Bronasta spominska plošča je na hiši, od koder je leta 1944 odšel v NOB Jože Zupan - Ježek, sekretar OK SKOJ za Jesenice. Padel je 21. 11. 1944 na Javorniškem Rovtu, kjer je pokopan.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203.
• EŠD 18473

»Ježku v spomin

 Sekretar si bil naš SKOJa.
Težko smo sprejeli to vest,
da Ježek, ki je bil domovini zvest,
nasilno so mu orožje boja
sekretar si bil naš SKOJa.
Tovariši prišli so
povedat zadnjikrat ti to,
da mi smo še v vrstah boja,
sekretar si bil naš SKOJa.
Le mila luna nam je svetila,
da grob skopali smo na kraju,
tam, kjer konec tvojega je boja,
sekretar si bil naš SKOJa.
Ko solze tekle so nam na tvoj grob,
ne mame, ne očeta, sestre ni bilo na pokop,
saj vse je bilo v času boja,
sekretar si bil naš SKOJa.
Kdor hodi zdaj tod mimo,
naj pozdravi te v imenu boja,
saj do zadnjega si bil sekretar naš SKOJa.

Pesem je bila prebrana na Ježkovem pogrebu, 21. novembra 1944. Sestavila jo je Tončka Konobelj.

.

Na Ježka pa spominja tudi lesena tabla, v katero so vžgane besede Albina Noča.

Na Ježkovem grobu
 V jesenskem jutru,
na pečinah skalnih,
s svinčenko v prsih
partizan leži.
Končan je sen o dneh bodočih - daljnih,
ponosno zadnjikrat v nebo strme oči.«

(Bogomir Noč, Ne smemo pozabiti, str. 65, 66, [Elektronski vir] Bogomir Noč, Ne smemo pozabiti Kamra) 

V počastitev spomina
ZUPAN Joža JEŽEK
sek OK SKOJ za Jesenice
ki je žrtvoval svoje mlado življenje
novembra 1944. l.

Odkrito za obletnico SKOJ 1952. l.

Vir:

Ljubljana_Bazoviskim_zrtvam

BAZOVICA 1930              Zvonimir Miloš
Ferdo Bidovec                    Alojz Valenčič 
Franjo Marušič                   (križ) SLAVA
.

Ob vznožju obeležja v slovenščini in angleščini piše na mali kovinski informativni plošči: 

Ploščo, ustreljenim Tigrovcem, obsojenim na prvem tržaškem procesu zoper protifašiste, 
so leta 1931 na tem mestu postavili slovenski študentje iz Julijske krajine v takratni Italiji. 
Leta 1942 je ploščo odstranila okupatorska oblast. Dne 29 septembra 2012 je bila plošča 
obnovljena in ponovno postavljena. 

Društvo TIGR, Slovenska izseljenska matica, Odbor Bazovica, Trst, Univerza v Ljubljani, Mesto Ljubljana

Na tovarni (Tobi)? je spominska plošča padlim delavcem. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.530.

                                       zvezda

OB PREVZEMU TOVARNE OKOVJA IN PLOČ.IZD. BISTRICA

V DELAVSKE ROKE, SE KOLEKTIV SPOMINJA TUDI VAS,

NAŠIH BIVŠIH SODELAVCEV, KI STE ŽRTVOVALI SVOJA

ŽIVLJENJA ZA IDEJE NAŠEGA LJUDSTVA.

                                .

     TRILAR  FRANC              KALINŠEK  MILAN

     MARN FERDINAND

     KNUPLEŠ MILAN

     ŠENVETER  JOŽE

     JURIČ  MARIJA

                                    .

BISTRICA, DNE, 28.8.1950

Na pročelju razdelilne transformatorske postaje Grosuplje je vzidana spominska plošča v spomin na ustanovitev Grosupeljske čete. Med pripravami na ustanovitev so Italijani 28. oktobra 1941 aretirali in zaprli sekretarja okrožnega komiteja Dolfeta Jakhla ter člana komiteja Radka Poliča ter Janka Rodeta. Vendar so le-ti v noči z 28. na 29. oktobra pobegnili iz zapora in odhiteli na zbirališče prvih grosupeljskih partizanov v gozdu pod vasico Plešivica.

Ploščo, dimenzij 70 x 50 cm, pričvrščeno s štirimi vijaki  ter nastavka za obešanje venca dolžine 23, širine 8 ter višine 12 cm, vse iz belega marmorja, avtor napisa je Radko Polič, je dala vzidati TOZD Elektro-Ljubljana okolica po načrtu dipl.gradb.ing. Staneta Lamberka, odkrili pa so jo 18. junija 1977.

