Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
8247
Medvode, pokopališče Preska, Bizant Ludvik - Luka

Sistory: Kraj smrti/izginotja: področje Medvod, Kraj pokopa: Preska.

» Dne 11. novembra 1944 so nato škofjeloški domobranci skupaj s  policisti obkolili območje Hrastnice in Tošča, zažgali zavetišče puškarjev, v bližini pa polovili in pobili pet nemočnih partizanov, med katerimi sta bila dva kurirja, trije pa zaposleni v delavnicah ali pri gospodarski komisiji. Takrat so bili ubiti Ivan Bergant – Nejko iz Preske pri Medvodah, Ludvik Bizant – Luka, prav tako iz Preske, Jože Debenc – Lubnikar iz Sv. Barbare, Stanko Jamnik iz Podreče in Adolf Mihelič – Kofendež iz Škofje Loke.92

92 Kakor pod 77, str. 143.

77 Pomniki NOB na Škofjeloškem, 1986, str. 42. (Ivan Jan, Odstrte zavese, Okupator in gorenjsko domobranstvo, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1992, str. 254-255)

»LUDVIK BIZANT – LUKA, rojen 19. 8.  1922 v Preski pri Medvodah, v NOV je stopil 1. 6. 1944. Bil je v gospodarski komisiji rajona Medvode.« ((Stane Krapež [Ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str.143)

Opombe:

·         V viru Ivan Jan, Odstrte zavese je pod opombo 77 navedena napačna stran.

·         Ludvik Bizant je napisan na spomeniku na sotočju Merčevega potoka in Vidmovca jugozahodno od Gosteč, posvečenem šestim padlim partizanom.

Pokopališče Preska, Medvode, desna stran pokopališča, 1. vrsta, vzporedna z desno stranjo kapele, 1. grob za klopjo na desni strani kapele.

[križ]
             BIZANTOVI
   LUDVIK   * 19. 8. 1922.
PADEL V NOB 11. 11. 1944.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 10.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
10.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Medvode
1976 PRESKA, 78/4
2295
Partizanska bolnišnica KRN

Druga po časovnem zaporednju graditve Pavčkovih bolnic je bila partizanska bolnišnica KRN ali Hotimirjeva bolnišnica ali Miranova bolnišnica. Zgrajena je bila prav tako maja 1944 v Cajnski planini na 1200 m nad morske višine v hudi strmini na robu velike poseke. Gradil jo je Vinko Hribar-Džek. Zgrajena je bila že pretežno iz desk, saj je bila prva narejena iz lubja. Iz bolnice je počasoma prerasla v centralni sanitetni ekonomat. V bolnišnici sta pozneje prebivala dr. Ivo Kopač - Pavček in Adolf Špiler - Hotimir., ki je bil tudi glavni bolničar, ekonom pa je bil Franc Hribernik-Miran. Do konca vojne se je v njej zdravilo 71 ranjencev.

VIR: Marjan Linasi, Paučkove partizanske bolnišnice 1944-1945

Partizanska saniteta na Koroškem

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Iz Slovenj Gradca na krožišču zavije za smer Kope. Pot vas vodi skozi naselje Legen in cerkvice s. Jurija. Po nekaj km asfaltne ceste, mimo kmečkega turizma Plesnik in v nadaljevanju tudi kmečkega turizma Klevž do križišča, kjer stoji smerokaz za partizanske bolnice-Pavčkove bolnice. Po makadamski cesti po 3 km prispete do omenjene bolnice in pot nadaljujete po cesti naprej. Na križišču zavijete v desno in po nekaj metrih prispete do granitnega kamna, ki označuje mesto kjer je nekdaj stala bolnišnica KRN. Najkrajši dostop je s ceste proti smučišču Kope. Dober kilometer pred parkiriščem pred Grmovškovim domom se odcepi levo široka makadamska cesta proti Partizanskemu domu. Po kakih 2 kilometrih se od nje odcepi gozdna cesta rahlo navzdol v smer Kaštivskega sedla. Po 200 metrih je levo ob robu ceste spominski kamen z napisom.

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA 

KRN

OD JUNIJA 1944

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 24. september 2017 Stane Gradišnik, 6. junija 2020
27.12.2022. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 6. 6. 2020. Zvezdico prestavil 500 m južno ob gozdni cesti na mesto, kjer je spomenik vrisan na vojaški karti Pohorja in tudi na Gursovem zemljevidu na Geopediji, in dodal dve fotografiji. -- M. Hladnik 25. 12. 2022
Granitni kamen
Slovenj Gradec
7165
Pugled, zaprisega mladinske čete

MLADINSKE ČETE ob zaprisegi 22. 3. 1975 - MOLNIŠKA ČETA

Jože Moškrič

  • ZB Sostro
Ob potoku na Pugledu [?], nad območjem tabora 46,008N 14,639E (koordinate ne pokažejo potoka) Luštrek: Po eni od planinskih poti se povzpnemo na vrh Pugleda. Z njega krenemo proti njegovemu južnemu vrhu (stražarsko mesto št. 2). Pri prvem odcepu zavijemo desno in se spustimo na uravnavo, kjer skromen izvir dela nekaj mlak. Zavijemo ob njih navzgor in čez 50 m zagledamo na desni betonski podstavek s ploščo. Koordinate: S 46.00896, V 14.63923.

