA TEM MESTU SO 20. XI. 1943 NEMCI USTRELILI PARTIZANA KENDA JANEZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, dop. M. Hladnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Konference KPS, Borovnica |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z ločno izbočeno napisno ploskvijo (odkrita leta 1959) je posvečena konferenci KP za ljubljansko okrožje leta 1940 v tej hiši. Z vso to dejavnostjo (razvoj delavskih sindikatov in revolucionarno delovanje KP; op. avtorja) se je mogla prikriti okrožna partijska konferenca KPS za Ljubljano in okolico, ki je bila v Borovnici v začetku leta 1940, kakor tudi ilegalna partijska tehnika, ki je delovala pri Zalarjevih na Lazah leta 1940. V tej tehniki je bila tiskana tudi ciklostirana »Zgodovina SKP(b)« Arhiv ZB NOB Borovnica Franc Pasetta, Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika, Naš časopis, 1981 (stran 4) Franc Pasetta, Delavsko gibanje v Borovnici in njeni okolici, Naš časopis, Vrhnika, sept. 1979. Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11566 |
Po cesti z Vrhnike na odcepu za Laze, tik pred tablo Borovnica, pravokotno desno in za stanovanjsko hišo Laze 2 levo, približno 50 m do stanovanjske hiše Laze 4. |
V TEJ HIŠI JE BILA V LETU 1940 V STROGI ILEGALI KONFERENCA KOMUNISTIČNE PARTIJE ZA LJUBLJANSKO OKROŽJE |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Borovnica |
2004, 1928/3 |
|
Radomlje, pred kulturnim domom |
Kamnit obelisk na zidanem kamnitem platoju je posvečen padlim borcem in žrtvam fašizma. Arh. Edo Mihevc. Spomenik je bil odkrit 29. novembra 1955 na pobudo ZZB NOV in drugih organizacij v kraju.
|
Na kamniti ploščadi sredi parka pred Kulturnim domom Radomlje, Prešernova cesta 43. |
ŽRTVAM LJUDSKE REVOLUCIJE RADOMLJE V DESETEM LETU SVOBODE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 7. 2018 |
— |
— |
— |
obelisk z zvezdami |
Domžale |
1936 RADOMLJE, 398/2 |
|
Telovadnica Partizan, Vrhnika |
Velik sgraffito telovadca/partizana z zvezdo na fasadi stavbe, v izmeri okoli 3,5 m x 1,5 m. |
Vrhnika, Tržaška cesta 9 |
brez |
neznan |
— |
Obstoječi spomeniki |
Ali stavba Telovadnega društva partizan sploh spada med spomenike NOB?! Dom je bil zgrajen v letih 1954 - 1955, namenjen športni dejavnost na Vrhniki. Sedaj je v njem le telovadnica, ki je prirejena za košarko in športe na blazinah, sicer pa so v stavbi sedeži športnih društev, sedež ZIC Vrhnike, sedež TIC itd...
Menim, da ta stavba ne spada med objekte, ki bi jo obravnavali kot spomenik NOB.