POMNIKI NOB V OBČINI GROSUPLJE, Grosuplje, 29.oktober 1987

EŠD 17263

                        ZVEZDA

       V DNEH MED 26. IN 29. X.1941

              JE OKROŽNI KOMITE

                 KPS GROSUPLJE

        POD VODSTVOM SEKRETARJA

                 DOLFETA JAKHLA

      POD TO ZVESTO IN VARNO STREHO

IZPELJAL USTANOVITEV GROSUPELJSKE ČETE

  KOLEKTIV ELEKTRO LJUBLJANA OKOLICA

                                           18.VI.1977

Spominsko obeležje je posvečeno partizanski enoti, ki se je bojevala na skrajnem severu slovenskega ozemlja in je s svojimi akcijami posegala globoko na ozemlje današnje Avstrije, takorekoč v osrčje takratnega nacističnega rajha.
Plošča je bila postavljena leta 1955.
Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 41

1955

POSVEČAMO TA DOM

SPOMINU JUNAKOV

LACKOVEGA ODREDA

PDM

Osvobojeno ozemlje in razmah NOB v neposredni bližini Ljubljane sta sovražnika bodla v oči. Dne 17. 3.1943 so močne italijanske in belogardistične enote z Vrhnike, iz Polhovega Gradca in Dobrove vdrle na osvobojeno ozemlje Polhograjskih Dolomitov (tudi I. bataljon MVAC, ki so sestavljali belogardisti iz Hotedršice, Rovt, Sv. Treh kraljev, Šentjošta in Zaplane). V hudem boju je padlo in bilo zajetih več aktivistov OF in borcev I. bataljona Dolomitskega odreda. Med padlimi je bil tudi politkomisar  I. bataljona Dolomitskega odreda narodni heroj Lado Dolničar, zajeta in zatem ubita pa sta bila komandant
Dolomitskega odreda Franc Rihar-Radovan in študentka medicine narodna herojinja Lizika Jančar-Majda.
Spominska plošča je na lovski koči v Setnici 40 pod Grmado, odkrita 28. julija 1963.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 67.

TA DOM JE BIL POSTAVLJEN V SPOMIN NA
ŽRTVE  I. BATALJONA DOLOMITSKEGA ODREDA
KI SE JE 18.III.1943 BORIL NA POBOČJIH
BELŠKE GRAPE Z VELIKO MOČNEJŠIMI ENOTAMI
NEMCEV ITALIJANOV IN BELOGARDISTOV IN
S SVOJIM JUNAŠTVOM  PRIPOMOGEL K ZMAGI
NAŠE LJUDSKE REVOLUCIJE
                                                               [zvezda]

Sistory navaja: Ime in priimek: Ivan Grad, Oče: Anton, Mati: Marija, Datum rojstva: 11. 12. 1904, Kraj rojstva: Dol pri Ljubljani, Kraj bivanja: Videm, Stara občina: Dol pri Ljubljani, Nova občina: Dol pri Ljubljani, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 05. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podgrad pod Gorjanci, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

»2. Iz bivše občine Dol (sedanjih krajevnih skupnosti Beričevo-Brinje in Dol): […]GRAD IVAN z Vidma, rojen leta 1904, odšel k partizanom 2. 2. 1944, padel 5. 9. 1944.«

(France Šušteršič, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, 1. zvezek, Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982, str. 203)

»4. Grad Ivan, partizan. Rodil se je 11. decembra 1904 v Dolu pri Ljubljani. V NOV je bil od 1. februarja 1944. Padel je 5. septembra 1944 v Podgradu pod Gorjanci. (Vir: Vestnik Rdečega križa Slovenije, št. 9/45; Lado Ambrožič, 12. brigada, str. 368)

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 236)

GRADOVI
[križ]

IVAN          * 11. 12. 1904         +  5. 9. 1944

Svojci so med vojno zvedeli za njuno smrt in našli grobove. Alojz Tisovec je bil borec Levstikove brigade in je 2. 11. 1943 padel v vasi Luče pri Žužemberku skupaj s soborcemAntonom Žagarjem. Pokopali so ju na pokopališču v Lučah, od koder sta bila 15. 12. 1943 kot neznana borca prenesena na novo pokopališče pri cerkvi Žalna, kjer je bilo med 12. 12. 943 in 8. 12. 1946 pokopano 15 neznanih in šest znanih borcev. Trije znani borci in neznani borec, za katerega so domači ugotovili da gre za Alojza Tisovca, so bili pozneje preneseni v njihove družinske grobove. -- Franc Štibernik marec 2025
Za Rudolfa (roj. v Gorenjem Polju, živeč v Ratežu, Brusnice) piše v Sistory, da je bil borec IV. SNOUB Matije Gubca in da je padel v Gornji Zafari pri Žužemberku v spopadu z domobranci in Nemci. 
Alojz (roj. v Dolenjskih Toplicah, živeč v Gorenjem Polju) pa se je po Sistory rodil 31. 1. 1911. Bil je borec XIX. SNOUB Srečka Kosovela, padel je v spopadu z Nemci v Višnji Gori, pokopan v "Lučah pri Žalni". 

• Alojzij Tisovec. Sistory.
• Rudolf Tisovec. Sistory.

