Sistory za RATKA navaja Ime in priimek: Božidar Rožič, Oče: Franc, Kraj rojstva: Brestje, Kraj bivanja: Brestje, Stara občina: Kojsko. Datum rojstva: 3. 2. 1926, Datum smrti/izginotja: 18. 6. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Kobaridu.

Sistory za CVETKA navaja Ime in priimek: Florjan Rožič, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 4. 4. 1921, Kraj rojstva: Števerjan, Kraj bivanja: Hum, Stara občina: Kojsko. Podatkov o kraju smrti in kraju pokopa ne ponudi.

Opomba:
Povezavo do podatkov v Sistory mi je posredovala Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino v elektronskem pismu z dne 15. 3. 2023.

           ROD. MIKLAVČIČ - ROŽIČ
RATKO  *1926   PADEL V NOV 1943
CVETKO * 1922   + V NEMČIJI 1944

Pokopališče ni bilo sistematično pregledano za partizanskimi spomeniki. [nedokončano]

[zvezda] MEDVEDOVI
[slika partizana v medaljonu] ATE JOHAN - MILAN
* 26. 2. 1916 + 4. 3. 1974
NE JOKAJTE LJUBE MOJE
LE TIHO PRIDITE K GROBU MOJEM
IN NE KLIČITE ME NAZAJ
PREVEČ TRPEL SEM JAZ
V ŽIVLJENJU SVOJEM
IN V BOLEZNI KRUTI
ZVESTO STALE STE MI OB STRANI
[zvezda] PAJIĆ
SIMON 12. 2. 1916 - 7. 5. 1978
ELIZABETA 29. 8. 1922 - 9. 11. 2012
[zvezda] PRIJATELJEVI
DARKO 21. 5. 1919 - 8. 12. 1978
IVANKA 27. 10. 1917 - 25. 6. 1988
[zvezda] MARKO
1909 - 1978
DACHAVSKI 
INTERNIRANEC
[zvezda] PLANKAR
ALOJZ 1915--1978
STANISLAVA 1926-- 2018
[zvezda] BIVIC

JOŽE 1902--1986
ROZA 1905--1998
[zvezda] PUREBER
MARJAN 18. 7. 1929 - 24. 2. 1988
MARIJA 21. 8. 1930 - 11. 5. 2012
LJUBIL JE DOM IN PLANINSKE VRHOVE,
LJUBIL JE PESEM IN ROGA GOZDOVE.
ZINKA POLAJNAR
ROJ. KRONEGGER
ROJENA 8. 9. 1913
PADLA PRI VIPAVI 29. 9. 1943

Spomenik je okoli 3 m visoka sestavljenka iz kamna in betona. Do te višine sega namreč naravna skala, ki je kot naslon oz. nosilec za ostalo, kar gleda na pot oz. planoto.

Pred spomenikom je ploščad, velikosti 1,5 x 3 m, obložena z lomljenim naravnim kamnom. Okoli 20 cm više je nosilna betonska plošča spomenika, nad njo pa je naslednja betonska plošča velikosti 0,50 x 2,00 m, okrašena z nekaj kosi obdelanega kamna. Nad to ploščo je naslednja, ki je stiliziran Triglav, velikosti 1,5 x 1,8 m. Na sredini te plošče, vse iz betona, je stilizirana odprta knjiga z vklesanim napisom, nad njo je pest s plamenico, oboje oklepata dve stilizirani avtomatski puški, na vrhu plamena oz. v najvišjem kraku Triglava je peterokraka rdeče pobarvana zvezda. Za najvišjim krakom je še okoli 60 cm skale, v kateri je, malo pred vrhom v vdolbini vklesana številka 1700000.

 Spomenik pri kapelici na Travni gori, posvečen vsem padlim borcem brigad, ki so se bojavele v Veliki gori.

VEČNA SLAVA IN SPOMIN PADLIM ZA SVOBODO! (levi list knjige),

Z VELIKO PETLETNO BORBO STE NAM POSTAVILI TEMELJ BODOČNOSTI  TUDI ŽRTVE V TEJ GORI DAROVALE SO ŽIVLJENJA! (desni list knjige).