Je pa na tej stavbi spominska plošča padlim telovadcem - partizanom, ki pa ima svojo evidenčno številko. |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
29.7.2025. 10:45 |
Teofil Bizjak dodal opombo, 26.7. 2025
Označil zapis s sliko sgraffita na fasadi Miloša Kermavnarja kot obstoječi spomenik. Telovadnica sama pa bo prenesena v sloj poimenovanja. M. Hladnik 26. 7. 2025 |
Drugo |
Vrhnika |
k.o. 2002 - Vrhnika, št. parc.: 2819/8 |
|
Spominska plošča na Mlinarjevi hiši |
Spominska plošča na Mlinarjevi hiši je posvečena padlemu obveščevalcu Janezu Vebru, ki je padel 17. aprila 1945 v domači vasi. Ploščo so odkrili 22. julija 1962. Obveščevalec pri Narodni zaščiti Janez Veber se je zvečer 16. aprila 1945 na poti iz Davče v Bohinj utrujen oglasil doma na Zalem Logu. V zgodnjih jutranjih urah 17. aprila ga je prebudilo streljanje v vasi, stekel je iz domače hiše proti Selški Sori. Pri Mlinarjevi hiši je padel v nemško zasedo in bil hudo ranjen. Nemška vojaka sta ga nato ustrelila. Več... Podatki o padlem borcu: Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 369. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
100m od gostilne Pr'Slavcu. |
NA TEM MESTU SO 17. IV. 1945 NEMCI USTRELILI PARTIZANA VEBER JANEZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Klošter, grob hrvaškega partizana |
Grob neznanega hrvaškega partizana
|
Iz naselja Gradac v Klošter ter nato do vaškega pokopališča |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
11.2.2022 D.Divjak, ugotoviti lokacijo groba na pokopališu |
4.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 4. 8. 2024 |
Nagrobnik |
Metlika |
K.o.: 1518 - GRADAC, št.parc.: *110 |
|
Zala - Spominsko znamenje ustanovitvi Prešernove brigade |
Betonski kvader s pritrjeno pravokotno kovinsko ploščo z reliefnim napisom (odkrito 11. julija 1954) je posvečen Prešernovi brigadi, ki je bila ustanovljena na tem kraju 12. julija 1943. Spomenik pri Špehu v Zali je posvečen ustanovitvi Prešernove brigade 12. julija 1943. Ploščo na spomeniku so odkrili leta 1954, dostop do Špehove domačije je od davškega mostu v Zalem Logu. Do poletja 1943 je Gorenjski odred ob velikem razmahu partizanstva na Gorenjskem narasel na devet bataljonov. Iz njih so 12. julija 1943 pri Špehu v Zali ustanovili Gorenjsko brigado, ki se je od septembra 1943 imenovala 7. slovenska narodnoosvobodilna brigada Franceta Prešerna. Do prvega boja z Nemci je prišlo že dva dni po ustanovitvi brigade, ko je njen 1. bataljon skušal v Dolenji vasi preprečiti streljanje talcev, vendar je prispel prepozno. Brigada se je v pričakovanju kapitulacije Italije odpravila na Dolenjsko. Na tej poti je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu utrpela hude izgube – 55 mrtvih in okrog 90 ujetih borcev. 19. septembra 1943 je uničila belogardistično trdnjavo na Turjaku. Oktobra je v sestavu 31. divizije uničila sovražne postojanke v Davči, Leskovici, Javorjah, Žireh, na Hotavljah in tako vzpostavila v zgornji Selški in Poljanski dolini ter v Žirovski kotlini prvo večje osvobojeno ozemlje na Gorenjskem. Prešernova brigada je 22. januarja 1944 sodelovala pri napadih na Železnike in Selca, vendar je obema postojankama uničenje preprečila pomoč iz Škofje Loke. Do septembra 1944 se je brigada zadrževala na območju Primorske, Cerkljanskega in Dolomitov. V tem času je v svoje vrste mobilizirala preko tisoč novih borcev. 21. oktobra je likvidirala sovražno postojanko v Poljanah in se do konca leta 1944 uspešno bojevala v Poljanski in Selški dolini. Pozimi 1944 in pomladi 1945 je Prešernova brigada v glavnem delovala na območju Trnovskega gozda in Cerkljanskega. 