Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5587
Zgornja Pristava, spomenik padlim kurirjem

Kamnit spomenik, posvečen leta 1944 padlim kurirjem RTV postaje.

27. septembra 1944 so kurirju postaje S 8 taborili v gozdičku pri Dežnem blizu Vinkove hiše. Kurirje je opazila hotelirka Osterbergerjeva s Ptuja, ki je to javila orožnikom v Podlehniku. Nemci so kurirje obkolili z več obroči. Bitka se je začela pri Dežnem, končala pa ob Dravinji pri Zgornji Pristavi, kjer so padli štirje kurirji. 

V bližini zgradbe Zgornja Pristava 2. V Kamri je lokacija označena ob cesti sredi vasi. Koordinate: 46.34861, 15.83661.

KRAJ

JUNAŠKEGA BOJA

KURIRJEV

8 TV POSTAJE

27-9-1944

IN SMRTI

STANETA

PETROVIČA-IVANA

S HAJDINE

JOŽETA 

KOROŠCA-ANDREJA

S SPUHLJE

FRANCA

PETKA-ZVONKA

IZ CVETKOVEC

ANTON

GORIŠEK-TONE

IZ REČICE

.

SLAVA PADLIM

BORCEM

ZA SVOBODO

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 17.5.2020 16.maj 2021 dopolnil D.Divjak S.Gradišnik, 31.10.2023 R. Zupanec, 19. 2. 2024
19.2.2024. 00:00
16.5.2021 dodal tekst z obeležja in dopolnil podatke D.Divjak S.Gradišnik, 31.10. 2023, Popravil lokacijo (prej pri Dežnu), zdaj Zgornja Pristava. Dodal štiri fotografije in koordinate. Ob cesti Majšperk - Podlehnik je lepo vidna usmerjevalna tabla k spomeniku, sam spomenik pa je že načel zob časa. Domačija, ki je nekaj deset metrov naprej od spomenika, je opuščena. R. Zupanec, 19. 2. 2024
betonski obelisk
Videm
K.o.: 445-ZGORNJA PRISTAVA
4776
Babno polje-Spomenik

Spomenik v obliki kamnitega stebra, katerega leva stranica je poševna in se tako steber, ki je spodaj širok 70 cm, levo oži proti vrhu širine 50 cm, na katerem je petokraka rdeča zvezda.Na zadnji strani je na vrhu pesem in nato imena in priimki žrtev s področja Babnega polja.  Na sprednji strani, ki gleda na cesto, je vklesan relief shematiziranih borcev. Cel kompleks je zaključen s stranskimi nizkimi zidovi, zgornjo ploščad sestavljajo  tlakovci, spodnji , manjši površini levo in desno od stopnic  pokrivajo pohodne plošče, dostop je mogoč po sedmih stopnicah v sredinskem delu ter po klančini levo. Obkrožajo ga iglavci.

Spomenik je narejen po načrtu Janeza Berdajsa ter delo kiparja Vekoslava Bombača. Odkrit je bil leta 1959.

https://wp.me/p4TOBI-f1

Fotografije v povezavi:Miloš Toni

Ev.št.:17026

S ceste Stari trg - Prezid se zavije desno proti Babnemu Polju. V bližini spomenika je na desni strani transformator, spomenik je na levi strani, zakrit z borovci.

TO ŽRTEV --
BORB IN ZMAG JE SPOMENIK
POSTOJ TOVARIŠ
                    SPOMNI SE NA MRTVE
VSE KAR VELIKO JE
                          VZKALI IZ ŽRTVE
IN TI KI ŽIV SI
                     MRTVIM SI DOLŽNIK
.

                         .

                    PADLI V NOB

CINDRIČ ANTON        ŽAGAR FRANC
MOHORIČ FILIP         OŽBOLT SLAVKO
OŽBOLT JANEZ         JANEŽ FRANC
MAJETIĆ ALOJZ        OŽBOLT JANEZ
TROHA FRANC          TROHA STANKO
                LIPOVEC MARIJA
.
         STRELJANI KOT TALCI NA
        VRAŽJEM VRTCU 30.7.1942
.
GRAJŠ JOŽE
TROHA JANEZ 
TROHA  
JANEZ
VEBER FRANC˙VEBER JAKOB
KLIMPF JOŽE KLIMPF JOŽE˙VEBER
ANTON LIPOVEC ANTON˙LIPOVEC JANEZ
LIPOVEC FRANC    ˙  ŠOŠTARIČ FRANC           ˙      
TROHA JOŽE            ˙  LIPOVEC  JANEZ
ŠOŠTARIČ JOŽE ˙ MALNAR VALENTIN
ŽAGAR JOŽ E   POJE JAKOB ˙  POJE
EDVARD ˙TURK JANEZ ˙MLAKAR JANEZ
MLAKAR JOŽE  ˙  TROHA JOŽE ˙ POJE
FRANC ˙ŽAGAR STANKO ˙ KONC JOŽE
ZAJC FRANC ˙TROHA ANTON˙MLAKAR
ANTON ˙ MLAKAR  FRANC ˙ LIPOVEC
ANTON˙LIPOVEC VALENTIN˙LIPOVEC
JANEZ˙LIPOVEC FRANC˙TROHA FRANC
VEBER  JANEZ ˙ MLAKAR  JOŽE  ˙  KOS
KAROL ˙ BIZJAK RIKO ˙ BEČAJ  FRANC
.

         STRELJANI V JERMAN DOLU
                   PRI KOŠNJI SENA
.