• Janez Jarc. Sistory.

datum rojstva: , kraj rojstva: Dvor pri Polhovem Gradcu, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 22. 3. 1944, kraj smrti: Lublin, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Lublin, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
.

• Pavel Jarc. Sistory.

datum rojstva: 25. 5. 1923, kraj rojstva: Dvor, vojni status: Civilist, datum smrti: 10. 4. 1945, kraj smrti: Sachsenhausen, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Sachsenhausen, vzrok smrti: Umorjen v internaciji - taborišču, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»Seznam jugoslovanskih jetnikov v Dori*

[…]

Taboriščna številka

Priimek in ime                                Jarc Pavel

Datum rojstva                                 25. 5. 1923

Kraj rojstva oz. bivanja                 Dvor pri Polhovem Gradcu

Datum smrti v taborišču                 27. 1. 1945«

• ·         [Ur] Filipčič Milan, DORA KL Mittelbau, Zbornik, Ljubljana: Borec, 1989, str. 400.

 Opomba: Podatek o datumu smrti je v knjigi DORA KL Mittelbau drug kot v Sistory.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

RODBINA JARC IZ DVORA

IVAN         * 1912    +   1944
PAVEL      * 1923    +   1945

• Sistory navaja Ime in priimek: Franc Štefe, Oče: Andrej, Mati: Marija, Datum rojstva: 25. 10. 1903, Kraj rojstva. Voklo, Kraj bivanja: Voklo, Datum smrti/izginotja: 25. 7. 1944, Kraj smrti/izginotja: Hartheim/Mauthausen, Kraj pokopa: Hartheim/Mauthausen.

»9. januar 1943 – iz Begunj […] 21025 Štefe Franc, 25. 10. 1903, Voklo, mizar – 16. 11. 1942, Voklo, umrl 26. 7. 1944, Hartheim  […]« 

• France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 260.

Opomba: Različna datuma smrti: 25. 7. 1944 (Sistory), 26. 7. 1944 (nagrobnik, knjižni vir)

• [križ]

TIŠLARJEVI                           POTOVI
.
  ŠTEFE FRANC
*25. 10. 1903,    + 26. 7. 1944.
    umrl v tujini

Pod Jurčevim rovtom poiščem spomenik šestim padlim kurirjem. Kurirji so bili menda posvarjeni, da se pripravlja hajka, pa niso poslušali. Eden je preživel, z odstreljeno roko, in bil zaprt v Begunjah.

Spominsko obeležje padlim kurirjem kurirske postaje GT-19, ki se je sredi junija 1944 preselila s planine Mlince v dolino Belce v Brevant. Bivališče je imelo lesen pod, nad katerim je bil razpet šotor, v katerem so bila ležišča. 5. avgusta zjutraj so kurirje napadli Nemci. Ob tem napadu so padli Štefan Pmrc - Brinar, Stanko Eržen Tone, Zofija
Zahler - Zdenka, Mirko Korbar ter še trije potniki, ki so potovali po kurirski zvezi: dva Rusa in Emil Zupan-Iztok iz Kranjske gore.  Pobegnila sta Zane Škufca in Alojz Peternelj-Dušan, ki so ga Nemci ranjenega ujeli.

v pl.: 66cm
š pl.: 62cm
v črk: 1,5; 2;3; 4 cm
zvezda: 6,5 cm

• Arhiv ZB Jesenice
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200.

Opomba 1:

Sistory navaja Ime in priimek: Emil Zupan, Oče: Alojz, Mati: Rozalija, Datum rojstva: 06. 09. 1927, Kraj rojstva: Kranjska Gora, Kraj bivanja: Kranjska Gora, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti: 05. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Belca, Kraj pokopa: NULL.