9. marca 1945 je z jurišem uničila domobransko postojanko Sv. križ nad Selci, ki je bila vseskozi resna ovira za prevoz hrane iz Gorenjske na Primorsko. V zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 se je brigada uspešno prebijala iz njihovih obročev, nato pa je skupaj s Škofjeloškim odredom 1. maja 1945 osvobodila Gorico. Prvi komandant Prešernove brigade je bil Ivan Javor - Igor, politični komisar pa Ivan Franko - Iztok. Komandanti brigade so bili še Silvo Kavčič - Silvan, Milan Tominec, Dušan Švara - Dule, Branko Karapandža - Matjažek, Franc Jereb - Slavko, Rudolf Hribernik - Svarun, Janko Prezelj - Stane, Karel Leskovec, Ferdo Tolar - Mirko, politični komisarji pa Ludvik Petelinšek - Črt, Davorin Ferligoj, Viktor Kirn in Anton Selišnik. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 366-367. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 257. EŠD 21379 |
Znamenje stoji v travnatem bregu 50 m vzhodno nad kmetijo pri Špehu, Zala 1. Dostop 7,5 km od davškega mostu v Zalem Logu. |
NA TEM MESTU JE BILA DNE 12. 7. 1943 USTANOVLJENA VII. UDARNA BRIGADA FRANCETA PREŠERNA KOT PRVA GORENJSKA BRIGADA ODKRITJE: OBČINSKI ODBOR ZB 11. 7. 1954 ZALI LOG |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Železniki |
— |
|
PODLIPA - Alojzija Žerjal, grob |
Spominsko znamenje je kamnita plošča z vklesanim napisom, svetlosive barve, velikosti 30 x 43 cm in prosto prislonjena na JV kamniti rob pokopališča oz. poleg nagrobnika Zdravka Kosiča. Grob in nagrobno spominsko ploščo so uredili kmalu po osvoboditvi 1945. leta. "Druga žrtev (belogardistov - op.:T.Bizjak) je bila Alojzija Žerjal, rojena Kavčič. Gnusen zločin, ki so ga napravili nad to kmečko žensko, je razburil vso okolico, celo ljudje iz belogardističnih družin so se zgražali nad tem. Dne 24.avgusta so požgali Žerjalovo domačijo na Podpesku. Čez nekaj dni so zverinsko pobili gospodinjo Alojzijo. Po umoru so njeno truplo razsekali in kose stlačili v cementno kad, ki je Žerjalovim služila za pranje repe, pese in korenja. Truplo so pokrili s slamo in dračjem in to zažgali. Ožgane ostanke je našla njena sestra" - Vir: Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica 1968, str.73. |
Grob Alojzije Žerjal je na krajevnem pokopališču v Podlipi in sicer na JV strani pokopališča, s pogledom v dolino proti Podpesku oz. proti hribu Zaplana. |
ALOJZIJA ŽERJAL ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA + 24.8.1942 ZB PODLIPA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 19.2.2017 |
— |
— |
— |
nagrobna plošča |
Vrhnika |
k.o. 1999, parc.št.:3/3 |
|
BRESTOVICA pri Povirju - spomenik padlim v NOV 1941 - 1945 |
EŠD: 23423 Okoli 2,30 m visoka stena, ki se zaključuje s simbolom Triglava, široka okoli 0,50 m in dolžine 2,5 m, sestavljena iz klesanega naravnega kamna, in ki v sredini nosi, 0,80 m od tal, kamnito ploščo iz svetlega kamna, velikosti 0,70 m x 0,80 m, z vklesanim napisom. Spomenik je varovan s šestimi betonskimi stebrički 0,60 m visoki in povezani s kovinsko ograjo. Spomenik so postavili in odkrili 3. maja 1953. leta. Avtor spomenika ni znan. |
S hitre ceste med Divačo in Sežano pri kraju Povir gremo v Brestovico, kjer je na vaškem trgu spomenik padlim vaščanom. |
V SPOMIN VAŠČANOM PADLIM V NOV 1941 - 1945 ZA NAŠO SVOBODNO JUGOSLAVIJO! STOK Jože ŽIBERNA Franc REBEC Anton SKOK Cvetko ŠTOK Alojz SLAVA PADLIM JUNAKOM! ZB-NOV-BRESTOVICA 3.V.1953 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 7.12.2018. |
— |
— |
— |
kamnit spomenik s ploščo, memorialna dediščina |
Sežana |
k.o. 2453 - Povir, parc.št.:3966/2 |
|