JOZELJ ALOJZ ˙ TROHA FRANC ˙ POJE
JANEZ  ˙  POJE VINKO  ˙  POJE FRANC
VESEL FILIP ˙GRAJŠ FRANC ˙ LIPOVEC
PETER ˙ KOVAČ ANTON

.
     UMRLI V INTERNACIJI NA RABU
.
KONC ALOJZ ˙KOVAČIČ MATIJA ˙TROHA
JOŽE˙DEBELJAK ALOJZ OŽBOLT FRANC
OŽBOLT JANEZ ˙OŽBOLT ANTON ˙OŽBOLT
ALOJZ ˙ JANEŽ SLAVKO MLAKAR JANEZ
OŽBOLT FRANC  ˙  JANEŽ JANEZ ˙ BAJC
FRANC ˙  STRLE  ALOJZ ˙  KALIČ JANEZ
PINTAR ANTON ˙KONC JANEZ ˙ VEBER
ANTON ˙ MLAKAR TEREZIJA

.
SPOMENIK POSTAVLJEN
                        V POČASTITEV 40 LET KPJ 
                               [zadnji stavek je namerno razbarvan]

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 30.november 2019, 26.11.2021
26.11.2021. 00:00
26.11.2021 dopolnil s tekstom na spomeniku D.Divjak
Spomenik
Loška dolina
1651-BABNO POLJE, št. parc.: 1287/7
6501
Jožef Ferfolja, Doberdob

Jožef Ferfolja, anche Giuseppe Ferfoglia, nacque a Doberdò del Lago il 22 agosto 1902. Era sposato con Dora. La coppia aveva sette figli. Era un partigiano nella Brgt. Autonoma della Divisione Garibaldi "Natisone". Fu arrestato il 12 ottobre 1944 e deportato al campo di concentramento di Dachau. Li morì il 29 dicembre 1944. Suo figlio Pepi, deportato a Cottbus, poteva sopravvivere. 

Via Roma / Rimska ulica 2, Doberdob (nasproti cerkve); v seznamu Furlanskih spotikavcev je ulica narobe označena kot Via Roma 1 oz. 4. 45° 50′ 43,58″ N, 13° 32′ 24,4″ E

TUKAJ JE PREBIVAL
JOŽEF FERFOLJA
ROJEN 1902
PREGNAN
DACHAU
UMORJEN 29. 12. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 1. 2021
22.10.2022. 00:00
Dodal sliki M. Hladnik 22 10. 2022.
Spotikavec
Italija, Doberdob
8387
Jožkov kot

Titov kip, jugoslovanska in partijska zastava, po stenah fotografije Tita in njegovi slikarski portreti. Slikano 2015 in 2023.

Kamniška Bistrica 5, gostišče Pri Jurju, Jožkov kot je levo za vhodom, sicer pa so Titove slike povsod po gostinskem prostoru.

JOŽKOV KOT

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
11.6.2023. 00:00
soba
Kamnik
8394
Štepanja vas, pokopališče, Marčenko Bogdan - Tiger

Sistory navaja Ime in priimek: Bogdan Marčenko, Oče: Nikita, Mati: Josipina, Priimek matere: Metlar, Datum rojstva: 25. 11. 1924, Kraj rojstva: Ljubljana, Zelena jama, Kraj bivanja: Ljubljana, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 10. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Plešivica, Kraj pokopa: Štepanja vas.

»[…] Marčenko Bogdan-Tiger  *1924 Zelena jama    + 1944 Federmaus-Bohor […]« (Franci Strle, Seznam borcev 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča* Tomšičeva brigada, Uvodni del, Knjižnica NOV in POS 5/1, Ljubljana. 1980, str. 541)

»[…] Marčenko Bogdan-Tiger  *1924 Ljubljana-Moste  + 1944 Federmaus […]« Franci Strle, Seznam borcev Tomšičeve brigade za čas od 16. julija 1942 do 13. julija 1943*, Tomšičeva brigada, 1942–1943, Knjižnica NOV in POS 5/II, Ljubljana: Založba Borec in Partizanska knjiga, str. 862)

»Švabi so se privlekli na trideset korakov od kuhinje, vendar jih ni nihče opazil. Morda je trajalo nekaj sekund zmede, ko se je položaj začel preobračati. Nekdo od naših je že vpil: »Hura, juriš!« Že smo začeli užigati nazaj po švabih. Toda večidel smo streljali v zrak, sicer bi zadeli naše, ki so se motali v gručah. Tisti, ki so bili prej zadnji, so se znašli zdaj kot prvi. Med njimi je bil tudi komandant bataljona Tiger, ki se je skupaj s svojimi borci prvi zagnal proti švabom. Zdaj je postajal naš odpor vse bolj organiziran, položaj se je razbistril. […] Zasukali smo jih v hrib Federmausa  […] Zgoraj pod vrhom so švabi spet dajali rahel odpor. Toda komandant 3. bataljona Tiger – Bogdan Marčenko, jim ni dal do sape. Borci so jurišali za njimi do vrha. Toda zgoraj pred nami  se je Tiger nenadoma opotekel, švabska krogla ga je zadela v zadnjem jurišu. Njegov namestnik je pritekel k njemu, da bi mu pomagal. Toda Tiger je že umiral, s slabotnim glasom je naročal svojemu namestniku: »Rudi, maščuj me!«

[…] Zbrali smo se na vrhu Federmausa. Tovariši iz 3. bataljona so nam pripovedovali o junaštvih svojega komandanta. Bil je v neštetih bojih, v vsakem težkem položaju prvi. Tudi tokrat je bilo tako. Že leta 1942 je bil mitraljezec v Tomšičevi brigadi. Nad Gaberjami, ki so jih bombardirali Italijani, je kot najboljši strelec zbil italijanski bombnik. To je bilo prvo letalo, ki so ga zbili slovenski partizani. Mnogo švabov je ležalo v snegu. Naši so pokosili tudi tistega, ki je zadel komandanta Tigra.« (Anton Ahčin – Darko, Spomini iz štirih brigad, Založba Obzorja Maribor, 1969, str. 161, 162)

 (Iskalnik grobov Žale, Štepanja vas, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# )

Pokopališče Štepanja vas, Ljubljana, Oddelek:[10], Vrsta: [1],Grob: [4]

 MARČENKO
   BOGDAN
   »TIGER«
1924 – 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
17.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K.o.: 1772 - Štepanja vas, št.parc.: 175
6407
Žrtvam druge svetovne vojne

Spomenik je postavila tržaška občina.
LSI 1: 148

Pokopališče pri sv. Ani, Trst
Ukmar Jozo, Ilinič Djuro, Dodan Drago, Maglica Vinko, Radič Ivanka, Borčina Stipe, Zapurjak Franc, Subotič Dušan, Vukinič Ivan, Šerko Alojz, Vurnič Ivan, Marič Andrej, Kocjančič Anton, Sveten Lazar, Piplica Josip, Hasan Stjepan, Marni Franc, Bilančič Nikolaj, Zidar Peter, Puškalovič Amon, Frančič Grgo, Simič Ivan, Skorič Mladen, Remec Alojz, Vuckovič Savo, Kucov Peter, Karamhmedovič, Krkljič Mirko, in ostali nezani borci.
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 19. 12. 2020
29.1.2022. 00:00
Imena padlih Danijel Zlatič.
Italija, Trst
8331
Padlemu sinu Pepetu-Pernica

Po "Sistory" Jože Milan GRADIŠNIK, roj. 14.III.1927 v Dragučovi, padel 24.11.1944 na Kozjaku.