»Razgibano življenje na kurirski postaji GT-19 je utihnilo v jutranjih urah 5. avgusta 1944. Nekateri se tega jutra sploh niso več zbudili. Na pogradu so obležali mrtvi: […] Pred postajo sta obležala […] in 17- letni Emil Zupan iz Kranjske Gore. Čez dva dni so nedaleč od postaje dobili še mrtvega ruskega ujetnika […] Tragediji kurirjev nad Dovjem sta botrovali neprevidnost in malomarnost. […] V temi je do kurirske postaje žandarje lahko pripeljal samo človek, ki je dobro poznal pot. Kdo je bil to, je še danes uganka. Čeprav so kurirji vedeli, da so žandarji v bližini, saj so jih zvečer videli, niso postavili niti stražarja. Posledica: šest padlih, trije ujeti, le eden je pobegnil.  […]

Emil Zupan je bil rojen 6. septembra 1927 v Kranjski gori. Po obveznem šolanju je šel v uk  na Jesenice v avtomehanično delavnico. V Kranjski gori je bil član mladinske organizacije. Terenski politični delavci so opazili, da je fant bister in so ga zato poslali v politično šolo na Dolenjsko. Potovanje pa je bilo zanj usodno. Ko je prvo noč prespal pri kurirjih kurirske postaje GT-19 je padel star še ne 17 let. […]

Petega avgusta 1944. leta  je padlo nad Belco 6 borcev. Padli so kurirji, ki so v Zgornjesavski dolini organizirali odlične zveze, povezovali Gorenjsko, Primorsko in Koroško.« (Jože Vidic, Usoda kurirske postaje GT-19, Beg z morišča,  Ljubljana: Založba Borec, 1971, str. 192, 197, 198, 199, 200.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

[zvezda]

Med NOV je stala na tem mestu

kurirska karavla  4. avgusta 1944

so padli v njej zahrbtno

napadeni od Nemcev

Prevc Štefan

Eržen Stanko

Zahler Zofija

Zupan Emil

Korbar Mirko in 

Andrej pobegli ruski

vojak iz nemškega ujetništva

Slava

njihovemu spominu!

Občinski odbor ZB/Dovje-Mojstrana

2. junija 1944 so borci  11. SNOUB Miloša Zidanška (Pohorske brigade) izbojevali pod Veliko Kopo pomembno zmago nad vekrat močnejšim sovražnikom. Zidanškova brigada se je bojevala od Pohorja do Kočevske, od Dolenjske do Celovca. Izbojevala je številne zmage v spopadih z mnogo močnejšim in do zob oboroženim sovražnikom. V bojih, ki jih je izbojevala, je onesposobila več kot 4.000 sovražnikovih vojakov in uničila ali zaplenila velike količine vojaškega materiala. To je bil velik prispevek v NOB naših narodov in narodnosti in končne zmage nad okupatorjem. 

Umetniška izvedba in posebno posvetilo z besedilom je delo prof. Ferda Fischer - Mojke. 

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. 

EŠD 8064

BORCEM I. POHORSKEGA BATALJONA ZA BOJE NA MISLINJSKEM SEDLU, POD VELIKO KOPO IN V SKRIVNEM HRIBU JESENI 1942.

ENOTAM 4. OPERATIVNE CONE-POHORSKEMU ODREDU, XI. SNOUB MILOŠ ZIDANŠEK, BRIGADAM XIV. DIVIZIJE IN II. POHORSKEMU ODREDU-JE BILO TOD OPERATIVNO OBMOČJE.

POHORSKIM KMETOM ZA VELIK PRISPEVEK, KI JE OMOGOČIL NARODNOOSVOBODILNI VOJSKI NOVE BOJE DO KONČNE ZMAGE.

V POBOČJIH CAJNSKE PLANINE, TEMNIŠKEGA IN DRČ SO V ŠESTIH PARTIZANSKIH BOLNIŠNICAH TOVARIŠKO NEGOVALI MNOGE RANJENCE NOV IN POJ.

IZ POHORSKIH GOZDOV SO TEHNIKE-SEVER,SOVA,KRIŠTOF-STANE ILC IN DRAVA S PARTIZANSKIM TISKOM RAZVNEMALE ODPOR.