Glavna javka OK KPS in OO OF za Cerkljansko |
Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 41 cm), izdelana iz granita z vklesanim in obarvanim napisom. Datum odkritja: 30.9.1974 |
Spominska plošča je (bila) locirana na fasadi hiše Labinje 24. Pri obnovi fasade je bila poškodovana in ni bila postavljena na hišo. |
TU JE BILA V L. 1943 GLAVNA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 8.11.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2340 Labinje, parc. št. *4 |
|
Mirke, Bodič hrib - tabor III. čete Lukovega bataljona |
Spominsko znamenje predstavlja kovinska plošča velikosti 40 x 50 cm in z vgraviranim napisom. Plošča je s štirimi vijaki pritrjena na dva kovinska nosilca, ta dva pa sta zabetonirana v skalo. III. četa Lukovega bataljona je bila četa, s katero je v sestavi bataljona Šercerjeve brigade deloval n.h. Vidmar Tone - Luka Suhadolc z Verda. |
Napotimo se po cesti, ki pelje iz Vrhnike mimo Štampetovega mosta in nadaljuje pot v smeri TV-17. Po 7 km, ko gremo mimo ostankov koče Lovskega kluba Verd in Bukovega vrha na levi strani ceste ter hriba Bodič na desni strani, pridemo do čistine za zlaganje lesa in do poti, ki pelje v gozd in navkreber mimo Bodič hriba v smeri Kolenč vrha (776 m). Po okoli 400 m vzpenjanja po gozdni poti gremo na levo in po okoli 50 m zagledamo, levo od vrtače, v skalovju spominsko znamenje III. četi Lukovega bataljona. |
TU JE SEPT. 1942 TABORILA III. ČETA LUKOVEGA BAT. KOM. ČETE PIŠLER MILAN - MERLAK JOŽE IZ BISTRE, KOMISAR ČETE ŠUŠTERŠIČ PAVLE - TURK JANEZ IZ VERDA, PRVOBORCA VRHNIKE. OBELEŽJE POSTAVILO GG VRHNIKA LETA 1977 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 21.2.2017. |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2002, parc. št.:398/29 |
|
Zavrh pri Borovnici, Debeli vrh - tabor OT 8, VII. korpusa |
Od vandalov večkrat napadena kamnita plošča iz temnosivega kamna, velikosti 40 x 50 cm, z vklesanim napisom, je zlepljena, zabetonirana in privita v skalo s štirimi sidrnimi vijaki. Spominsko znamenje predstavlja kraj zgodovinskega dogodka. Na tem mestu se je v letih 1944 in 1945 zadrževala posadka "opazovalne točke" št. 8, VII. korpusa NOV in POS, ki je z vrha Debelega vrha vršila opazovanje in poročanje o dogajanjih na prometnih objektih med Vrhniko, Postojno in Pivko, kot tudi o dogajanju v zraku, o čemer so nenehno obveščali Centralo. |
Gremo po gozdni cesti od Štampetovega mosta proti zaselku Zavrh pri Borovnici (sledimo kažipotom). Približno na sredini poti vidimo na desni strani ceste, na jugu, Debeli vrh 758 m in kmalu pridemo do prvega odcepa ceste na desno. Gremo po njej in po okoli 400 m pridemo do izogibališča oz. prostora za čebelnjake, kjer poiščemo oznake, ki vodijo na desno v smeri Debelega vrha. Sledimo oznakam in po dobrih 100 m pridemo do kotanje, v kateri je na kamniti steni pritrjeno spominsko znamenje. |
OT 8 VII. KORPUS NOV IN POS 1944 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 21.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2004, parc. št.: 3452/2 |
|
Spominski kamen pri osnovni šoli |
Spominski kamen pri osnovni šoli v Železnikih je posvečen Pionirskemu odredu Ratitovec, odkrili so ga 4. julija 1961. Šola se nahaja na Otokih. Pionirski odred Ratitovec je bil ustanovljen spomladi leta 1944 iz organiziranih pionirskih skupin, ki so delovale na območju Železnikov že od začetka leta 1943 pod imenom Rdeča roža. Sestavljali so ga pionirji od desetega do šestnajstega leta starosti. Razdeljeni so bili v šest čet, od tega so bile štiri v Železnikih, ena na Češnjici in ena na Zalem Logu. Delovali so po navodilih organizacije SKOJ v