Pokopališče Pernica

"RODBINA GRADNIŠNIK

PEPEK

LETA 1944 V BORBI DAL SI

SVOJE MLADO ŽIVLJENJE"

Obstoječi spomeniki
Bor1974 16.5.2023 D.Divjak 20.6.2023
20.6.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 20.6.2023
Družinski spomenik
Pesnica
K.o.: 642-PESNICA, št.parc.: 74/5
6475
Žrtvam iz ulice Ghega
Pokopališče pri sv. Ani v Trstu [kje točno?]
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
3.1.2021. 00:00
Italija, Trst
6409
Katinara

Desetim pripadnikom JLA in petim Lonjercem, padlim v NOB.

Zanj nobeden ne ve, je zanemarjen. Manjkajo črke pri italijanskem napisu, imena se slabo poznajo, zvezda tudi je zanemarjena.

Na pokopališču pri Katinari (Cattinara), Lonjer. Dostop je možen samo iz izhoda predora Carso. Zavije se desno proti bolnišnici Katinara in od križišča, ki gre za Trst, še enkrat desno. Nato je na levo ozka cesta, ki vodi do pokopališča. Spomenik je na sredini tega. Do spomenika padlim pridemo skozi vhod naravnost proti Kapeli, približno na sredini se obrnemo na levo prečno pot med grobovi, dokler ga ne zagledamo na desni strani te poti.
Panka Vulič, Nepoznan, Stipe Belobrk, Puhar, Ljube Ivanič, Andrja Brkljačič Pavlovič, Janjič Anjo, Marko Rarovič, Vadenik Bulovič, Čok Emil, Čok Ferdinand, Čok Leander, Constante Felice. Kot talec Pertot Andrej. Slava Padlim Junakom za Svobodo 1. 5. 1945 Tovariši. 
Neobiskani spomeniki
..M. HladNik 19. 12. 2022 D.Divjak
17.5.2022. 00:00
Besedilo prispeval Danijel Zlatič. D.Divjak dodal opis poti 17.5.2022
Italija, Trst
5159
Renče, napis TITO na Velikem vrhu

Na severnem pobočju Velikega vrha je od leta 1946 velik napis TITO, ki so ga renški mladinci in mladinke sestavili iz kraških kamnov, zbranih z okoliških strmin in globeli. Ob njem je bil prvotno še napis OF. To je bil občudovanja vreden podvig pod nenaklonjeno zavezniško vojaško upravo. Z napisom so hoteli sporočiti svetu svojo kljubovalnost, obenem pa podpreti velike ljudske manifestacije v Gorici za priključitev Primorske Jugoslaviji. Primorci so s tem in podobnimi napisi "zaznamovali" ozemlja, ki so po 25 letih fašističnega raznarodovanja in zatiranja spet pripadla slovenskemu življu. Poleg renškega, ki je visok trideset in širok petnajst metrov in tako največji od treh, sta podobna napisa tudi nad gradom Rihemberk v Braniku in na Sabotinu nad Novo Gorico.

vir: 

http://www.konjeniskepoti.info/index.php?option=com_content&view=article&id=49&Itemid=65

Na Primorskem je bilo leta 2021 šest kamnitih napisov TITO, in sicer: 

     nad vasjo Dekani, 

     na hribu Kokoška nad Lipico, 

     na hribu Golec nad Branikom, 

     na pobočju Velikega vrha nad Renčami

     na Sabotinu nad Novo Gorico ter 

     nad vasjo Lipa na Krasu.

Največji je tisti na Kokoški, ki je tudi edini navpičen, a je že precej zaraščen.

fotografija 1 posneta iz Renč, Žigoni 38

fotografija 2 po velikem požaru na Krasu avgusta 2022. Vir:

https://www.idrija.com/breme-odgovornosti-v-takšnih-situacijah

fotografija 3/1 posneta 10.9.2023, vir: svobodnabeseda.si/-september-2023 stran 2

Veliki vrh, južno od Renč, GPS: 45°52'05.9"N 13°39'08.7"E

    TITO

Obstoječi spomeniki
MK, neobiskano, 6. 10. 2023
20.6.2024. 00:00
Dodal posnetek napisa po velikem požaru. M. Hladnik 20. 6. 2024
Kamniti napis
Renče-Vogrsko
2599
Anton Starman

SIstory navaja Ime in priimek: Anton Starman, Oče: Ignac, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 00.00.1920, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Planina pod Golico, Stara občina: Jesenice, Nova občina: Jesenice, Pokrajina: , Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, Narodnost: Slovenec, Spol: moški,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1944, Kraj smrti / izginotja: Hrušica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

.

za Antonijo in Marijo ni podatka

.

Po podatkih Arhiva ZB Jesenice so na pokopališču tudi grobovi naslednjih borcev:

Franc Guzelj
aktivist OF Franc Klinar
kurir Valentin Klinar
Viktor Pregelj
kurir Jože Razinger
Ivan Seršen
Anton Štrumpfel
Tone Starman (gl. sliko)

Dodatne informacije

Sredi pokopališča ob cerkvi sv. Križa, Planina pod Golico.