[zvezda] NA TEM MESTU JE 22. 3. 75
ZAPRISEGLA I. MLADINSKA
POHODNA PARTIZANSKA
ČETA II. GRUPE ODREDOV
NOV, MOLNIŠKA ČETA
JOŽE MOŠKRIČ
ODBOR II. PO NOV 1976

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
28.1.2022. 00:00
Dodal fotografijo Franca Štibernika. M. Hladnik 15. 4. 2022 Dodal opis poti zakoncev Luštrek. M. Hladnik 9. 1. 2022
Ljubljana
6906
Josipina in Amadeo Bolaffio

Na seznamu v Ljubljani vgrajenih spotikavcev tega ni bilo. 

V tlaku pred Medvedovo cesto 13, Ljubljana

TUKAJ JE PREBIVALA 

JOSIPINA BOLAFFIO 

ROJ. PINCHERLE 1826

POBEGNILA V CASTELLO PORPETTO

ARETIRANA 10. IV. 1944

ODPELJANA V RIŽARNO

UMORJENA 30. IV. 1944

V AUSCHWITZU

TUKAJ JE PREBIVAL 

AMADEO BOLAFFIO

ROJ. 1892

POBEGNIL V CASTELLO PORPETTO

ARETIRAN 10. IV. 1944

ODPELJAN V RIŽARNO

UMORJEN 30. IV. 1944V AUSCHWITZU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič 9.8.2021 22.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
22.8.2021. 00:00
Spotikavec
Ljubljana
K.o.: 1740 - SPODNJA ŠIŠKA, št.parc.: 1447
7870
Dvema borcema-Pernica

Na pokopališču je spomenik na grobu dveh borcev, ki sta padla 22.5.1944 na cesti  Ložane-Ruperče. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.534.

Pokopališče Pernica

"☆

TU

POČIVATA 

BORCA NOB

PADLA

22.5.1944

V LOŽANAH"

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 23.10.2022 D.Divjak 20.6.2023
20.6.2023. 00:00
Sliki "1-2" Bor1974 - 16.V.2023 D.Divjak dopolnil podatke 20.6.2023
Nagrobnik
Pesnica
K.o.: 642-PESNICA, št.parc.: 74/5
1382
Kurirska postaja Kamnje

Marmornata plošča, posvečena relejni kurirski postaji G - 27, ustanovljeni julija 1943. Ploščo sta izdelala kamnosek Andrej Mravlje in Marmor Hotavlje na pobudo komisije partizanskih kurirjev pri Občinskem odboru ZZB NOV Radovljica. Odkrita 24. 5. 1981.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 111-112.

EŠD 14213

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Na obcestni fasadi Gasilskega doma Kamnje 26a. Tu je tudi spominska plošča padlim.

Na tem področju je v času NOB delovala relejna kurirska postaja G-27.

Kurirji in ZZB NOV 1980

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 4. 2017
20.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografiji 3/1 do 3/3, dopisal katastrske podatke in status določil: obstoječ
spominska plošča
Bohinj
K. o. 2199 Savica, parc. št. 264
9606
Celje, pokopališče, Jagodič Boris in Marjan

datum rojstva: 3. 11. 1910, kraj rojstva: Celje, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 1. 11. 1943, kraj smrti: Krim, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

datum rojstva: 7. 6. 1912, kraj rojstva: Celje, vojni status: ?, datum smrti: 16. 4. 1944, kraj smrti: Beograd, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Zavezniške vojaške enote

Mestno pokopališče Celje, SRD.SI JM202310, Oddelek 5 GPS-koordinate: 46.2291 N,15.284 E

[križ, reliefna upodobitev Kristusove glave]

RODBINA JAGODIČ

             MARJAN
* 7. 6. 1912      + 16.  4. 1944    
                BORIS
*  3. 11. 1910   POGREŠAN V
2. SV. VOJNI NOV. 1943.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 22.4.2025, po predlogi Zdenke Primožič
22.4.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Celje
K. o. 1082 Teharje, parc. št. 904/4
2477
Spomenik padlim borcem med NOV, Ribnica

Spomenik, ki ima v tlorisu petokrako zvezdo iz katere se dviguje tristranski marmornati steber s stranicami po 80 cm ter na treh straneh samostojne marmornate plošče z napisi.Spomenik je bil narejen po zamisli ribniškega gradbenika Janka Hrena, izdelal ga je kamnosek Kunovar iz Ljubljane ter odkrit leta 1948.

Temnejša plošča z imeni in priimki padlih primorskih partizanov je bila oblikovana in postavljena v sodelovanju z organizacijo ZB NOB Koper, pobudnik je bil Ciril Pelicon in odkrita 26. maja 1996, na isti datum kot spominska plošča društva TIGR v Mali gori.

Dostop do spomenika je v preteklosti bil direktno iz ceste na Ugar, z južne strani parcele, viden je dostop z nekaj talnimi ploščami in dvema stopnicama.  Zaradi spremembe lastništva sosednje parcele pa je bil kasneje urejen dostop preko nekaj stopnic s Topniške ulice.

Evidenčna številka kulturne dediščine 22485.

Pokroviteljstvo nad spomenikom je imel Garnizon JLA v Ribnici, vojašnica narodnega heroja Mirka Bračiča.

V Ribnici na začetku Topniške ulice stoji na desni strani ceste v parku spomenik padlim borcem za svobodo slovenskega naroda.