Železnikih, terenske organizacije OF in v tesnem sodelovanju s Škofjeloškim odredom in z Gorenjskim vojnim področjem. Glavna naloga te polvojaške enote je bila zbiranje vojaškega materiala za partizanske enote, obveščanje enot in partizanskih ustanov na Selškem o okupatorju, opravljanje kurirskih nalog, raznašanje partizanske literature, sodelovanje v sabotažnih in vojaških akcijah v Selški dolini. Sodelovali so pri napadu na žandarmerijsko posadko v Železnikih novembra 1944 in pri napadu na domobransko postojanko Sv. križ marca 1945. Prvi komandant je bil do odhoda v partizane jeseni 1944 Štefan Lotrič, za njim pa Jože Bajželj. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 385-386. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 262. EŠD 21067 |
Ob dovozni poti k Osnovni šolo Železniki. |
GORENJSKA MLADINA IN PIONIRJI PRVIM VZORNIKOM PIONIRSKEMU ODREDU RATITOVEC 0B 20-LETNICI REVOLUCIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominski kamen |
Železniki |
K. o. 2062 Studeno, parc. št. 582/5 |
|
Anton Velušček -- Matevž, Kanal |
Ta plošča je primer, kako so krajani kljub splošni vnemi po preimenovanjih šol po Sloveniji po letu 1991, uspeli ohraniti spomin na izgradnjo in prvo poimenovanje šole po narodnem heroju Antonu Veluščku-Matevžu. Plošča je bila postavljena julija 2006 |
Na Osnovni šoli Kanal, Gradnikova ul. 25 |
TA ŠOLA JE BILA ZGRAJENA LETA 1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 7. 9. 2021 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
Obisk 16. 6. 2024 M. Hladnik |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
2269 KANAL, 536/1 |
|
Spomenik vojnam |
. |
Lokve. Spomenik stoji na levi stran poti, sredi griča, ki vodi do cerkve Sv. Antona Padovanskega. Na okroglem iz skrilj izdelanem podstavku na katerega vodijo tri stopnice je iz skrilj izdelana velika krogla ob njej pa dve tabli posvečeni spominu na prvo, drugo in osamosvojitveno vojno. Med tablama je drog za zastavo. |
Besedilo prve plošče: ... KLIC JE SVOBODE VSTAL SREDI GOZDOV... LEV SVETEK v SPOMIN OB 100-LETNICI ZAČETKA 1. SV. VOJNE OB 70-LETNICI POŽIGA VASI IN ŽRTVAM 2. SV. VOJNE KS LOKVE-LAZNA LOKVE, 14. JUNIJ 2014 Besedilo druge plošče: MI DELOVALI SMO, ZA NAS IN VAS, IN ENOTNI BOLJŠI ČAS! V SPOMIN NA NASTANEK IN RAZVOJ TER DELOVANJE TO V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO KS LOKVE-LAZNA LOKVE, 14. JUNIJ 2014 |
— |
— |
— |
— |
PK, 26.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominsko obeležje |
Nova Gorica |
K.O. Lokve, 2299, Št. parc. 232/2, Župnija |
|
Spominska plošča na kulturnem domu v Podgorju |
Na pokopališču je skupni grob štirinajstih neznanih borcev XIV. divizije, ki so 21. in 22. februarja 1944 padli v bojih po hribih južno od Podgorja. Na spomeniku, ki ga sestavlja niz granitnih plošč, je na najširši napis. Prvi partizanski streli v Mislinjski dolini so odmevali na območju Podgorja. To je bilo v začetku oktobra 1941. leta ko so borci Pohorske čete prešli iz Pohorja na Graško goro. Skupina partizanov Pohorskega bataljona je v Podgorju 21. novemra 1942 zaplenila nakaj orožja, nemškoh uniform in streliva ter požgala občinski urad. 18.februarja 1944 je Zidanškova brigada napadla utrjeno orožniško postajanko, ki so jo Nemci imeli v osnovni šoli. Katero so tudi požgali. To je bil dan, ko se je Štirinajsta prebijala na Pohorje. Sredi marca 1944 so aktivisti šaleško-mislinjskega okrožja ob pomoči ozdravelih borcev Štirinajste in domačinov zgradili na območju Velunja-Graške gore štiri bunkarje, ki so sprejeli 40 ranjencev. Bunkerje so poimenovali Lipa SO 55. Spomladi leta 1944 so pri Ajtniku na območju Šmiklavža organizirali skojevski tečaj. Ustanovili so tudi partijsko celico tečajnikov. Po vojni so Podgorčani zgradili zadružni dom. Za slovenski kulturni praznik leta 1968 so ga lepo obnovili in preimenovali v dom kulture. Spominsko obeležje na domu kulture opozarja, da je padlo za svobodo 35 borcev in da je za posledicami nacističnega nasilja umrlo 20 Podgorčanov. Spominsko znamenje so krajani odkrili leta 1968. VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 4178 |
