SIstory navaja Ime in priimek: Vincenc Dolenc, Oče: Urban, Mati: Marija, Priimek matere: Pintar, Po domače: NULL, Datum rojstva: 20.03.1924, Kraj rojstva: Golica, Kraj bivanja: Golica, Stara občina: Selca, Nova občina: Škofja Loka, Pokrajina: , Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Narodnost: Slovenec, Spol: moški, Datum smrti / izginotja: 02.04.1944, Kraj smrti / izginotja: Godovič, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

»Dolenc Vinko, 1920, Golica, kmečki delavec, v partizane januarja 1943, padel 2. 4. 1944 na Godoviču;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 190)

»VINCENCIJ DOLENC, rojen 20. 3. 1924 na Golici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943. Pogrešan je od 1. 5. 1945.« (Krapež Stane [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 174)

Datumi rojstva in smrti na nagrobniku in v virih se razlikujejo.

[križ]
             ZLUDROVCOVI
                  DOLENC
VINKO   *20.3.1924   +20.4.1944

Kot lahko ugotovimo iz opisa, je bila stavba prvotno namenjena osnovni šoli na Krki (verjetno zdaj že podrti bivši osnovni šoli, katero je obiskoval tudi Josip Jurčič). Avtor besedila in naročnik spominske plošče je bila Krajevna organizacija Zveze borcev NOV Krka, odkritje plošč pa 28. maja 1958.

Vir: Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 84.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf

str.: 169

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109.

                  [zvezda]
     leva plošča:
                     1941
TA ŠOLA JE ZGRAJENA KOT 
SPOMENIK PADLIM BORCEM IN
ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA

    BORCI              Godec Alojzij
    Krka:                     Znojile:
Sadar Anton          Zupanc Anton
Pajk Henrik           Zupanc Stane
Pajk Stanko          Zupanc Jože
Zajc Anton            Habjan Alojzij
Zrimšek Ivan         Zajc Srečo
Mišmaš Janez      Kolenc Leopold
    Randolj:               Krškavas:
Habjan Stanko      Grm Janez
Radel Anton          Zaviršek Franc
    Vel. Vrhe:          Mestnik Franc
Šuštaršič Jože          Gabrovčec:
Šuštaršič Franc    Uršič Janez
Šuštaršič Jože      Globokar Franc
    Male Vrhe:        Poljanc Franc
Tekavc Jože         Špelič Stanko
Podržaj Milan           Vel. Lese:
Koželj Jože           Koščak Franc
Hočevar Alojzij      Blatnik Anton
Miklavčič Filip        Blatnik Anton
    Trebnjagorica   Godec Anton
Hočevar Ivan
.
    desna plošča:
                     1945
TU V ODREŠENI DEŽELI BO ZA-
ROD, ŽIV IN MLAD SPOLNIL TO,
KAR SMO ZAČELI, IN UŽIVAL
                                  ŽRTVE SAD.

    Mal. Lese:             Laze:
Bradač Jože         Novak Franc
    Podbukovje:         Vel. Lese:
Fink Franc            Glavan Rudolf
Zupančič Alojzij    Globokar Alojzij
Strah Slavko            Male Lese:
Bregar Jože          Bradač Anton
    Laze:                    Gabrovčec:
Perko Franc          Zupančič Jože
Mestnik Anton           Znojile:
Zajc Jože              Bregar Franc
Godec Jože          Fink Franc
Sadar Franc              Krškavas:
    Sušica:              Baltič Francka
ŽRTVE TERORJA:     Vel. Vrhe: 
    Krka:                 Šuštaršič Anton 
Gačnik Jože          Šuštaršič Jožefa 
Vidmar Jože          Vodičar Jože
Vidic Jože                Male Vrhe: 
Vidic Anton            Erjavec Franc
    Podbukovje:      Hočevar Alojzij
Globokar Karol      
                                   ZB KRKA

Spominska plošča je postavljena na obcestni fasadi gasilskega doma. Odkrita je bila leta 1954. Je ena od štirih plošč, na katerih so imena umrlih gasilcev od leta 1922 do današnjih dni.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 107.