Antonija Starman
*6. 9. 1928 + 28. 2. 1943

Marija Starman
*11. 11. 1926 + 9. 5. 1943

Anton Starman
*7. 4. 1920 padel 24. 3. 1944

[...]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 12. 2017
17.9.2023. 00:00
Nagrobnik
Jesenice
2174 PLANINA, 351
2858
MIRNA, krajevno pokopališče - grob padlih borcev NOV in generala Lada KOCJANA

Na pokopališču Sv. Helena na Mirni so 4 grobovi padlih borcev. Da bi se izognili večjim stroškom, so se pri ZB za vrednote NOB Mirna odločili, da postavijo novo obeležje na prostoru, kjer sta pokopana dva borca skupaj, torej eno obeležje za štiri padle borce.

Na obeležju so napisana imena vseh štirih borcev. S to odločitvijo se je strinjala tudi občina Mirna.

Obnovitev je bila izvedena leta2012.

31. decembra 2022 je v ta grob bila pokopana žara s pepelom generala Lada Kocijana. V decembru 2023 postavljena kamnita plošča- obeležje gen. kocijanu.

Iz središča Mirne na lokalno cesto preko železniškega prehoda na Cesto na Gradec. Grob je za cerkvijo lokacija 132.

rdeča peterokraka zvezda. Pod zvezdo so napisi:

PADLI BORCI NOB

LEVSTEK HERMAN

1925 - 1942

STRAH ENGELBERT

1899 - 1943

SOTLAR FRANCI

1916 - 1944

NEZNANI BOREC

.

GEN. LADO KOCIJAN

1925 - 2022

Obstoječi spomeniki
b.jerčič 28.2.2018, 30.3.2024 D.Divjak 1.1.2023
30.3.2024. 00:00
D.Divjak dodal posnetke 3 in 4 ter dopolnil podatke 1.1.2023, B.Jerčič zamenjana slika št.1,30.3.2024 T.Bizjak dodal sliko z dne 18.12.2024
granitni blok v obliki skale z vklesanimi napisi, grantna pravokotna plošča z vklesanim sporočilom - memorialna dediščina
Mirna
K.o.: 1410-MIRNA, št.parc.: 2212/2
3592
Ljubljana - Spomenik pionirjem ob 20-letnici

V parku Tivoli, levo od vhoda v Muzej novejše zgodovine (Celovška 23), stoji spomenik pionirjem. Spomenik je delo kiparja Zdenka Kalina, odkrit pa je bil 19. februarja 1962.

Ob 20-letnici ZP Jugoslavije in obisku Leonida Brežnjeva, delo Zdenka Kalina.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 35.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 155.

  vsi123

Pri muzeju novejše in sodobne zgodovine, Celovška cesta 23

OB 20. OBLETNICI PIONIRSKE ORGANIZACIJE

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 05.11.2018 D.Divjak 21.6.2022
12.7.2023. 00:00
Dopolnil opis in podatke, D.Divjak 21.6.2022 M. Kermavnar, 12.7.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4
Dva bronasta pionirja na podstavku
Ljubljana
K.o.:1740 - SPODNJA ŠIŠKA, št.parc.: 1359/1
2387
LJUBLJANA, Žibertova 27 - spomenik v NOB padlim gojencem Učiteljskega doma

EŠD: 5684

Na tlakovani ploščadi stoji prevotljena kamnita stena, velikosti okoli 3,00 x 2,00 x 0,50 m z vklesanim posvetilom F. Bevka in imeni padlih gojencev Učiteljskega doma. Skozi njo stopa gola mladeniška figura iz brona, visoka okoli 2,00 m.

Avtorja spomenika sta kiparja Zoran Didek in Stane Keržič.

Postavili in odkrili so ga leta 1955 in stoji na ploščadi, ob cesti, pred nekdanjim Učiteljskim domom, Žibertova 27.  Postavili so ga nekdanji gojenci, združeni v Klubu borcev MOV "Kosmač-Klemenc" 

Konec leta 1945 so preživeli gojenci Učiteljskega doma na stavbo doma vzidali spominsko ploščo z imeni 39 padlih tovarišev, leta 1953 so dodali novo ploščo, kajti na prvi še ni bilo imen vseh padlih. Med vojno je v partizane odšlo 93 gojencev Učiteljskega doma, 39 se jih ni vrnilo-žrtvovali so svoja življenja v boju za svobodo.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 75.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 53.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 42.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 153.

Ploščad pred nekdanjim Učiteljskim domom na Žibertovi 27, Ljubljana

V TEM DOMU JE V LETIH NARODNO OSVOBODILNE VOJNE ŽIVEL IN DELAL MLADINSKI AKTIV, KI JE KOT EN MOŽ STOPIL V BRAN ZASUŽNJENE DOMOVINE IN IZ SVOJE SREDE DAL 93 PARTIZANOV, OD KATERIH JE 39 DALO SVOJA MALADA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO IN NAPREDEK ČLOVEŠTVA.

OB DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE SO TA SPOMENIK NAPRAVILI PREŽIVELI GOJENCI UČITELJSKEGA DOMA ZDRUŽENI V KLUBU BORCEV NOB "KOSMAČ - KLEMENC" KOT TRAJEN SPOMIN PADLIM TOVARIŠEM SOBORCEM.

AHEC JOŠKO - BATIČ BRANKO - BERGINC RADO - ZAJC TONE - BOHANEC FRANČEK - BOROVKA ARNOŠT - GANDE ALEKSANDER - BULOVEC SLAVKO - HROVAT STOJAN - DRAŠLER STANKO - CERNIVŠEK TONE - KLEMENC MARIJAN - LUŠIN VLADO - KUŠČAR GUSTI - LUŠIN LOJZE - FLIS DUŠAN - MAKUC BORIS - KOVAČIČ ANTON - MEDVED MAKS - MODRIJAN GORAZD - KORENČ FRANC - ŽIVKOVIČ DUŠAN - PIRC LIBORIJ - MLEKUŽ SAVO - MILAN ŽIVKOVIČ - ZABUKOVEC MIROSLAV - LEŠNJAK JANEZ -  REBOLJ FRANC - MAJCEN FRANC - JOŽE TOLACI - MAJNIK PAVEL -  MICULINIČ UROŠ - RAPE ŽIVKO - OBLAK TODOR - TRŠAR FERDO - FERK JOŽE - ŽAGAR FRANC - MULLER VIKTOR - VINTER BORIS