Po cesti Slovenj Gradec-Podgorje v naselju Podgorje na križišču pri gostišču Rogina zavijete v levo. Po nekaj metrih na desni strani stoji kulturni dom (Podgorje 34A), na katerem je nameščena spominska plošča. |
[zvezda] BORCI: SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 21. avgust 2017 |
20.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 20. 5. 2025, po prilogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku |
Marmornata plošča |
Slovenj Gradec |
K. o. 0854 PODGORJE, parc. št. 55/13 |
|
Lokve - Spomenik Stojanu Draščku |
Spomenik predstavlja iz kamna zidano piramido z osnovno ploskvijo 125 x 125 cm, Piramida počiva na 50 cm visokem cementnem podstavku enakega obsega (125 x 125). V celoti je piramida visoka 200 cm; na čelni strani piramide je v sredi nameščena kamnita plošča (41,8 x 48,5). Na vrhu piramide je 10 cm visoka rdeča pločevinasta zvezda. Črke so klasične v nekekšnem Plečnikovem slogu. Postavljen je bil avgusta leta 1949.Arhitekt: Rafael Cej. EŠD: 21766 Viri: Tomaž Pavšič: Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin. V: Goriški letnik 7, 1980, str. 372. |
Spomenik stoji cca 100 m desno od ceste, ki pelje z Lokvi v Čepovan, na zelenici (last MONG), obrnjen je proti cesti. |
TUKAJ JE PADEL 19. 1. 1944 DRAŠČEK STOJAN KULTURNIK IX. KORPUSA NOV IN POJ |
— |
— |
— |
— |
PK, 10. 6. 2019 |
— |
— |
— |
spominski objekt s spominsko ploščo |
Nova Gorica |
K. o. Lokve, 260/21, Mestna občina Nova Gorica |
|
GRAHOVO ob Bači - spominska plošča pobitim talcem in spominska plošča delovanju IX. korpusa NOV Slovenije |
Plošči sta pritrjeni na obcestni fasadi hiše. EŠD: 26269 (se nanaša na stavbo - šolo kot profano stavbo iz 1903. leta) |
V vasi Grahovo ob Bači ob cesti desno je stara šola. Plošča je na hiši št.17 |
kamnita plošča: NA TEM MESTU JE 11. JULIJA 1944 IZKRVAVELO 11 SLOVENSKIH IN 10 FURLANSKIH TALCEV. S SMRTJO SO POTRDILI BRATSTVO NARODOV V BOJU ZOPER FAŠISTIČNE ZATIRALCE. SLAVA JIM ZVEZA BORCEV GRAHOVO 1953 ------------------------------------------------------------------------ kovinska plošča: V IZVAJANJU ŠIROKO ZASNOVANIH AKCIJ ZAVEZNIŠKEGA POMENA SO ENOTE 9. KORPUSA NOV SLOVENIJE OD 28. JUNIJA DO 2. JULIJA 1944 V BAŠKI GRAPI PORUŠILE 7 MOSTOV, 5 SOVRAŽNIKOVIH POSTOJANK, ONESPOSOBILE ZA BOJ 353 SOVRAŽNIKOVIH VOJAKOV TER ZA PET MESECEV PREKINILE ŽELEZNIŠKI PROMET SKUPNOST BORCEV ENOT 9. KORPUSA NOV SLOVENIJE V LETU 1989 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 29.7.2019, T.Bizjak 6.10.2019 |
— |
— |
— |
kamnita in kovinska plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Tolmin |
k.o.2244 - Grahovo, parc. št.: 3/5 |
|
OŠ Trzin |
Kamnit plato z betonskim zidom in petimi ploščami z imeni padlih v NOB. Plošče sta oblikovala arhitekta Vid Vavken in Darko Maligoj. Bronasta glava talca je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča Belača. Postavila ZZB NOV Mengeš 27. julija 1955, k šoli je bil prenesen 1985. EŠD 12639 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 199. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190. |
Na zelenici pred OŠ Trzin, SV od stavbnega kompleksa.