V SPOMIN MRTVIM GASILCEM PGD SMLEDNIK 1954

   PADLI V NOV

POLAJNAR JOŽE   24.2.1944.

GRABEC FRANC    26.2.1944.

BERNIK MIHA   9.3.1944.

ZAJC JANEZ   1.4.1944.

ZAJC JOŽE   14.4.1944.

POLAJNAR IVAN   12.6.1944.

STARE JOŽE   12.6.1944.

GRAJZAR IVAN   2.8.1944.

KONJAR FRANC   27.11.1944.

ROZMAN JOŽEG   9.3.1945.

GANTAR JANEZ   20.3.1945.

BARBO JANEZ   5.5.1945.

ČARMAN JANEZ   20.6.1944.

Sistory navaja Datum rojstva: 21. 2. 1903, Kraj rojstva: Polhov Gradec, Kraj bivanja: Vižmarje, Datum smrti/izginotja: 31. 1. 1944, Kraj smrti/izginotja: Šentvid pri Ljubljani, Kraj pokopa: Begunje.

»Med zelo aktivnimi podporniki OF sta bila prav Albin Kolb - Edvard, rojen 21. februarja 1903, ki je bil lastnik obrata Športne opreme v Šentvidu, in Ivan Miklavc - Žan solastnik tekstilne tovarne v Medvodah. Miklavc, Kolb in drugi gospodarstveniki so v svojih obratih dopuščali in podpirali delovanje OF in pošiljali partizanom izdatno pomoč v blagu in denarju. Vršili so nabiralne akcije za NOB. Tako so v prvi polovici leta 1943 zbrali 100.000 rajhsmark, prispevali 10.000 pol papirja in drug material za tehniko. Albin Kolb je bil znan kot dober organizator obveščevalne in propagandne službe odborov OF. Miklavc je v tisoč izvodih izdal Baklo kot glasilo Glavnega odbora OF za Gorenjsko. Albin Kolb je bil zaradi svojega sodelovanja z OF prvič aretiran že 8. februarja 1943 in bil tri mesece v zaporu v Begunjah. Izpuščen je bil 18. maja 1943. Takoj je aktivno nadaljeval delo za OF. Albin Kolb je bil član odbora OF Šentvid-Medvode in je bil kot član gorenjske delegacije tudi na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer je bil izvoljen v slovensko delegacijo za 2. zasedanje Avnoja. Vendar ga na 2. zasedanje Avnoja ni bilo. Njegovo življenje je takrat že viselo na nitki, ker je izvedel, da je po ljudski govorici postal narodni izdajalec in da naj bi ga spremljali trije likvidatorji. Zato je v pismu PK KPS zahteval, da se proti njemu uvede preiskava in se mu omogoči obramba ter da do razjasnitve v celoti prekinja z delom. Istočasno je pisal izredno kritično pismo o problematičnih pojavah v partizanski vojski. Vnaprej je zavrnil morebitne očitke, da njegov kritičen pogled izhaja iz njegove pripadnosti imovitejšemu sloju. Kolb je pred aretacijo dobil partizanski mobilizacijski poziv in je nameraval naslednji dan oditi v partizane. Aretiran je bil 5. novembra 1943. Poslan je bil v koncentracijsko taborišče v Mauthausen. Kolba so pozneje še z osmimi taboriščniki pripeljali nazaj v Begunje. Ustreljen je bil kot talec 31. januarja 1944 v Šentvidu. […] Življenje Albina Kolba, Ivana Miklavca in drugih je ugasnilo prav v Šentvidu.« (Jože Sever, vir šentviški zbornik, Spomenik 25 ustreljenim talcem v Šentvidu, Šentvid nad Ljubljano, brezplačno  glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid, številka 4. letnik III., december 2012, str. 4)

