Brunarica, krita s slamo, v kateri je shranjen fotografski material o delovanju kurirske postaje P - 21 (v RKD narobe zapisano P 22). V bližini je na naravno skalo pritrjena spominska plošča, postavljena 23. 9. 1979. Spomenik trem padlim kurirjem je bil po navedbi v brošuri Šentviška planota postavljen 16. 5. 1954.

• EŠD 22998
• Šentivška planota, 19, 20 (Kulturni in naravni spomeniki, 107)

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

V OKOLJU SKAL IN ZAVETJU GOZDOV
JE NA TEM MESTU OD LETA 1943
DO OSVOBODITVE NEMOTENO DELOVALA
PARTIZANSKA KURIRSKA POSTAJA
"P-21"

23. 9. 1979 KS IN DPO PEČINE

Na Glasbeni matici v Ljubljani plošča v spomin partizanskim glasbenikom — Franciju Šturmu (padel v nemški ofenzivi 11. 11. 1943 v Iškem Vintgarju), Svetozarju Maroltu-Špiku (ranjen in ujet na pohodu 14. divizije na Štajerskem, ustreljen kot talec 7. 5. 1944 v Zagorju) in Rudiju Pešlu (padel 30. 4. 1945 pri Dobravljah v Vipavski dolini); plošča odkrita 1964.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 29.

ZA SVOBODNO PESEM 
SO PADLI PARTIZANSKI 
SKLADATELJI:

SVETO MAROLT - ŠPIK
RUDI PEŠL
FRANCI ŠTURM

MAMA - NANABLAGOJEVIĆ LJUBICA1910 - 1972TATA - DEDABLAGOJEVIĆ MILORAD1899 - 1978

Spominska plošča, velikosti 50 x 65 cm, iz sivega kamna, z vklesanim napisom, je vzidana na obcestni strani rojstne hiše narodnega heroja.

Ignac Voljč - Fric, roj.4.8.1904. na Vrhniki, padel 4.4.1944. v  boju z Nemci v bližini Trobelj pri Slovenj Gradcu.

Po končani osnovni šoli se je izučil za kovača in delal v Cerknici, leta 1932 je postal član KPJ, leta 1933 so ga zaradi politične dejavnosti aretirali, obsodili na t.i. "notranjskem procesu" na štiri leta robije v Sremski Mitrovici.

Po odpustu z robije je kot šofer avtobusa v Ljubljani in okolici razvažal propagandni material, po okupaciji pa se je takoj vključil v NOG. Poleg številnih funkcij je leta 1943 postal član OK KPS za Notranjsko, udeležil se zbora poslancev v Kočevju, februarja meseca 1944 ga je CK KPS imenoval za sekretarja oblastnega komiteja KPS za Štajersko in deloval do 4. aprila 1944. ko je padel. Doprsni kip so narodnemu heroju Ignacu Voljču - Fricu v spomin postavili tamkajšnji krajani in sicer ob osnovni šoli v Pamečah pri Slovenj Gradcu.

Doprsni kip s podstavkom, kot tudi ime vojašnice po njem na Raskovcu nad Vrhniko, kjer je sicer bila vojašnica JLA, je po zasedbi vojašnice 1991. leta, slovenska vojska tiho in sramotno odstranila. Ta portret - kip je shranjen v prostorih ZZB za vrednote NOB Vrhnika.

V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 4.8.1904

NARODNI HEROJ

VOLJČ IGNAC - FRIC

PADEL V NOB KOT SEKRETAR

POKRAJINSKEGA KOMITEJA ZA

ŠTAJERSKO   4.4.1944

V NAJTEŽJIH DNEH NARODNO OSVOBODILNE BORBE JE BIL V TEJ ŠOLI 22.10.1944 IZVOLJEN PRVI OKRAJNI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA TOLMINSKO

OB 30 LETNICI ODBOR ZA ZAPADNO PRIM. OKROŽJE

Na plošči so imena šestih delavcev tovarne Tosama, žrtev fašističnega nasilja v drugi svetovni vojni. Jožeta Koviča - Krima, sekretarja okrajnega komiteja KPS Kamnik so zajeli in ubili 14. 3. 1945. Ploščo, izdelano po načrtu inženirja Miroslava Gregoriča, je odkrila delovna skupnost podjetja Vata Vir 29. 11. 1961.