|
PADLIM V NOB IN ŽRTVAM FAŠIZMA POSTAVIL TRZIN 1954 . MIHA BERGANT - MIHA COLNAR MAKS LIPIN - TINE ČEBULJ STANE HABJAN - DUŠAN LOBODA POLDE PAVLIN - SREČKO PLESNAR PETER VERBIČ - BENJAMIN ZORMAN . FRANC BERGANT - JANEZ FATUR PETER HABJAN - IVAN KMETIČ IVAN KOŠAK - FRANC LUKAČ FRANC MUŠIČ - JOŽE PODGORŠEK ANTON STOPAR - ANTON ZUPAN . KARL MLAKAR - TINE KMETIČ FRANC KOTAR - ANTON KOTAR DR. VALENTIN ZAJEC - ANTON PERNE MARIJA PERNE - FLORJAN STOPAR JOŽE REBOLJ - FRANC ŽANDAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 16. 2. 2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2022, dopolnil napis na spomeniku z imeni padlih |
pet plošč in kip |
Trzin |
— |
|
Bevke - spomenik padlim v NOB |
EŠD 11521 - spominska plošča. Spominska plošča iz svetlo sivega kamna, velikosti 80 x 50 cm, z vklesanim napisom, je vzidana na obcestni strani kulturnega doma oz. doma PGD Bevke (levo od vhoda). Asfaltirana površina pred delom stavbe, v kateri so vzgojno družbene dejavnosti (otroški vrtec) je ograjen z 1,50 m visoko žično ograjo. Spomenik so odkrili 1953. leta. |
Bevke 17, Kulturni dom Bevke oz. dom PGD Bevke. |
Z A S V O B O D O S O P A D L I V NOB ZUPANČIČ FRANJA - SIVKA UČITELJICA V BEVKAH * 3.12.1907. USTRELJENA KOT TALKA NA VRHNIKI JAPELJ ANTON ČEVLJAR USTRELJEN V BEVKAH 25.8.1942. PERKO FRANC DELAVEC * 26.1.1915. USTRELJEN V BEVKAH 5.5.1944. KORENČIČ JANEZ DELAVEC * 21.8.1903. UMRL V STRASSBURGU - NEMČIJA 2.1.1945. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 22.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 1997, parc. št.:* 35/3 |
|
Čadrg |
Spomenik je iz grobo obdelanega kamna. Na vzidani marmorni plošči so vklesana imena 8 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Okrog spomenika je zelenica. Avtor spomenika je Milan Rutar, odkrit je bil 22. 7. 1956. EŠD 26113 |
Pred nekdanjo OŠ Čadrg 6 na jugu vasi. Danes tu domuje komuna Don Pierina. Do Čadrga pridemo po cesti iz Tolmina do Zadlaza-Čadrg in naprej po ozki cesti v vas. Takoj levo zagledamo večjo stavbo šole. |
1941 - 1945 IZ VAŠE KRVI SKOVANA SVOBODA VEČNA VAM SLAVA OD RODA DO RODA. PADLI V BORBI JELINČIČ MIHA ČADRG 21 29.9.1924-1944 LEBAN JOŽEF ČADRG 4 20.3.1914-1944 RUTAR ANDREJ ČADRG 7 28.11.1925-1943 RUTAR ANTON ČADRG 22 11.1.1910-1945 RUTAR KATARINA ČADRG 22 22.12.1919-1944 RUTAR IVAN ČADRG 22 13.12.1916-1944 UMRLA V INTERNACIJI RUTAR TEREZIJA ČADRG 12 12.10.1915-1945 RUTAR IVAN ČADRG 5 11.11.1889-1944 ZB ČADRG |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, Vojko Hobič 25.8.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Tolmin |
— |
|
Plošča prvemu odboru OF za mesto Tolmin |
— |
Na Rutarjevi ulici hiši št.10 v bližini starega mestnega jedra |