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodiič, 7.10.2017, dopol.T.Bizjak in M. Štupica - 19.9.2020 22.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
22.8.2021. 00:00
22.8.2021 dopolnil opis D.Divjak
kamen, kovina - memorialna dediščina
Ljubljana
k.o.1740 - Spodnja Šiška, parc. št.: 1204
1307
Spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni, Števerjan

Spomenik 46 padlim so postavili leta 1948.
LSI 2: 207

Na Trgu Svobode v Števerjanu (na vrhu pred cerkvijo) stoji velik obelisk, posvečen padlim v NOV: zidan steber iz sivih naravnih, fugiranih kamnov ima na vrhu izklesano kamnito plamenico in še dve manjši pri vrhu ob strani, vpeti v sam spomenik. Pod vrhom spomenika je vzidan sklesan števerjanski grb, ki ima v levi polovici ( gledano od spredaj) Florjanovo roko z gasilnim vedrom vode, v desni pa grozd, ki predstavlja vinorodno naravo kraja. Pod vrhom je še vklesana letnica A.D.MCMXLVIII (Anno Domini 1948).

V ozadju spomenika je zid z več spominskimi ploščami z glavnim napisom ŠTEVERJANCI/ PADLI V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 1941-1945.  Vklesanih je 62 imen, ki so razvrščena kot borci, umrli v taboriščih itn.

Na zidku pod ograjo je plošča z napisom: ŽIVLJENJE STE DALI/ ZA SVOBODO LJUDI, HVALEŽNI SMO MI / INBODO BODOČI RODOVI.

 Spomenik stoji na ograjenem, privzdignjenem prostoru, kamor vodijo nizke stopnice z leve in desne. Števerjanski spomenik spada med  večja obeležja v deželi.

Števerjan (San Floriano del Collio), na trgu ob cerkvi sredi vasi

                           ŠTEVERJANCI

PADLI V NARODNI OSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945

                                [križ]

                               SLAVA

                       REYA MARJAN

                      GRAVNAR IVANŠ

                      TEKAR FRANC

BIZAJ MILAN                 HLEDE FERDINAND

BIZAJ SLAVKO              JURETIČ ALOJZ

CIBIČ SREČKO              KNEZ ALOJZIJA

GABROVEC STANKO    KNEZ FRANC

GRAVNAR DRAGO        KNEZ KAROL

GRAVNAR FRANC          KLANJŠČEK VLADIMIR

GRAVNAKR HENRIK      KOMJANC RIHARD

GRAVNAR KAROL          KORŠIČ KAROL

HLEDE ALOJZ živ. Cirila    KREŠEVEC CVETKO

HLEDE ALOJZ živ. Joožefa    KREŠEVEC JOŽEF

KOVAČIČ UGO               PADOVAN FELIKS

KOVAČIČ VALENTIN      PELICON SREČKO

MAČUS JOŽEF                PRINČIČ FRANC

MARAŽ KAROL               ROŽIČ EVGEN

MARAŽ RADKO              ROŽIČ RADKO

MARAŽ SLAVKO             ŠIROK GABRIJEL

MIKLUS IZIDOR              ŠKORJANC STANKO

MUŽIČ ALOJZ                 TRPIN BORIS

PADOVAN AVGUST        TRPIN FRANCP

ADOVAN BENEDIKT       TRPIN VOJKO

KORŠIČ JOŽEF               ŽNIDARČIČ ALOJZ

.

             OD NACIFAŠIZMA POBITI

FORMRNTIN BAR. EUGEN   MUŽIČ JOŽEFA

HLEDE ANTON                  ŠKORJANC PAVLA

KOMIC FRANC                  STANIČ MIROSLAV

KOVAČIČ SLAVKO            TERČIČ KATJA

                                           TERPIN JOŽEF

.

                 V TABORIŠČU UMRLI

HLEDE ALMA                   PODVRŠIČ ALOJZ

KNEZ PAVLE                    TRPIN FRANC

.

   V ITALIJANSKI VOJSKI IZGUBLJENI

CIBIČ MIRKO                    KOMJANC MIRKO

DORNIK ANTON               LIPIC JOŽEF

GRAVNAR CVETKO         MAČUS MIRKO

KOMIC ALOJZ                   ROŽIČ CVETKO

KOMJANC DANILO          TRPIN BORIS

.

    VOJNIM POSLEDICAM PODLEGLI

de REYA ANTON               LIPIC MARTIN

                                           NIKOLAVČIČ VINCENC

.

na plošči pred spomenikom:

                ŽIVLJENJE STE DALI

                 ZA SVOBODO LJUDI

             HVALEŽNI SMO VAM MI

                 IN BODOČI RODOVI

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 5. 4. 2017, 2. 1. 2021 , M.Kermavnar 15.6.2023 D.Divjak 28.6.2023
28.6.2023. 00:00
Dodal nove slike. M. Hladnik 11. 6. 2923 M. Kermavnar, 15.6.2023, dopisal imena v rubriko Besedilo na spomeniku: D.Divjak dodal opis obeležja, 28.6.2023
Obelisk
Italija, Števerjan
7471
Štefan Vresnik, Lovrenc na Pohorju

  • Stefan_Vresnik. Lovrenc na Pohorju.
  • 24. avgusta 1941 so aretirali še tri člane uporniške skupine: Tončko Vresnik - sestro ubitega Štefana, Franca Kolariča in Stanka Brezovnika. Že 25. avgusta 1941 so bili ustreljeni v mariborskem zaporu.
  • Vir: Ruški delavec, september 1986, str.5
Lovrenc na Pohorju, ob cesti nasproti hiše Cesta vstaje 18

NA KRIŽIŠČU TEH POTI
SE JE OB ZORI 24.  AVGUSTA 1941 SPOPADEL
GOLIH ROK Z OBOROŽENIMI OKUPATORJEVIMI
HLAPCI IN PADEL SMRTNO ZADET

              ŠTEFAN VRESNIK

PRVI ORGANIZATOR OSVOBODILNE FRONTE
IN ODPORNIŠKEGA GIBANJA V NAŠEM KRAJU

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 5. 4. 2022 S.Gradišnik, 7. 10, 2023
7.10.2023. 00:00
Dodal tri sveže slike. M. Hladnik 29. 12. 2022 Dodal besedilo, S.Gradišnik, 7. 10. 2023
plošča na kamnu
Lovrenc na Pohorju
669 LOVRENC NA POHORJU, 873/3
7935
Livold, spomenik talcem

Posvečen je 13 padlim borcem, 14 talcem in 6 žrtvam fašističnega terorja

Italijanska družba Emona je po izselitvi kočevskih Nemcev prevzela večino njihove nepremičnine. Živino je dala v oskrbo nekaterim domačinom. Živina pa je bila za prehrano partizanske vojske izredno pomembna in jo je dobivala od pastirjev, ki so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem.