 PADLIM BORCEM

          NE VEMO KJE 

                               SI SE RODIL, 

          NE KOD TE JE 

                            VIHAR PODIL, 

          PRI NAS SI PAL, 

                             ZA NAS SI PAL, 

          DA JE NAŠ ROD 

                      SVOBODEN OSTAL.

                             .

TOMŠIČ ANDREJ R. 17. 2. 1898 PADEL 30. 7. 1942

KORDIŠ ANDREJ R. 7. 11. 1922 PADEL 10. 11. 1942

LOVŠIN VINKO R. 5. 7. 1911 PADEL 27. 11. 1942

ANTON ZEVNIK R.23. 8. 1927 PADEL 3. 11. 1943

                             .

PADLI PRI RIBNICI IZ OBČINE KOPER

BABIČ ALBIN ČENTUR

BABIČ ALBIN   SV. ANTON

BABIČ FLORJAN  SV. UBALD

BORDON RUDOLF  MONTINJAN

BOŽIČ SANTO  ŠANTOMA

CUNJA VIRGILIJ BEZOVICA

FRANCA SILVESTER  POLETIČI

IVANČIČ LJUBO  GABROVICA

JAKUMIN PAVEL  KOCJANČIČI

JERMAN GROZDAN  GLEM

JERRMAN SOLVESTER  GLEM

JERMAN KAREL  GLEM

JURINČIČ PETER  BORŠT

KOCJANČIČ MARIJ  BERTOKI

KOCJANČIČ RENATO  ŠANTOMA

KOREN IVAN   ČENTUR

KURET MARIJ   BERTOKI

OMAHEN RUDOLF  POMJAN

PEČARIČ EGIDIJ   POBEGI

RODELA PAVEL  KRNICA PRI RIŽANI

SOSIČ AURELIJ  BONINI

ŠKORJA IVAN   ČRNOTIČE

ŠTOK FRANC  MAREZIGE

Obstoječi spomeniki
Ivan Zorč 29.10. 2017, dopolnil Daniel Divjak 30.12.2017
30.12.2017. 00:00
Spomenik padlim borcem
Ribnica
K.O. 1625-RIBNICA, št.p. 1043/2
9265
Grumo Apullia, Italija, grob na pokopališču

Na fotografiji v črno-beli tehniki je viden križ na vrhu nagrobnika ter spodnja dva kraka zvezde, ki je bila postavljena nad napisom.

Pri steli pokopališča Grumo Appula izstopa svojevrsten element, zaradi hkratne prisotnosti križa in peterokrake zvezde, medtem ko pri drugih spomenikih partizanom v Jugoslaviji verskih simbolov praviloma ni. Zdi se torej, da gre za sinkretizem, poleg tega redek v kontekstu kolektivnih pogrebov, saj so poleg krščanskih partizanov (različnih veroizpovedi) bili tudi muslimani in tisti, ki niso pripadali nobeni veroizpovedi; v resnici povezava med jugoslovanskimi partizani in versko prisotnostjo (konkretno katoliško) ne pomeni absolutnega unikuma. Tudi v Salentu, v Leuci, je prisotnost slovanskih vojakov povezana s prisotnostjo »svojih« duhovnikov (čeprav slovanskih in sorodnih drugim). Poleg tega zvezda ni bila specifično politično-marksistični simbol, temveč simbol nove Jugoslavije in v tem pogledu ni bila v jasni antitezi vršnemu križu. Ta križ lahko hipotetično štejemo tudi za sled prevladujoče sestave med tistimi partizani, namreč krščanskimi, ki so bili nameščeni v bolnišnici Grumese.

Datum na napisu - 29. november - je slavnostni datum dneva republike, državnega praznika v socialistični Jugoslaviji, ki je bil ustanovljen 29. novembra 1943 na konferenci v Jajcu: detajl, ki vklesanemu besedilu daje dodaten slavnostni pomen.

Posmrtne ostanke jugoslovanskih vojakov, pokopanih v Grumo Appuli, so kasneje prenesli na pokopališče v Barletti.


Geslo: nedokončano123

Vir: cnj.it/partigianijugoslavi.it

Lokalno pokopališče, lokacija groba ni znana.

P  AL I M   H E R O J I M 

U NARODNOOSLOBODILAČKOJ

BORBI

PROTIV FAŠISTIČKIH OKUPATORA

                               ZAHVALNA DOMOVINA

        25.11.1945

   .

ŽIVOT MLADOST

NE ŽALIMO MI

AL FAŠISTE PROTJERAT

SMO SE ZAKLELI

.

PADOSTE ŽRTVOM

DADOSTE SVE

KRV, ŽIVOT, MLADOST

RADI 

SLOBODE

Neobiskani spomeniki
D. Divjak 20.8.2024, 14.3.2025
14.3.2025. 00:00
D. Divjak dodal fotograije in tekst 14.3.2025
Grob
3138
Dr. Francu Marušiču

Franc Marušič, zdravnik, družbenopolitični delavec, rojen 3. maja 1901 v Solkanu pri Gor., umrl 13. maja 1965 v bolnišnici Valdoltra. 
Medicino je pričel študirati na ljubljanski Univerzi, nadaljeval v Pragi in Gradcu, kjer je promoviral leta 1925. 
Leta 1940 je bil mobiliziran za obč. zdravnika v Gorici, nato pa vse do odhoda v part. (dec. 1944) obč. zdravnik v Anhovem in Kanalu. Z NOB je pričel sodelovati 1942 (ilegalna ambulanta v Ozeljanu in Šempasu), poleti 1944 je postal zdravstveni referent pri okrožnem odb. OF za srednje-primorsko okrožje, kasneje načelnik zdravstvenega odseka pri istem okrožju, kar je bil vse do konca vojne.
Vir:

Trg Jožeta Srebrniča 1, Solkan

TU JE STALA HIŠA V KATERI JE BIL ROJEN

DR FRANC MARUŠIČ

1901-1965

ZDRAVNIK, PARTIZAN IN ORGANIZATOR ZDRAVSTVA NA PRIMORSKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

OB STOLETNICI ROJSTVA POSTAVILI SINOVI Z DRUŽINAMI

TER KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV SOLKAN

Obstoječi spomeniki
Lanko Marušič, 2018
25.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.7.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2. in Opis
spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 2477
2749
VELIKI GABER - spomenik partizanskemu zdravniku Petru Držaju

EŠD: 20816

Grob dr. Petra Držaja (1913 - 1944), ki je kot partizanski zdravnik padel leta 1944.

Na kamnitem podstavku je njegov doprsni kip (portret) iz brona.

Spomenik so leta 1966 postavili svojci.

Grob je okvirjen in je velikosti 220 x 115 cm.

https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025340/

Vir fotografij 1/4 in 2/4 ter povezave: Blaž Štangelj FB

Grob z nagrobnikom je na zahodnem delu krajevnega pokopališča na Velikem Gabru.

Levi del spomenika in nagrobnika predstavlja kamniti steber velikosti 120 x 30 x 20 cm, na katerem je doprsni portret Petra Držaja, visok 45 cm. Na stebru je vklesan napis:  

DR. MED.

PETER

DRŽAJ

ROJ.26.II.1913.

JE PADEL ZA 

NAROD

                          24.XII.1944                            

Desna stran spomenika - nagrobnika je kamnita plošča, velikosti 90 x 65 x 10 cm, z vklesanimi podatki družin Strmec in Držaj

T. Bizjak, 3.2.2018, b.jerčič 5.2.2018 D. Divjak 1.1.2025
1.1.2025. 00:00
D. Divjak dodal posnetka poz 4 ter povezavo Božo Štangelj FB 1.1.2025
grob, memorialna dediščina - družinski grob
Trebnje
k.o.1427, parc. št.: 28/5
2602
Spomenik žrtvam vseh vojn
Ob severnem robu Kongresnega trga v Ljubljani

DOMOVINA JE ENA, NAM VSEM DODELJENA, IN ENO ŽIVLJENJE IN ENA SMRT.
OTON ŽUPANČIČ
.
Na platnu za spomenikom:
.
               V SPOMIN VSEM ŽRTVAM VOJN IN 
               Z VOJNAMI POVEZANIM ŽRTVAM
               NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE.
.
               REPUBLIKA SLOVENIJA, 2017

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 12. 2017
15.11.2023. 00:00
M.Kermavnar, 15. 11. 2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Luštrek Janija
dva betonska kvadra
Ljubljana
Ajdovščina, 3191/2
8558
Kermelj Janko in Franc

Kermelj Janko: SIstory navaja Ime in priimek: Janez Kermelj, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 24. 11. 1912, Kraj rojstva: Reteče, Kraj bivanja: Reteče, Datum smrti/izginotja: 10. 8. 1944, Kraj smrti/izginotja: Krvavec, Kraj pokopa: Krvavec.

»Krmelj Janko, 1912, Reteče, železostrugar, v partizane 15. 12. 1941, padel 9. 8. 1944 na Krvavcu;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 181)

»[…] KRMELJ Janko-Brko, rojen 20. novembra 1912, Reteče pri Škofji Loki.

9. avgusta 1944 so ga kranjski gestapovci in domobranci iz Cerkelj ranili, kmalu nato pa je ranam podlegel. (Vir: Žarko Bizjak, Olševek v NOB, Kranjski zbornik 1990, str. 264)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 184)

Kermelj Janko je napisan tudi na spomeniku padlim borcem na pokopališču Reteče, Škofja Loka.

_________________________________________________________________________ 

KERMELJ FRANC: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Kermelj, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 17. 2. 1906, Kraj rojstva: Reteče, Kraj bivanja: Gorenja vas – Reteče, Datum smrti/izginotja: 24. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Lenart nad Škofjo Loko, Kraj pokopa: Lenart, Škofja Loka.

»Krmelj Franc, 1906, Reteče, železničar, v partizane 12. 1. 1944, padel 24. 3. 1945 v škofjeloških hribih; (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 181)

Kermelj Franc je napisan tudi na spomeniku padlim borcem na pokopališču Reteče, Škofja Loka.

Pokopališče Reteče, Škofja Loka, 2. vrsta, 3. grob levo od tlakovane poti, ki vodi od pokopaliških vrat.

[križ, medaljon s podobo Kristusa]
MLINARJEVI
KERMELJ
JANKO     20. 11. 1912 - 9. 8. 1944
FRANC     17.  2.  1906  - 24. 3. 1945  
NASVIDENJE!           

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.9.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
9.9.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Škofja Loka
K.o.: 2032 - RETEČE-GORENJA VAS, št.parc.: 15/2
5087
Lesce pokopališče

Spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni v obliki gotskega svetilnika.

https://www.kamra.si/mm-elementi/item/spomenik-na-pokopaliscu-v-lescah.html

EŠD 10027

Pokopališče Lesce.