V TEJ HIŠI JE BIL DNE 2-2-1942 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF ZA MESTO TOLMIN TOLMIN,DNE 27-4-1974 MESTNA ORGA.ZZB NOV TOLMIN |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Slovenj Gradec, doprsni kipi narodnih herojev Franja Vrunča, Rada Iršiča in Lada Mavserja |
FRANJO VRUNČ-BUZDO: Rojen v Slovenj Gradcu, po poklicu učitelj. Leta 1934 je postal član KPJ. Zaradi političnega dela, kot so pisanje političnih parol in risanja komunističnih znakov je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora v zloglasni Sremski Mitrovici. Ob kapitulaciji Jugoslavijeje bil Franjo Vrunč sekretar okrožnega komiteja KPS in komandir Celjske čete. Ob pripravah za napad na žendarmerijsko postajo v Slivnici so Nemci Vrunča ujeli in ga ustrelili 24. avgusta 1941 v Mariboru. Za narodnega heroja je bil proglašen leta 1953. LADO MAVSAR - RONKO: Kapetan Ronko je bil doma iz Notranjih goric pri Ljubljanai. Partizan je postal decembra 1941. Bil je v Šercerjivi brigadi, kjer je bil 1943 ranjen in povišan v čin kapetana. Lado Mavser je na Štajersko prišel s 14. divizijo. Enaidvajsetletni komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade je bil uspešen in proslavljen starešina. Bil je izredno pugumen in priljubljen med borci. Padel je v februarski ofenzivi 1944 leta na Graški gori, gori jurišev..Pokopan je v skupni grobnici na pokopališču v Šmiklavžu. ING. RADO IRŠIČ - GREGL: Rojen je bil v napredni slovenski držini v Mislinji. Mati je umrla v taborišču 1942 leta, brat Stanko pa je padel kot talec istega leta. Po srednji šoli v Mariboru je končal visoko šolo v Zagrebu, kjer se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Zelo dobro je poznal domače razmere v Mislinjski dolini. V KPJ je bil sprejet 1936 leta. Zaradi sodelovanja v partiskih demonstracijah leta 1940 v Beogradu je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je prestajal v Glavnjači. Aprila 1941 se je vrnil v rodno Mislinjo. Iršič je bil osrednja osebnost NOB v Mislinjski dolini. 1941 leta je postal član okrožnega komiteja Maribor in vodil tudi okrožni odbor OF Maribor. Bil je izdan in padel 12.12.1941. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja v občini Slovenj Gradec |
Doprsni kipi narodnih herojev so v Parku herojev zraven grobnice v starem delu mestnega jedra v Slovenj Gradcu ob Splošni bolnišnici, gimnaziji in cerkvi sv. Elizabete. |
NARODNI HEROJ FRANJO VRUNČ - BUZDO 1910-1941 NARODNI HEROJ LADO MAVSAR - RONKO 1924-1944 NARODNI HEROJ INŽ. RADO IRŠIČ - GREGL 1910-1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 7. julija 2017 |
31.12.2022. 00:00 |
— |
Sliki "4" - Bor1974, 17.IX.2022
Obisk in tri fotografije 28. 12. 2022 M. Hladnik |
Doprsni bronasti kipi |
Slovenj Gradec |
Slovenj Gradec, 755, Mestna občina Slovenj Gradec |