XI.SOUB MILOŠ ZIDANŠEK-POHORSKA JE PO TEM GREBENU POHORJA 2. JUNIJA 1944 IZBOJEVALA ZMAGOVITI BOJ.

V spomin na narodnega heroja Ivana Kavčiča - Nandeta (1913-1943) je bil 7. junija 1959, ob priložnosti proslavljanja obletnice stavke stavbincev leta 1936, odkrit njegov spomenik pred ljubljanskim Gradbeniškim šolskim centrom, ki so ga odprli istega dne. Danes stoji na vrtu za Dijaškim domom Bežigrad.

Spomenik ima neznačilno obliko bronaste skulpture golega dečka, ki iz izvira zajema vodo in si jo nosi k ustom; gre skoraj bolj za parkovno dekorativno skulpturo kot za spomenik narodnemu heroju. Ob kipu je bil postavljen kamnit blok z vklesanim spominskim napisom.

Avtor kipa je akademski kipar Karel Putrih, ki ga je izdelal v zadnjem letu svojega življenja. Na posthumni razstavi leta 1960 je bil predstavljen pod naslovom Ob izviru. 

Viri:

"Pri viru naših revolucionarjev se napaja mladi rod", Delavska enotnost, 13. 6. 1959, str. 1 (vir slike 2) (povezava).

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 142.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 16 (zmotna navedba, da je šlo za Kavčičev doprsni kip, odkrit leta 1957).

NARODNEMU HEROJU

IVANU KAUČIČU -

NANDETU

Kamniti obelisk in  plošča z napisom iz kovinskih črk, posvečenim v NOB padlim domačinom. Grob, v katerem je pokopanih več neznanih partizanov, je bil urejen leta 1965.

• EŠD 21928

Na pokopališču v Strugah je postavljen spomenik žrtvam, ki so padle pod fašističnimi streli. Predstavlja ga dva in pol metra visok obelisk, poleg njega pa betonski podstavek, v katerega je vgrajena marmorna plošča z vklesanim besedilom: Spomenik je izdelalo Kamnoseško podjetje iz Črnomlja. Investitorja sta bila Občinski odbor ZZB NOV Kočevje in krajevno združenje borcev Struge. S prostovoljnim delom ter denarnim in materialnim prispevkom pa so sodelovali vsi krajani Strug. Odkritje spomenika je bilo 1. novembra 1965.

• Nace Karničnik, Spomenik na pokopališču v Strugah /Spomeniki NOB na Kočevskem/ Kočevske novice, Letnik V, št. 10, Četrtek, 15. decembra 1988, str. 8. [Elektronski vir] Kočevske novice, št. 10, 1988 Dostop: 8. 2. 2024.

                    1941          1945

  ČLOVEK POSTOJ IN POKLONI SE JIM
ŽIVLJENJA SVOJA DALI SO ZA DOMOVINO

  V TEM KRAJU JE PADLO 45 BORCEV
ZA SVOBODO MED NJIMI 27 DOMAČINOV
IN 21 ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA

Nogometni klub Bela krajina je bil ustanovljen leta 1926. V času vojne je prenehal delovanjem, zadnjo tekmo so igralci odigrali avgusta 1941 v Novem mestu. Po tekmi je Vlado Mišica povedal, da je to bila zadnja tekma kluba, ker se bo klub odzval pozivu OF o odporu proti okupaciji (kot tudi ostali - kulturni molk).

Med vojno so se nekateri člani kluba pridružili odporu v okviru OF, med njimi so nekateri dali življenje za svobodo.

V spomin na padle člane  kluba je Nogometni klub Bela krajina 21. 7. 1954 odkril spomenik, katerega idejno zasnovo je naredil ing. arh. Jurij Jaklič. Po drugem viru je bilo odkritje (prenovljenega?) spomenika 1985. (MK)

• Spominsko obeležje umrlim nogometašem v NOB. Kamra.