1914 -18  ŽRTVAM VOJNE  1941 – 45
.
               KAKO STRAŠNA
                   SLEPOTA JE
                    ČLOVEKA
                         PREŠEREN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
24.3.2020. 00:00
Radovljica
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 3
1938
Žvegeljnov rovt, Radovna

Ploščo so naredili v livarni Železarne Jesenice. Leta 1982 jo je odkrila Krajevna organizacija ZB NOV Gorje.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 179.

EŠD 13220

Žvegeljnov rovt, Radovna, 20 m severno od ceste skozi dolino Radovne, koordinate 46,391430, 14,021774. 3 km ven iz Krnice, 1 km naprej od elektrarne.

              1941   [zvezda]   1945
V TEJ OKOLICI SO V BORBI Z NEMŠKIM 
OKUPATORJEM PADLI

.
   BORCA CANKARJEVEGA BATALJONA
JOŽE ŽVAN  – SP. GORJE              1922 – 1942
FRANC DACAR – LESCE               1903 – 1942
   BORCA JESENIŠKO
   BOHINJSKEGA ODREDA
ANTON TOMC – HRUŠICA            1910 – 1944
AVGUST BENEDIČIČ                     1918 – 1944
   PŠEVO – KRANJ
JOŽE JANŽEVEC – DOBROVA      1924 – 1944
  PRI ŠKOCJANU
PAVEL ŠTRAVS – JESENICE         1905 – 1944
STANKO SVETINA – JESENICE    1913 – 1944
   BORCI OKRAJNEGA 
   ODBORA OF
ANTON KOBAL – METKUŠ            1907 – 1944
JOŽE DEŽMAN – PODHOM           1910 – 1944
MARIJA JAN  –  METKUŠ               1923 – 1944
JANKO REKELJ – BL. DOVRAVA   1924 – 1944
   BORCI – KURIRJI GORENJSKE
   RELEJNE LINIJE
JANEZ AMBROŽIČ – POLJŠICA     1920 – 1945
FRANC ŽNIDAR – ZG. GORJE       1924 – 1944

.
1982                                          ZB NOV GORJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 11. 7. 2017
7.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 7.2.2024, dopisal besedilo na spomeniku
Spominska plošča
Gorje
2186 VIŠELNICA I, 546/1
3853
Posvetovanje kmetijskih strokovnjakov, Dobliče
  • Vodnik, 51, 52
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 87.

"Med drugo svetovno vojno so 5. in 6. aprila 1944 imeli prvo zborovanje kmetijski strokovnjaki. To se je odvijalo v prostorih tedanje osnovne šole v Dobličah.

Na zborovanju so razpravljali predvsem o ukrepih za zagotavljanje hrane partizanski vojski in civilnemu prebivalstvu.

Sprejeli so Pravilnik o organizaciji kmetijske pospeševalne službe ter Pravilnik o obvezni obdelavi plodne zemlje in zaščiti semen.

V resoluciji so izrekli priznanje kmečkemu prebivalstvu, saj je nosilo težko breme narodnoosvobodilnega boja zaradi skrbi za prehrano in zaščito partizanov. Ob enem so pozvali vse kmetijske strokovnjake, ki so služili okupatorju ali se niso udeležili odpora, da se jim pridružijo.

V spomin na zborovanje je Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ljudske republike Slovenije 12. 12. 1954 odkrilo spominsko ploščo."

Dobliče, na nekdanji šoli, h. št. 36.

V TEJ ŠOLI SO V DNEH 5. IN 6. APR. 1944

PRVIČ ZBOROVALI NA OSVOBOJENEM

OZEMLJU KMETIJSKI STROKOVNJAKI

                        SLOVENIJE

     DRUŠTVO KMETIJSKIH INŽENIRJEV

               IN TEHNIKOV LRS 1954

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano Dušan Škodič 28.5.2021
29.4.2024. 00:00
Plošče na lokaciji nisem našel. DŠ M. Kermavnar, 18.1.2022, dodal informacije iz internetne strani Kamra Dodal sliko plošče, jo na zemljevidu prestavil na ustrezno mesto in označil kot obstoječo. M. Hladnik 29. 4. 2024
Spominska plošča
Črnomelj
1540 DOBLIČE, 138/1
714
Spomenik v Hrenovicah

Spomenik v Hrenovicah obeležuje žrtve iz Hrenovic in Studenca, katere je nemški okupator 23. aprila 1944 v ulici Ghega v Trstu obesil med 52 osebami zaradi diverzantskega napada na oficirski dom v Trstu. Na tlakovano ploščad so postavljeni trije kamniti stebri, povezani s horizontalnimi ploščami z vklesanimi napisi. Postavljen je bil 6. 8. 1961, arh. Albert Sušnik. 

Viri:

Spomenik stoji ob regionalni cesti Postojna-Razdrto in dobro viden vsem mimoidočim. Ob spomeniku je tudi veliko prostora za parkiranje. Hiša v bližini: Hrenovice 40 A

na stranicah bloka, ki povezuje tri stebre

(1)                  POSTOJ POPOTNIK

.

(2)          NEKOČ SMO TUDI MI HODILI 

      PO TEJ POTI    ŽIVELI SKROMNO TIHO 

                        IN ISKALI SREČO

.