10. maja 1942 je uprava Emone v Kočevju nenadoma odredila, da se živina odžene iz Črnega potoka in okoliških vasi v Kočevje. Pri Livoldu so čredo prestregli partizani in jo odgnali v Štalcerje. Naslednje jutro je italijanska vojska prišla v Dolgo vas in Livold, streljala vsevprek, zasliševala in ropala.

Prebivalce je aretirala in izmed njih izbrala 12 moških (sedem iz Dolge vasi in pet iz Livolda), ki jih je 11. maja 1942 ustrelila na mostu v Dolgi vasi.

Načrt za spomenik je izdelal Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, postavilo ga je kamnoseško podjetje iz Gradca v Beli krajini.

Odkrit je bil 3. oktobra 1963.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 120-121.

EŠD 18021

.

Nace Karničnik, Spomenik padlim za svobodo v Livoldu, Kočevske novice, Letnik III, Sreda, 15. 5. 1986,  št, 4, str. (8). Elektronski vir: Kočevske novice, št. 4, 1986 Dostop: 8. 2. 2024

.

Zaradi preureditve križišča je bil spomenik v letu 2022 s križišča sredi kraja (K. o.: 1581 - LIVOLD, št. parc.: 4094/1, /69, /71) prestavljen na novo lokacijo pred zgradbo OŠ, Livold 7.

Ob cesti Kočevje-Livold pred stavbo OŠ, na levi strani, Livold 7

1. stran:

NAJPREJ DEVET POTEM PA ŠE IN ŠE  
ŽIVLJENJ SE JE IZTEKLO ZATE  
O DOMOVINA  
ČE BI BILO TREBA DATI BI TI JIH  
ŠE VEČ

BORCl

ČERO ALEKSANDER 

ČERO IVAN 

KNAVS JOŽE 

KOŠMRLJ ANTON 

LOVŠIN FERDINAND 

OŽBOLT JOŽE 

POJE ANTON 

RUS RUDOLF 

STARIČ EDITA 

ZAJC AVGUST 

ŽNIDARŠIČ ANICA

1

9

4

1

-

1

9

4

5

  2. stran: 

TALCI 

BOC BORIS

BOC ANTON

KASTANEK LEOPOLD 

LINDIČ ANICA 

MERLAK IVAN 

MLAKAR KAROL 

OŽBOLT ALOJZ 

POJE ALOJZ 

SMRTNIK LOVRO 

STARIČ RAFAEL 

STARIČ JOŽE

ZAJC ADOLF 

ZAJC JULIJANA 

ZUPANČIČ ANTON

.

ŽRTVE 

SENKOVIČ JOŽE

KORUZAR MARTIN

LOVŠIN ALOJZ 

LOVŠIN JOŽE  

NAGLIČ ANTON

PETRIČ TEREZIJA

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 8.3.2017 29.3.2020 D.Divjak 22.11.2022, 15.1.2023
21.8.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 24.12.2021, dodal posnetke 2-4 28.1.2022 D.Divjak dopolnil podatke in dodal posnetke 15.1.2023 Dodal posnetke obnovljenega spomenika pred šolo, ki jih je poslal P. Majerle Kukin, in zračni posnetek prvotne lokacije spomenika sredi križišča cest ter zbrisal zeleno zvezdico na mestu prvotne postavitve. M. Hladnik 21. 8. 2023 M.Kermavnar, 12.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. Združil dve fotografiji P. Majerle Kukin (napis na spomeniku) v kolaž in dodal posnetek iz leta 2021 s Street View.
Spomenik
Kočevje
K.o.: 1581-LIVOLD, št.parc.: 4555/3
8364
Šenčur, pokopališče, Pipan Franc

Sistory navaja Ime in priimek: Franc Pipan, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 21. 01. 1924, Kraj rojstva: Luže, Kraj bivanja: Luže, Datum smrti/izginotja: 06. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Štefanja gora, Kraj pokopa: Šenčur.

»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Pipan Franc, rojen 21. januarja 1924, Luže           6. aprila 1944, Štefanja gora […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 220)

Opomba: Datum rojstva na nagrobniku (12. 1. 1924) in datum smrti na nagrobniku (5. 5. 1944) se ne ujemata z datumoma rojstva (21. 1. 1924) in smrti  (6. 4. 1944) v Sistory in knjižnem viru.

Pokopališče Šenčur, stari del, ob zidu pred poslovilno vežico, 2. grob od zidu ob Gasilski cesti.

                                      [križ]
       RODBINA  −  PIPAN
.
              [fotografija]
                FRANC
                IZ LUŽ
*12. 1. 1924   PADEL 5. 5. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 31.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
31.5.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Šenčur
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 324/1
8474
Zgornje Gorje, pokopališče, Ambrožič Mirko
  • SIstory navaja Ime in priimek: Miroslav Ambrožič, Oče: Martin, Mati: Marija, Datum rojstva: 14. 10. 1921, Kraj rojstva: Zgornje Gorje, Kraj bivanja. Zgornje Gorje, Datum smrti/izginotja: 22. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Travnik, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.

»[…]6. AMBROŽIČ MIRKO Rojen 14. oktobra 1921 v Gorjah kot sin malega posestnika. Mobiliziran je bil v nemško vojsko, potem pa se je na vzhodni fronti vdal Rdeči armadi. Nato je z brigado prišel v Jugoslavijo ter se udeležil osvobajanja Beograda in bojev v Sremu, kjer je v začetku leta 1945 padel.« 

  • Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 430 – ob fotografiji.