[zvezda] [triglav] [OF]
PADLIM V NOB IN UMRLIM
NOGOMETAŠEM, ČLANOM IN PRIJATELJEM
SKB-NK-BELA KRAJINA
AVGUST 1985   
NOGOMETNI KLUB
BELA KRAJINA
ČRNOMELJ

• Franc Kožuh. Sistory.

datum rojstva: 22. 7. 1924, kraj rojstva: Dvor pri Polhovem Gradcu, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVI. SNOB Janka Premrla-Vojka, desetar v 2.bat., datum smrti: 22. 7. 1944, kraj smrti: Hotavlje, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
.
»Partizani Prešernove brigade, ki so padli v boju z okupatorjevimi pomagači (I) in v bojih, v katerih so ti sodelovali z okupatorjem (II) 
[…]
2. KOŽUH Franc, desetar v 2. bataljonu. Rodil se je 27. julija 1924 v Polhovem Gradcu. V NOV je bil od 16. oktobra 1943. Padel je 22. julija 1944 na Hotavljah. (Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem, str. 151; S. Petelin, Kronika Vojkove brigade, str. 107)*«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002,  str. 778.

.
»Seznam vseh žrtev druge svetovne vojne
[…]
PADLI V PARTIZANIH
[…]
Kožuh Franc, Rahutarjev, samski, Dvor«

• Marijan Slabe in Danijel Kaštrun, Župnija Polhov Gradec, Ljubljana, Polhov Gradec: Župnijski urad, 1996, str. 400.

.

• Janez Kožuh. Sistory.

datum rojstva: 31. 1. 1922, kraj rojstva: Dvor, vojni status: Domobranec, datum smrti: ??. 6. 1945, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev povojnih pobojev, povzročitelj smrti: JA

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[križ, vrtnica] 

                  KOGOJ

               KOŽUHOVI
SIN FRANC           1924  -  1944
SIN IVAN               1922  -  1945 

        POČIVAJTE V MIRU

Park z gozdom je prizorišče zadnjega boja Slovenjegoriške - Lackove čete 1942. Na z granitnimi kockami tlakovani ploščadi je spomenik iz umetnega kamna s 16 glavami (avtor Branko Zorec 1979). Ob stopnicah je spominska plošča padlim borcem.

• EŠD 6493

»Vsaj dve leti smo v Ptuju razpravljali o novem spominskem parku v Mostju. Danes se želje uresničujejo. Mostje, mala in prijazna vasica v Slovenskih goricah, leži na tistem ravnem kosu zemlje pri Juršincih, ni neznana. Že vrsto let se tja zgrinja množica ljudi — pohodnikov, ki se ob dnevu OF spominjajo na zadnjo bitko slovenjegoriške Lackove čete. Prav v gozdičku pri Mostju je izkrvavela četa hrabrih partizanov, zato ni naključje, da blizu tega stoji spomenik, ki bo v prihodnosti dobil nekoliko drugačno vlogo. Še vedno bo spominjal popotnike na dogodke iz NOB ter opozarjal, da se le 500 metrov vstran od ceste nahaja nov veličasten spomenik revolucije, življenja in boja. 

Pobuda o drugačnem spomeniku in o urejenem spominskem parku SZDL in ZZB NOV Ptuj. 'Pobuda in zamisel sta mi bili všeč', pripoveduje arhitekt ptujske Projekte, Marjan Berlič, ki je tudi pripravil prvi osnutek skulpture in predlagal novo lokacijo. ,Predlagal sem, da bi nov spomenik postavili ob gozdičku, ki spominja na gozd, kjer je bila zadnja bitka slovenjegoriške čete. V gozdičku bi v prihodnjih letih tudi uredili tabor, kjer bi se lahko urili in pripravljali taborniki, planinci in pripadniki teritorialne obrambe. V taboru bi zgradili kuhinje, jedilnico, sanitarije, skladišča in igrišča. 

- Kdo še sodeluje pri projektu? 

'Pri ureditvi je poleg predstavnikov OK SZDL, ZZB in drugih sodelovala še arhitektinja Dunja Počivavšek. Pomembno mesto pri projektu ima tudi mladi ptujski kipar Branko Zorec, ki je pripravil osnutek plastike, ki bo stala na tako imenovani platformi spomenika.'