Na obcestnem pročelju sosednje stavbe je še ena plošča iz leta 1950.

• PPomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 215. 
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 191.
• EŠD 15848

ZA ŽIVLJENJE --
ŽIVLJENJE SO DALI

1941--1945

MRKO BERNOT
MARIJA GABERŠEK
TEREZIJA GOLOB
JULIJANA GRLICA
JOŽE KOVIČ
ANTONIJA PAŠTEBAR

• Sistory navaja: Ime in priimek: Alojz Ahlin, Oče: Anton, Mati: Terezija, Datum rojstva: 07. 07. 1900, Kraj rojstva: Grosuplje, Kraj bivanja: Grosuplje, Stara občina: Grosuplje, Nova občina: Grosuplje, Poklic (soc. status): skladiščnik, Datum smrti/izginotja: 29. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Grosuplje, Kraj pokopa: Grosuplje

»Po kapitulaciji Italije je partizanska vojska 11. septembra 1943 osvobodila Grosuplje; tekstilna tovarna »Motvoz in platno« je takoj pričela z delom in je delala za partizansko vojsko do 29. oktobra 1943, ko so Nemci bombardirali Grosuplje. Takrat je bil ubit skladiščnik tovarne Alojz Ahlin.«

• Franc Štibernik [Ur.], Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje; Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje, 2019, str. 38.

     [križ z reliefno podobo Kristusove glave]        

                      ALOJZIJ AHLIN
SKLADIŠČNIK TOVARNE MOTVOZ PLATNO
           * 7. 7. 1900        + 29. 10. 1943
            ŽRTEV ZRAČNEGA NAPADA

OKROŽNA KOMISIJA VARNOSTNO OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OF ZA TOLMINSKO JE DELOVALA NA TEM OBMOČJU OD JUNIJA 1943 DO APRILA 1944

31.5.1987        KRAJANI IN BORCI VOS

                      POKRAJINSKA KOMISIJA VOS

                      PRIMORSKA SLOVENIJA

ZA TRST, PIVŠKI, BRKINSKI, ISTRSKI, VIPAVSKI,TRŽIŠKI,IDRIJSKI, BAŠKI, TOLMINSKI, BENEŠKI, KANALSKI, BRIŠKI, GORIŠKI, ZA GORICO, KOROŠKI

Cilenšek Nada, rojena 1925 v Migojnicah, dijakinja 4. letnika gimnazije v Celju, je odšla v partizane z vso družino leta 1941. Opravljala je več pomembnih političnih funkcij. 24. decembra 1944 je padla v borbi z Nemci pri Kandršah. Uranjek Ivanka, rojena 1920 v Migojnicah. Opravljala je več pomembnih političnih funkcij. Konec julija 1941 je kot kurirka odšla na ilegalno javko v Krško. Zaradi izdaje je bila pokončana Brežiška četa in z njo tudi Ivanka.

• Spomeniki NOB v občini Žalec.  