(3)         KO PLAT ZVONA UDARIL JE

      NA NAŠA SRCA    SPREJELI SMO BOJ 

                 IN NE SRAMOTNO JEČO

.

plošča na levem stebru spomenika: 

     STUDENEC

VADNJAL MILAN

BLAŽIČ JANEZ

BRNE FRANC

STEGEL EDO

     GORICE

VOLK DAROSLAV

BRGOC FRANC

.

plošča na desnem stebru spomenika:

     HRENOVICE

TURK FRANC

TURK MARIJA

TURK JOŠKO

TURK STANISLAV

MAHNIČ ANTON

POČKAJ FRANC

DOLES FRANC

ČIČ EDO

ČIČ ANTON

SMERDEL ALOJZ

SMERDEL FRANC

PETKOVŠEK JOŽE

MEJAK ŠTEFAN

MEJAK ANTON

SLEJKO ALOJZ

GRIL ANTON

.

plošča na srednjem stebru spomenika:

             NE JOČI MATI,   [zvezda]

          KLIČE IZ GROBA

         MRTEV PARTIZAN,

          SAJ MOJA ŽRTEV

           NI BILA ZAMAN.

1961   ZB HRENOVICE   2003

Obstoječi spomeniki
Leilani Štajer, oktober 2016
30.6.2023. 00:00
M. Hladnik 26. 4. 2021 M. Kermvnar, 30.6.2023, dopolnil napis na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/5
Trije kamniti stebri, povezani s horizontalnimi ploščami z vklesanimi napisi
Postojna
Hrenovice 2248/2, občina Postojna
3244
48 padlim delavcem tovarne Stol na Duplici

Niz sedmih granitnih kvadrov, katerih višina je stopnjevana tako, da ustvarja rastočo krivuljo. Na njih so vklesana imena 48 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, delavcev tovarne Stol. Postavljeno v 1980. letih.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 55.

EŠD 23464

V parku pred Jakopičevo 11, Duplica, kjer je bil nekoč Kulturni dom, zdaj pa so stanovanja in prostori KS.

Peti kamen z desne:

        PADLI 
        V BOJU 
        ZA SVOBODO

Četrti kamen z desne:

             1941 - 1945

Tretji kamen z desne:

BEŠTER ALOJZ            1925 – 1943
BRLEC IVAN                 1920 – 1944
BRLEC MIHA                1922 – 1944
BREMŠAK JANEZ        1904 – 1944
BURGAR JANEZ          1909 – 1944 
ČERNE LADO                       – 1944
DOBAJ VINKO             1922 – 1942

Drugi kamen z desne:

DOLNIČAR FRANC      1912 – 1944
FORNECI FRANC        1905 – 1942
HRIBAR JANEZ                     – 1944
HUMAR KAREL            1927 – 1945
JAZBEC ALBERT         1913 – 1945
JERMAN STANE          1908 – 1945
KADUNC LUDVIK         1918 – 1943
KEPIC JANEZ               1929 – 1945
KLADNIK IVAN             1919 – 1944
KOLARIČ MILAN          1921 – 1941
KREGAR KARL             1916 – 1942
LAH JANEZ                   1920 – 1943
LAJOVIC BOJAN          1921 – 1944
LEVEC FRANC             1911 – 1945

   Prvi kamen z desne:

                         [zvezda]

MASTNAK IVAN           1909 – 1942
MOLE FRANC              1917 – 1943
NADIŽAR ANTON        1916 – 1944
OGRINC JANEZ           1900 – 1942
OREŠNIK FRANC        1913 – 1942
OREŠNIK IVAN            1916 – 1944
PESTOTNIK JOŽE       1910 – 1944
PLAHUTNIK IVAN        1926 – 1944
PLEVEL STANE           1920 – 1944
PROSEN VIKTOR        1911 – 1944
ROZMAN BOJAN         1926 – 1945
SEMEJA JOŽE             1892 – 1944
SEMEJA LJUDMILA     1923 – 1944
SEMEJA FRANC          1914 – 1945
SEMEJA SLAVKO        1925 – 1943
SLEJKO ALOJZ            1899 – 1943
SRŠEN FRANC            1921 – 1944
STELE JOŽE                1913 – 1944
ŠAVELJ JOŽE              1907 – 1945
ULČAR PAVEL             1914 – 1944
URBANIJA FRANC       1910 – 1944
VENGUST IVAN           1914 – 1944
VENGUST DOMINIK    1923 – 1944
ZABAVNIK IVAN           1920 – 1944
ZABAVNIK IVAN           1911 – 1944
ŽBOGAR STANE          1903 – 1943
ŽUPANČIČ JOŽE         1922 – 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 6. 2018
5.7.2024. 00:00
M.Kermavnar, dodal fotografije 3/2 do 3/5 ter 4/1 do 4/3 Zdenke Primožič in dopisal imena
z kamnitih blokov
Kamnik
1908 PODGORJE, 1419/13
7073
Franc Leskošek - Luka, Vič

Po odhodu JLA iz Slovenije je graničarsko karavlo Vič prevzelo MNZS. Objekt od takrat uporabljajo pripadniki Slovenske policije za usposabljanje svojih enot. Spominsko obeležje je od njih tudi vzorno oskrbovano.

Spomenik je bil postavljen v čast Francu Leskošku - Luki v zahvalo kot poveljniku Glavnega štaba partizanskih odredov  Slovenije in hkrati članu Zvezne vlade ter predsedniku Zvezne ljudske skupščine in članu Zveznega izvršnega sveta.