Prvi osnutki novega spomenika so že pripravljeni in narejeni. Kakšen pa bo spomenik?

'Več ali manj so osnutki in predlogi že izdelani. Ko smo uredili lokacijo in vzpostavili rešitve v okolje ter našli odgovore na filozofska vprašanja: kaj naj spomenik predstavlja, kako ponazoriti utesnjenost borcev, obroč, v katerem so bili itd., smo začeli s konkretnim delom. Spomenik, tako ugotavljam danes, bo prav gotovo del pokrajine. Na eni strani mehke linije in oblike gozda, na drugi nekoliko ostrejše na spomeniku. 

Ta je sestavljen iz geometrijskih form in ima prav zaradi tega nekoliko ostrejše robove in linije. Spomenik je sestavljen iz treh delov ali elementov. Prvi je votel kvader, njegov obod bo iz sivozelenkastega betona, na višini dveh metrov in pol bo zgrajen obroč, ki predstavlja nek urejen sistem. V tej urejenosti se pojavlja in dviga visoko proti nebu šest stebrov, ki ponazarjajo šest mladih partizanov. Stebri pomenijo tudi preboj iz obroča, ki je na spomeniku pod njimi. Kljub smrti, strašnemu obroču je fantom uspelo dvigniti se in zagledati luč svobode. Če njim ni, je nam. Najvišji steber je visok sedem metrov in pol, najmanjši pa pet metrov in pol. Stebri bodo iz belega polhograjskega kamna. 

Tretji element skulpture oziroma spomenika je plastika, ki predstavlja v kiparskem smislu besede množico ljudi. Avtor plastike je Branko Zorec, ki bo po vsej verjetnosti pri delu uporabljal liti arandjelovski marmor. Plastika oziroma množica ljudi je na kvadru med stebri postavljena v obliki pahljače. Pred množico bo še relief, ki bo prikazoval potek bitke. Na njem bodo vklesana še imena padlih partizanov.'

21. april, ko bo pohod po poteh revolucije, je blizu. Bo spomenik do takrat postavljen?Časa res ni dovolj, delo je pravzaprav že steklo. Seveda pa gradnja in postavitev spomenika zavisi od denarja in materiala. Če bo denarja dovolj in material na razpolago, ni bojazni, da spomenika do 21. aprila ne bi postavili. Tudi okolje bomo uredili, (tako da bo spomenik zares predstavljal življenje ljudi in narave.'« 

(zk, Naj spomenik v Mostju simbolizira življenje /Pogovor z arhitektom Marjanom Berličem/, Tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto XXXII, Št. 9,  Ptuj, 8. marca 1979, str. 5. 

• dlib.si/stream/Tednik_Ptuj/PDF 

.

»Prvi del spominskega parka v Mostju, na kraju poslednjega boja Slovenskogoriške — Lackove čete je zaključen. […] Urejena in razširjena je dovozna pot, napeljan je vodovod in elektrika, izkopani so posebni jaški za odvajanje odvečne vode — zemljišče je namreč precej močvirnato, — očiščen je gozd in postavljen sam spomenik, ki ga je oblikoval in izdelal s pomočjo mladih likovnikov iz ptujskega Kluba mladih kipar Branko Zorec. Spomenik — plastika predstavlja skupino trpečih obrazov, postavljen pa je iz umetnega kamna na ploščadi, na kateri bo v kratkem izdelan še mozaik. […] 

[besedilo pod fotografijo] Plastika — delo kiparja Branka Zorca ob pomoči mladih likovnikov iz ptujskega kluba mladih Foto: M. Ozmec«

• – OM, Množično po poteh revolucije /V soboto 21. aprila vsi v Mostje!/ Tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, LETO XXXII, Št. 15, Ptuj , 19. aprila 1979, naslovna stran. 
• dlib.si/stream/Tednik_Ptuj/PDF 

[zvezda]
SLAVA VSEM BORCEM
JUNAŠKE SLOVENSKO
GORIŠKE ČETE -- LACKOVE ČETE