TISOVČEVI [križ]
ALOJZ * 1. 12. 1911 + 2. 11. 1943
RUDOLF * 4. 4. 1914 + 3. 5. 1944

Na obeležju, ki je postavljeno v spomin padlim v vojni 1914 - 1918, so vklesana tudi imena petih padlih v letih 1941 do 1945.

Obeležje je izdelano iz kamna in se sestoji iz dveh kamnitih plošč, z vklesanimi imeni padlih. Imena padlih v letih 1941 do 1945 so vklesana na spodnji polovici desne plošče.

Nad ploščama je postavljen kamnit lok, na katerem je vklesano besedilo "V SPOMIN PADLIM V VOJNI 1914 - 1918"

• EŠD 30227

PADLI 1941 - 1945

POLH JANEZ

PRELEC JANEZ

ČEPAR BRANKO

POLH BORIS

OBREZA ALOJZ

Na pročelju stare stavbe osnovne šole na Vidmu je bila vzidana spominska plošča iz jablaniškega granita z napisom. Izdelal jo je kamnosek Peter Jovandarič, odkria pa je bila 1. junija 1985. Kasneje je bila ob obnovi stavbe premaknjena v notranjost stavbe. Tako je zdaj vgrajena na desni strani avle takoj za vhodnimi vrati.

Kapitulacija Italije septembra 1943 je pomenila za narodnoosvobodilni boj veliko zmago; novo osvobojeno ozemlje, krepitev odborov OF in nove ljudske oblasti ter množični vstop novih borcev v partizansko vojsko, vse to je pozitivno vplivalo tudi na območje Dpbrepoljske dolina. Posebno pomembne so bile volitve odposlancev slovenskega naroda med 20. in 25. septembra . Kočevskega zbora odposlancev se je iz Dobrepoljske doline od 1. do 3. oktobra 1943 udeležilo pet delegatov, šesti domačin Jože Miklič iz Ceste, pa je bil delegat IX. brigade.

Pomniki v občin Grosuplje, Grosuplje,

Plošča je dimenzije 60 x 100 cm,

        DOBREPOLJSKI ODPOSLANCI

             KOČEVSKEGA ZBORA

AMBROŽIČ BRANKA UČITELJICA IZ VIDMA

       MIKLIČ JOŽE IZ VASI CESTA

     NOSE JOŽE - ŠPAN IZ KOMPOLJ

   STRNAD IGNAC IZ ZDENSKE VASI

 ZAKRAJŠEK EDVARD ST. IZ PONIKEV

    OB 40. LETNICI OSVOBODITVE

            SKUPŠČINA KS VIDEM

              DOBREPOLJE  1985

https://www.kamra.si/mm-elementi/item/gabrovka.html

Spomenik predstavlja okoli 2,50 m visoka kamnita stela,  trikotne oblike, z osnovnico  okoli 1,20 m, debela okoli 0,30 m.

Na strani, ki gleda proti vasi Gabrovka, je plošča gladka in v njo vklesano sporočilo.

DA BI NEMŠKIM OKUPATORJEM PREPREČILI IZSELJEVANJE SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA, SO SE V TEM KRAJU 14. NOVEMBRA 1941 BORCI NOVOMEŠKE IN MOKRONOŠKE PARTIZANSKE ČETE POD POVELJSTVOM POLITIČNEGA KOMISARJA GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET TOV. MIHA MARINKA SPOPADLI Z ITALIJANSKIMI FAŠISTIČNIMI ENOTAMI.

V BOJU STA ŽRTVOVALA SVOJE ŽIVLJENJE MAKS HENIGMAN IN IVAN BARTOL, PREDVOJNA ČLANA OKROŽNEGA KOMITEJA KPS NOVO MESTO. RANJENEGA PARTIZANA NEUGOTOVLJENEGA IMENA PA JE NASLEDNJI DAN OKUPATOR UBIL.

V kompleksu Tovarne vozil in toplotne tehnike (TVT) Boris Kidrič (tudi TOZD Boris Kidrič) med Valvasorjevo in Preradovičevo ulico se je nahajalo več spominskih obeležij. Iz literature so znane naslednje spominske plošče:

1) Spominska plošča delavcu Vladu Vidavu, ki je bil 15. novembra 1941 ustreljen v Mariboru, je bila postavljena v veži upravnega poslopja tovarne.

2) Spominska plošča delavcu Avgustu Majeriču, ki je bil ustreljen 7. maja 1944, je stala ob vhodu v tovarno.

3) Spominska plošča narodnemu heroju Angelu Besednjaku je bila postavljena na kovačnici leta 1953.

4) Spominska plošča štirim padlim borcem - delavcem je bila vzidana na upravnem poslopju kurilnice.

5) Spominska plošča padlim borcem - gasilcem je bila vzidana na gasilskem domu tovarne leta 1957.

V drugem viru sta omenjeni še dve obeležji:

6) Bronasti relief padlim za svobodo je bil postavljen v avli upravnega poslopja tovarne leta 1953.

7) Spomenik padlim borcem - tovarniškim delavcem je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj, postavljen je bil leta 1959.

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 532.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. 

Mariborart: Jaroslav Černigoj.