Pokopališče Zgornje Gorje

       AMBROŽIČ
MIRKO 1921 – 1944
     ŠOVARJEVI

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič.
20.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Gorje
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2
9274
Škofja Loka, Boris Ziherl

Rodil se je v Trstu. Leta 1941 je absolviral na ljubljanski Pravni fakulteti. Od leta 1930 je bil član Komunistične partije Jugoslavije. Leta 1934 je bil obsojen in štiri leta zaprt v Sremski Mitrovici. Že pred drugo svetovno vojno je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma Boris Ločan in Stanko Dornik. Bil je med ustanovitelji Osvobodilne fronte. Postal je član njenega izvršnega odbora. Leta 1943 je šel v partizane. Deloval je v agitpropu CK KPS in CK KPJ ter v propagandnih oddelkih vrhovnega štaba NOVJ in POJ. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. V letih 1945 in 1946 je bil predstavnik CK KPJ v Moskvi. 
[…]
Kip Borisa Ziherla je najprej krasil vhod v srednješolski center. Po osamosvojitvi Slovenije (in preimenovanju šolskega centra) pa je bil kip prestavljen v park za dijaškim domom. 

Avtor kipa je akademski kipar Tone Logonder, doma iz Škofje Loke.

Vir: Obrazi slovenskih pokrajin
Za podporo pri ustanovitvi popolne 8-letne gimnazije v Škofji Loki leta 1950 je dobil svoje mesto tudi  v Aleji znamenitih Ločanov.

Boris Ziherl, Wikipedia

Škofja Loka, v parku za dijaškim domom (Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, Škofja Loka).

                       BORIS ZIHERL
Pobudnik za ustanovitev gimnazije v Škofji Loki
                               1950

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 24.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
24.8.2024. 00:00
doprsni kip na podstavku
Škofja Loka
K. o. 2027 Stara Loka, parc. št. 629/9
449
Pri Rupah pod Lipanco

V spomin boju 2. čete 2. bataljona Gorenjskega odreda z nemškim okupatorjem 3. 7. 1943. Padlo je 11 borcev. Plošča (izdelana v livarni Železarne Jesenice) je bila odkrita 1963 po načrtu Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica, nova različica pa 4. julija 1977 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Gorje.

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 246.
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 218-219.
  • EŠD 13205
Na parkirišču, kjer se odcepi pešpot proti planini Lipanca od Medvedove konte v smeri Rudno polje: Pri rupah, v EŠD: Krnica

                          [zvezda]
               PADLI V BOJU ZA SREČO
   VSEH NAŠIH SEDANJIH IN JUTRIŠNJIH DNI  
.
           PADLI 3. JULIJA 1943 V LIPANCI
.
BEZNIK JOŽE            1922             TORKAR ANTON     1920
ČUDEN FRANC         1914             VOLF JANEZ            1912
KUNČIČ ALOJZ         1911             ZUPANC JOŽE         1914
SODJA JANEZ           1922             ŽEMVA ANTON        1920
SODJA VALENTIN     1912             ŽMITEK ALOJZ        1922
STARE JANEZ           1922
.
                      UJETI IN USTRELJENI
                 7. JULIJA 1943 V BEGUNJAH
.
AMBROŽIČ STANKO 1921             ČERNE ALOJZ         1894
ARH JANEZ                1920             URBANC STANKO  1918
.
       14. JULIJA 1943 V DOLENJI VASI - SELCE
.
PERC DARKO             1923             SODJA FRANC        1921
RIBNIKAR ALOJZ        1918             STOJAN IVAN         1916
SMUKAVEC JAKOB    1917             ŽMITEK ANTON      1922
.
                  2. MAJA UMRLA V  AUSCHWITZ-U               1944
.
KUNČIČ ALOJZIJA 1920
.
                                                            ZZB NOV RADOVLJICA

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
15.6.2025. 00:00
Dodal dve sveži večji sliki. M. Hladnik 9. 4. 2023. M.Kermavnar, 5. 2. 2024, dodal fotografijo 4/3 (na novo pobarvana rdeča zvezda) in dopolnil besedilo na spomeniku po predlogi Mojce Luštrek Dodal fotografijo grobov padlih , ki so jih pokopali v Begunjah. Sliko Slavka Smoleja je na spletišču Stare slike Cerknice našel D.Divjak. M. Hladnik 15. 6. 2025
plošča na skali
Gorje
2187 ZGORNJE GORJE, 660/1
8502
Zali Log, pokopališče, Frelih Franc

SIstory navaja Ime in priimek: Franc Frelih, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 13. 09. 1923, Kraj rojstva: Zali Log, Kraj bivanja: Zali Log, Datum smrti/izginotja: 31. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Osojniku v gozdu, Kraj pokopa: Zali Log.

»Zali log […] Frelih Franc, 1924, Zali log, kmečki delavec, v partizane 5. 7. 1943, padel 30. 5. 1944 pod Blegošem;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 193)

Pokopališče Zali Log, od pokopališkega vhoda, ki je na isti strani, kot je vhod v cerkev, desno, ob zidu, ki meji na spodnji del pokopališča predpredzadnji grob.

[križ]
                FRELIH
FRANČIŠEK     1923 – 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
26.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Železniki
K. o. Zali Log, parc. št. 884
8600
Sv. Lenart, pokopališče, Pegam Andrej

SIstory navaja Ime in priimek: Silvester Pegam, Oče: Andrej, Mati: Marija, Priimek matere: Mesec, Po domače: NULL, Datum rojstva: 31.12.1924, Kraj rojstva: Lenart, Kraj bivanja: Lenart, Stara občina: Selca, Nova občina: Škofja Loka, Pokrajina: , Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Narodnost: Slovenec, Spol: moški,  PODATKI O SMRTI Datum smrti / izginotja: 00.03.1943, Kraj smrti / izginotja: part. bolnišnica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

»Pegam Silvester, 1924, Lenart, kmečki delavec, v partizane januarja 1943, ranjen 9. 3. 1943 pri Polhovem Gradcu, umrl v partizanski bolnišnici;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 190)