.
»Nada Cilenšek se je rodila leta 1925 v Migojnicah. Ko je izbruhnila vojna, je hodila v celjsko gimnazijo, po napisni akciji s 6. na 7. julij11 1941 pa je z vso družino odšla v partizane. Poleg očeta Rudija sta v aktiven boj proti okupatorju stopili še mama Julijana – Julka in Nadina  11-letna sestra Laura. 
Nadina starša Rudi in Julijana s partizanskima imenoma Vrankar (tudi Urankar) in Betka sta odigrala izjemno aktivni vlogi pri gradnji odporniške mreže v okolici Celja. 
[…]
Ivanka Uranjek, »prva žrtev fašističnega terorja z območja občine Žalec«, se je rodila 7. aprila 1921 kot deveti otrok v revni rudarski družini iz Griž. Njen oče je, tako kot Nadin v Libojah, trpel težke življenjske razmere rudarja v Zabukovici. Po končani osnovni šoli je leta 1932 izobraževanje nadaljevala na celjski gimnaziji ter ga leta 1941 zaključila z maturo na učiteljišču v Ljubljani. Na griški šoli je občasno poučevala, čakala pa je še na dekret34 o namestitvi na šolo v Grižah. Leta 1937 je postala članica SKOJ-a, kjer se je med drugim družila z Vero Šlander in Karlom Destovnikom – Kajuhom, po okupaciji pa je pričela z organiziranjem narodnoosvobodilnega gibanja v Zabukovici. Kot prva slovenska talka je bila skupaj z devetimi krškimi SKOJ-evci 30. julija 1941 ustreljena v gozdu Dobrava pri Brežicah, potem ko je bila aretirana ob poskusu predaje propagandne literature njihovi skupini. Dne 28. julija je polna mladostne, nepremišljene samozavesti35 prispela v Krško in iz neznanega razloga pri lokalnem brivcu pustila aktovko, polno propagandnega materiala, ki jo je potem ta odnesel na policijo, medtem ko je ona po Krškem iskala SKOJ-evce, kar je sprožilo množično akcijo iskanja aktivistov. Množični grob je ostal skriven vse do konca vojne, ko je njegovo lokacijo očetu enega izmed ustreljenih aktivistov razkril logar, ki je bil v času streljanja ujetnikov v bližini. Dne 30. novembra 1945 so žrtve prenesli na krško pokopališče.36 Ivanka pa ni bila edina žrtev rudarske družine Uranjek iz Griž. V boju z okupatorskimi silami sta padla tudi Ivankina starejša sestra Pepca in njen mož, ki sta se pridružila Pohorskemu bataljonu, ter moža dveh njenih sester.
[…]
Poimenovanje šole v Grižah vztrajno prepleta Meto, Ivanko in Nado. Na proslavi 23. aprila 1977 – ob 40-letnici KPS, 40-letnici KPJ pod vodstvom Josipa Broza Tita in njegovem 85. rojstnem dnevu – so pred šolo slovesno razkrili doprsna kipa Nade Cilenšek in Ivanke Uranjek. Poleg učencev sta sodelovala še vaški pevski zbor in godba na pihala iz Zabukovice. Meta Rainer je v ta namen napisala pesem, katere rokopis lahko najdemo v kroniki griške šole:
.
    Ivanki in Nadi 

Ivanka – tvoje je ime dobilo 
V tem trdnem bronu trajen spomenik 
A zraven tebe mlade borke lik, 
Nam nepoznane Nade lice milo. 
.
Ko mlado je življenje komaj vzklilo, 
Iztrgal dušo mu je zli krvnik, 
Iz hoste je odjeknil smrtni krik, 
Namesto, da bi petje se glasilo. 
.
Na našem nebu zvezdi dve blestita, 
A v naših srcih lučki dve gorita, 
Dve deklici med nami tu živita! 
.
In dokler tod mladina bo hodila, 
Cvet rdeči domoljubja bo gojila – 
Ivanke, Nade kri ga bo pojila. 

                                                                   M. R. Žalec, 8. 3. 1977«

• Hana Habjan, Zgodba treh bork: Mete, Ivanke in Nade. /Spor pri preimenovanju šole v Grižah leta 1969/ Kronika, Letnik 65, Številka 3, Leto 2017, str. 505, 507, 508, 509. [Elektronski vir] Kronika, Letnik 65, št. 3, 2017 Dostop: 31. 7. 2024.   