Velika udeležba pri odkritju spomenika je nakazovala spoštovanje do človeka, ki je poleg vojaških zaslug bil tudi borec za pravice delavcev že pred drugo svetovno vojno. Med drugim je vodil tudi Zvezo kovinarskih delavcev Slovenije.

Franc Leskošek - Luka je bil član AVNOJ-a in nosilec naslova narodni heroj, hkrati pa predsednik republiškega odbora ZZB Slovenije.

  • Ludvik Pušnik, Po poteh spomina. 

geslo: vojska123

Mejni prehod Vič, bivša karavla, Vič 23, Dravograd

Franc Leskošek - Luka

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
27.11.2021. 00:00
S.Gradišnik dodal opis in vir, 3.3.2023
Doprsni kip
Dravograd
831 VIČ, 109/3
5804
KOZJAK NAD PESNICO-Spominska plošča Kurirska pot TV 16

Kurirska pot TV 16 je bila ustanovlljena poleti leta 1944 in je vzdrževala zvezo med Slovenskimi goricami, Pohorjem in Kozjakom. Preko nje so kurirji vodili novince v partizane, prinašali in odnašali pošto ter opravljali druge naloge.Spominska plošča je bila odkrita ob prenosu kurirčkove torbe 24. aprila 1984.

Zaradi starosti in rušenja objekta je plošča bila odstranjena in shranjena.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Po cesti iz smeri Maribor proti Zgornji Kungoti se cesta pri hišni številki Rošpoh 148 odcepi levo proti Kamnici.

Kurirska pot TV 16

Uničeni spomeniki
D.Divjak, 30. maj 2020
30.5.2020. 00:00
Spominska plošča
Kungota
K.o.: 603-KUNGOTA, št.parc.:268/4
2795
Spomenik materi, ki daje kruh partizanu

"Najvidnejši spomenik stoji pred knjižnico v Platiševi ulici. 3. okt. 1954 ga je postavila cerkljanska zveza borcev, upodablja pa mater, ki daje kruh partizanu (mater je izdelal akademski kipar Stane Keržič, partizana pa akademski kipar Marjan Keršič - Belač). 

Napis anonimno starko s kruhom v roki postavlja v tradicionalno vlogo skrbnice in jo kot »darovalko življenja« izenačuje z »zemljo domačo«. O partizanih govori v izključno moškem spolu (»brati«, »sin«) in s tem sugerira, da je bil boj na terenu rezerviran za moške. Iz trilogije Slovenke v narodnoosvobodilnem boju(1970) in iz številnih drugih virov vemo, da to ne drži, a vseeno se velja vprašati, ali si osnovnošolke dandanes sploh lahko predstavljajo zamenjani vlogi, torej očeta, ki daje kruh partizanki." 

Pred blokom na Platiševi 7, Cerkno

ZEMLJA DOMAČA, IZ TVOJIH GOZDOV, IZ DOLIN JE VRELA ISTA MOČ, IZ TVOJIH GLOBIN JE KLICAL GLAS IN ODMEVAL MED BRATI. 
VSAK, KDOR TE JE LJUBIL, JE BIL MOJ SIN, VSAKEMU SEM BILA JUNAŠKA MATI.

.
      Na zadnji strani:

            ZB CERKNO 1954

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 17.2.2018
28.5.2022. 00:00
Dodal vir in sliko plakata ob odkritju, ki ga je našel D. Divjak. -- M. Hladnik 20. 11. 2021 Dodal sliki M. Luštrek. M. Hladnik 28. 5. 2022
kip na kamnitem podstavku
Cerkno
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 375
7371
Sedež okrožnega odbora OF za Kozjansko.

V Žurajevi hiši je bil leta 1944 sedež odbora OF za Kozjansko. Vir: Vodnik po partizanskih poteh str.582.

Dodatna informacija in fotografije. Jana Doberšek član komisije: 16. oktobra 1999 je komisija ZB Planina posnela obeležja in pridobila soglasja lastnikov  nepremičnin glede plošč. Tako soglasje sta podpisala tudi Žuraj Franc in Justika, Planinska vas 30. Na posnetkih je stanje obeležja na dan 16. oktober 1999.

Danes, 17. 8. 2024 ni o obeležju ne duha ne sluha. S.Gradišnik. 

Žuraj Franc, Justika, Planinska vas 30.

V TEJ STAVBI, KOT TUDI V SOSEDNJI KURENTOVI HIŠI, JE BIL V LETU 1944 SEDEŽ OKROŽNEGA ODBORA OF ZA KOZJANSKO, TER SEDEŽ OSTALIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ.

Uničeni spomeniki
S.Gradišnik, 17. 4. 2024 S.Gradišnik, 17. 8. 2024
17.8.2024. 00:00
S. Gradišnik, dodatna informacija, Jana Doberšek, 26. 3. 2024 S.Gradišnik, na naslovu se javlja nov lastnik, ki zanika obstoj obeležja.
Spominska plošča.
Šentjur
805
Unec - Spomenik padlim v NOB

Spomenik, ki je pod spomeniškim varstvom, je postavljen v centru vasi, v parku ob glavni cesti. Nahaja se poleg razstavnega zastekljenega kozolca, kjer so gasilski voz za moštvo in dve brizgalni, last lokalnega gasilnega društva. Je v obliki obeliska, ki ima tri strani in na dveh sta granitni plošči z imeni, prva ima naslov »Padli borci« in druga »Žrtve fašizma«, pod obema naslovoma pa so imena žrtev. Obelisk je na podstavku, na katerem sta letnici 1941 in 1945, celoten spomenik je obdan z ograjo. Na vrhu je peterokraka zvezda. Spomenik je bil postavljen leta 1955.

Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=24652

https://wp.me/p4TOBI-25 avtor: Miloš Toni

Spomenik stoji v parku v centru vasi, neposredno ob avtobusni postaji ob glavni cesti v smeri Cerknice.

Dve plošči:

1.

ŽRTVE FAŠIZMA

AVGUSTI JOŽEF
ČEKADA FRANC
GNEZDA FRANC
GODEŠA ANTON
IVANČIČ MATIJA
JERNEJČIČ ANDREJ
KAVČIČ IVAN
MRŠEK IVAN
PRUDIČ ANDREJ
STRLE STANISLAV
STRLE JOŽE
URBAS FRNAC
URBAS FRANC
URBAS ALOJZ
BOBEN ANTON

2.

PADLI BORCI

GABRENJA IVAN
HORVATIČEK DRAGO
HREŠČAK MATEVŽ
KLANČAR ANTON
KRŽIŠNIK ANTON
MATIČIČ MIROSLAV
MLINAR IVAN
MRŠEK JANEZ
PUNTAR ALOJZ
PUNTAR RADO
RAZDRH IVAN
MRŠEK JANEZ
PUNTAR ALOJZ
PUNTAR RADO
RAZDRH IVAN
SEDEVČIČ ANDREJ
STRAŽIŠAR RUDOLF
SVET IVAN
ŠTEFANČIČ STANISLAV
ŠVIGELJ MATEVŽ
URBAS FRANC
UDOVIČ FRANC

Metod Rudolf. december 2016 18.12.2021 D.Divjak
18.12.2021. 00:00
18.12.2021 dodal povezavo na Obeležja Cerknica in dopolnil podatke D.Divjak
Obelisk z dvema ploščama
Cerknica
K.o.: 1660 - UNES, št.parc.: 2118/20
3316
Prvim padlim na pokopališču v Kamniku

Kamnit obelisk označuje grob prvih padlih borcev vstaje na Kamniškem: Dominik Mlakar in Anton Miklavčič ter nekateri kasneje padli borci in aktivisti. Arhitekt Bogomil Rot, spomenik je bil odkrit oktobra 1959 (po drugem viru 1958).

  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 13.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 209 in 214.
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 58.
  • EŠD 5280

Po poti spominov ... 58

60 m zahodno od cerkve, ob robu večjega praznega prostora sredi pokopališča, pred široko potjo, ki prečka pokopališče.

ZA DOMOVINO
PRVA STA ŽIVLJENJE DALA
KO OKUPATOR
JE TEPTAL SVOBODO LJUDSTVA
MED PRVIMI
POKAZALA STA VDANO
KJE PRAVA POT JE
V SVOBODO ZLATO

MIKLAVČIČ TONE * 4. 7. 1920
MLAKAR DOMINIK * 28. 7. 1920

PADLA 27. 7. 1941

IN VI JUNAKI
KI SPITE TU SPOKOJNO
HVALEŽNI KLANJAMO SE
DRŽAVLJANI

STANKO DOLGAN - MILOŠ
MIRKO EXLER
21. 4. 1931 USTRELJEN 1. 8. 1941
LADO EXLER
* 23. 11. 1915 USTRELJEN 6. 1. 1945
CERAR CIRIL
UBIT 1. 5. 1942

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2018
6.8.2024. 00:00
M.Kermavnar, 6.8.2024, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič, status postavil na obstoječ
kamnit kvader
Kamnik
1911 KAMNIK, 604/3
390
Grob borcev Franca Vodopivca-Cirila in Borisa Ručigaja

OPIS SPOMENIKA:

Kovinska spominska plošča pritrjena na skalo.

OPIS DOGODKA:

Franc Vodopivec, Boris Ručigaj in Miha Bizjak so padli 13.julija 1942 na Bašeljskem sedlu (1628). Po osvoboditvi so bili prekopani in preneseni v nov grob na Kališču. Na plošči manjka ime Miha Bizjaka iz Trboj.

VIRI:

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 59.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 217.

Spominsko obeležje je postavila KS Bela leta 1988.

EŠD: 9415, memorialna dediščina

Tik ob planinski poti ob prihodu na jaso pod Kališčem na levi strani.

Na tem kraju sta pokopana

FRANC VODOPIVEC-CIRIL

roj. 27.8.1913 Kranj

član Pokrajinskega komiteja

za Gorenjsko

BORIS RUČIGAJ

roj. 8.7.1923 Kranj

član Okrožnega komiteja

KPS Kranj

padla sta 13.7.1942

na Bašeljskem sedlu

KS BELA 1988

Obstoječi spomeniki
Borut Rojc
7.2.2022. 00:00
Postavil ZB NOV Preddvor 1. 8. 1953, prvotni napis se je glasil Popotnik planinski, ki mimo greš, prav je, da veš, da tu so padli 13. julija 1942 za svobodo in srečo našo France Vodopivec - Ciril, sekretar OK KPS Boris Ručigaj Miha Bizjak Po kartoteki MNZ M. Hladnik 7. 2. 2022
Spominska plošča
Preddvor