»SILVESTER PEGAM, rojen 31. 12. 1943 na Lenartu nad Lušo, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, ranjen 9. 3. 1943 pri Polhovem Gradcu, Umrl je v partizanski bolnišnici leta 1943.« (Krapež Stane [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 174)

Pokopališče Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Hiša v bližini: Sv. Lenart 21

[križ]
                      PEGAM
ANDREJ   *10.11.1887   +18.7.1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 8.10.2023, po opisu Zdenke Primožič
8.10.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Škofja Loka
K. o. 2069 Lenart, parc. št. 461/4
9044
Davča, pokopališče, Peternelj Janez oče in Janez sin

SIstory navaja: Ime in priimek: Janez Peternelj, Oče: Matej, Mati: Ana, Priimek matere: Peternelj, Po domače: NULL, Datum rojstva: 26.11.1903, Kraj rojstva: Davča, Kraj bivanja: Davča, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmečki delavec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.03.1945, Kraj smrti / izginotja: Jesenica pri Cerknem, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija
.
SIstory navaja: Ime in priimek: Janez Peternelj, Oče: Janez, Mati: Rozalija, Priimek matere: Bevk, Po domače: NULL, Datum rojstva: 28.06.1928, Kraj rojstva: Davča, Kraj bivanja: Davča, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): kmečki delavec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 03.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Preska nad Idrijo, Kraj pokopa: Preska nad Idrijo, Država pokopa: Slovenija

Davča, pokopališče, hiša v bližini: Davča 80

[križ]
PETERNELJ
JANEZ   *26.11.1903   +25.3.1945
JANEZ   *28.6.1928     +2.4.1945

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 9.5.2024
9.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Železniki
K. o. 2075 Davča, parc. št. *120
1158
Spomenik talcem, Stari Log

Na ograjenem pokopališču so slovenski in nemški nagrobniki (kočevarski del urejen leta 1997) ter grobišče padlih borcev in talcev z območja Starega Loga (urejeno 4. julija 1960, ponovno 1997). Poleg grobnice postavljen šesterostran kamniti obelisk. 

Vir RKD.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 124.

Spominsko obeležje obsega okoli 1000 m2. Osrednji del je skupinska grobnica, na kateri je plošča (51x114 cm) z napisom.

Skupno je bilo ubitih 74 talcev, a le za 37 od njih so znana imena. Imena so vklesana na osmih belih marmornatih ploščah (205x21x5 cm).

Med veliko italijansko ofenzivo poleti 1942 je italijanska vojska vdrla v Stari Log, katerega je partizanska vojska že prej požgala. Prebivalstvo, predvsem ženske, otroke in starčke, so Italijani zajeli in odpeljali v italijanska koncentracijska taborišča.

Iz skupine so izbrali 74 oseb, ki so jih 16. avgusta 1942 ustrelili ob pokopališkem zidu.

Avtor zasnove ni znan.

Spominsko obeležje pa je bilo odkrito 4. julija 1960 obnovljeno pa 2002.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 87.

Opomba 1: "Posebnost", ki je razvidna tudi iz že objavljenega besedila, a popisovalka ni opozorila nanjo, je, da ena od plošč razglaša, da je znanih imen 35, v resnici pa je napisanih 37.

V knjigi Mitja Ferenca in Gojka Zupana Izgubljene kočevske vasi. Nekoč so z nami živeli kočevski Nemci (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011--2013) piše, da tri prisekane piramide, na kakršne je postavljena vsaka plošča z napisi, simbolizirajo Triglav.

Na pokopališču v Starem Logu, ki je na levi strani ceste Kočevje - Dvor. Hiša v bližini na desni strani Stari Log 1

    napis na grobnici:

    POKLONI, TOVARIŠ, SE VRSTAM GROBOV! 
V NJIH SPE NAŠI BRATJE KOT ŽRTVE NASILJA.
  V OBJEMU Z JUNAKI SRED RODNIH GOZDOV 
        UMRLI ZA NAS SO KOT ENA DRUŽINA 
     IN NAS POPELJALI DO SKUPNEGA CILJA. 
    HVALEŽNO SPOMINJA SE JIH DOMOVINA...

.
    imena na osmih belih marmornatih ploščah:

STRUNA ALBIN 
STRUNA GABRIJEL 
STRUNA VINKO 
ŠTALCER RIHARD 
VIDIC JOŽE 
VIDIC ANTON 

ZUPANČIČ IVAN 
ZAVODNIK FRANC 
ZAKRAJŠEK STANKO 
ŽUPEVC ALOJZ 
ŽURE JOŽE 

DULC IVAN 
GRČMAN ANDREJ 
GORŠE EDVARD 
PELC JOŽE 
HUDOLIN IVAN 
JOGRIČ IVAN 
KUSTURIN DUŠAN 

KARDELJ JANEZ
LAVSTIK KAREL 
LAVRIČ IVAN 
LEGAN JOŽE 
LOBE JANEZ 
MIRTIČ JANEZ 

MESNIK  IVAN
NOVAK JANEZ  
NOVAK FRANC 
PERKO ALOJZ 
SAMIDA FRANC 
NOVAK FRANC
STRNIŠA DRAGO

KRAMAR IVAN 
KROF FRANC 
KRIŽMAN VINKO 
KRIŽMAN JOŽE 
KAČ FRANC 
KOLAR JOŽE 
.
    napis na prvi plošči:
      V GROBIŠČU JE POKOPANIH 74 BORCEV – AKTIVISTOV
ZA 35 SO ZNANA IMENA A ZA OSTALE NI MOGOČE UGOTOVITI 
.
    napis na vazi ob vhodu k ploščam z imeni talcev:

ZA KAR SEM UMRL 
BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 9.3.2017 18.april 2021 dopolnil D.Divjak
25.6.2024. 00:00
18.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak. M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil napis na spomeniku in dodal Opombo 1. Besedilo, ki predstavlja opis obeležja preselil iz rubrike Besedilo na spomeniku v rubriko Opis in viri. M.Kermavnar, 25. 6. 2024, dodal fotografije Mojce Luštrek 3/2 do 3/5 in 4/1.
Spomenik, park
Kočevje
K.o.: 1570-STARI LOG, št.parc.: 175