»Milena Mohorič, 36-letna profesorica, aktivistka, pri kateri je bila javka, seje GP POS in zatočišče ilegalcev. Besedilo je verjetno nastalo kmalu po tem, ko je bila spomladi 1941 kot talka ustreljena prva Slovenka Ivanka Vranjek. Objavljeno je po vojni v Naši ženi, 1946, št. 5, str. 105, in v avtoričini zbirki Samotni breg, 1947, str. 65. Fe 146, Oc 108.

    Ivanki Vranjek

Na naših poljih so vzcvetele rože.
Deset življenj nam mladih je zašlo.
Roke kopale same so grobove,
jih zrlo hladno tujca je oko.
.
Ti prva med slovenskimi ženami
odšla si mlada v mučeniško smrt,
vsi tvoji upi zdaj so s tabo v jami
in Krško polje je mrtvaški prt.
. 
Kaj ni dovolj že bolečin prestanih?
Slovenski narod sklonil je glavó.
Koliko bo grobov še izkopanih?
Naj večno rane nas krvave žgó?
. 
Tja v gluho noč odmevajo vprašanja.
Uboge gmajne ne doni več glas.
Kri oporoko nam z grobov oznanja:
Bojujte se, prišel je boja čas!«
. 

• Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str.452.

LORENZO VIDALI JE BIL ZVERINSKO UBIT OD NACISTOV V TRŽAŠKI RIŽARNI APRILA 1945.
SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU

A LORENZO VIDALI EROICO CADUTO PER LA CAUSA DEI POPOLI BARBARAMENTE TRUCIDATO DAI NAZIFASCISTI NELLA RISIERA DI S. SABBA TRIESTE APRILE 1945

MORTE AL FASCISMO - LIBERTA AI POPOLI

Spominska plošča pri Koširju je posvečena sedežu poveljstva Cankarjevega bataljona, ki je bil med decembrsko vstajo leta 1941 v tej hiši, in njegovemu usmerjanju bojev na tem območju. Ploščo so odkrili leta 1991, dostop do Koširjeve hiše je iz Loga v Poljanski dolini.

Cankarjev bataljon se je po zmagi v Rovtu 12. decembra 1941 premaknil v Poljansko dolino na območje Bukovega Vrha, Pasje ravni in Valterskega Vrha. Tu so se jim pridružili še borci iz Polhograjskih dolomitov, prostovoljci iz Poljanske in Selške doline ter iz Škofje Loke. Od tu so izvajali borbene in prehranjevalne akcije na Črni Vrh, Poljane in v druge kraje po dolini. Vrhunec decembrske vstaje so bili spopadi z Nemci od 25. do 27. decembra 1941. Poveljstvo Cankarjevega bataljona na čelu s komandirjem Jožetom Gregorčičem in političnim komisarjem Stanetom Žagarjem se je takrat nahajalo na kmetiji pri Koširju in od tu uspešno usmerjalo boje do odhoda v Dražgoše.

Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem
Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/valterski-vrh.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 257.

KMETIJA PRI KOŠIRJU JE BILA
OD 23. DO 27. DECEMBRA 1941
SEDEŽ POVELJSTVA CANKARJEVEGA
BATALJONA. OD TU SO USMERJALI
BOJE MED POLJANSKO VSTAJO.

                DOMICILNI ODBOR
                CANKARJEVEGA BATALJONA
                1991

Na mestu kjer je bil Jačev senik je bila v drugi polovici maja 1943 postavljena bolnica Sanitetna postaja št. 8. Imela je platneno streho pod skalnim previsom. Za postelje so služila nosila. Za hrano in zdravila so skrbeli domačini. Bolnico je obiskal tudi Dr. Peter Gala. Po kapitulaciji Italije je bila bolnica ukinjena.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

                  [zvezda]

        TUKAJ JE BILA 1943

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA

       Ob 20. obletnici vstaje 

       postavila Krajevna 

       organizacija ZB Kobarid