»Tovariš Lenart mi je tedaj povedal, da je Pokrajinsko poverjeništvo I0 OF za Gorenjsko dobilo od I0 OF Slovenije nujen nalog, naj takoj izvede volitve delegatov za Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki bo nekje na osvobojenem ozemlju, s tem, da bodo v delegaciji tudi člani gorenjskega političnega vodstva. […] Razen teh pa smo bili v delegaciji še jaz, kot predstavnik okrožja Jesenice, Avgust Barle-Ambrož, kot predstavnik okrožja Škofja Loka, legalec Albin Kolb-Edvard, tovarnar iz Vižmarij, kot predstavnik rajona Medvode, in pa Silvo Štibelj-Dimač, kot predstavnik rajona Poljane.« (Anton Peternel-Igor,  Kako smo z Gorenjskega potovali na Kočevski zbor, Loški razgledi, Letnik 40, Številka 1, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1993, str. 159–160)

Iskalnik grobov Žale Kolb Albina ne najde, potrebno je iskati drugega pokojnika s spomenika, spletni naslov:  https://grobovi.zale.si/#

            KOLB
ALBIN   1903 – 1944
PADEL KOT TALEC

Spominska plošča na grobu pri kapelici pri Sv. Lenartu je posvečena padlemu borcu Škofjeloškega odreda Mirku Polaku, odkrili so jo njegovi starši leta 1950, kapelica je v bližini cerkve.

Mirko Polak, rojen 30. oktobra 1923 v Zgornjih Pirničah, pečar, dezertiral je iz nemške vojske, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je kot mitraljezec Škofjeloškega odreda 24. marca 1945 pri preboju iz sovražnikovega obroča pri Sv. Lenartu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 176.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html

Opomba 1: Levo od kapelice, pod cipreso, leži betonski okvir kot ga vidimo na pokopališčih in bi lahko predstavljal grob Mirka Polaka. Nagrobnika oziroma napisne plošče NI. Grobni prostor daje vtis, da je na redke čase negovan in ni povsem zapuščen. Na njem sem opazil ostanke zasajenega cvetja.

Mirko Polak je napisan med padlimi soborci na spomeniku levo od groba

         MIRKO POLAK

ZG. PIRNIČE – MEDVODE

           * 30. X. 1923

          + 24. III. 1945

22. 5. 1944 so Nemci začeli z najhujšo ofenzivo v Brdih. V Gornjem Cerovem so sežgali šolo ter ubili deset talcev vključno z dvema nosečima ženskama.

Spomenik je bil postavljen 17. 4. 1954 in je posvečen 10 talcem, ki so bili 22. 5. 1944 usmrčeni. Avtor spomenika je arhitekt Andrej Ambrožič. Nahaja se poleg nekdanje tovarne Ciciban in v bližini pokopališča

• Moljk, Fanči. Člani Hrastniškega združenja borcev za vrednote NOB na Primorskem. 
• ESD 26228

foto: Eva Marinič

          SLAVA PADLIM TALCEM
     .
Ustreljeni dne 22.V.1944 v gor. Cerovem
     .     
COLJA                 MIHAEL
FORTI                 SEVERIN
FORTI                 LEOPOLDA
JAKI                    JOŽEF
KREŠEVEC        ROZINA 
KUMAR               ANTON
OKROGLIČ         KAROL
PRINČIČ             VIKTORIJA 
PRINČIČ             ALOJZIJ
ŠTEKAR             JOŽEFA

24. 10. 1937 je bilo v Dobovi množično zborovanje Ljudske fronte v Posavju. Ob odkritju spomenika vojakom, padlim v 1. svetovni vojni, se je namreč zbrala velika množica ljudi. To so izkoristili predstavniki Ljudske fronte. V Dobovo so prišli organizirano dve skupini, ki sta jih vodila Maks Strmecki in Andrej Šmid. Ker so jim orožniki preprečili pohod v Kapele, so začeli s politično manifestacijo na železniški postaji v Dobovi. Govornik je bil Ivan Kreft. Čeprav so vmes posegli orožniki, je manifestacija uspela. O tem dogodku priča spominska plošča na železniški postaji v Dobovi, odkrita 27.10.1977.

• Vodnik po partizanskih poteh, str. 470. 

       POD VODSTVOM KPS JE BILO
   24  OKTOBRA 1937 NA ŽELEZNIŠKI
POSTAJI V DOBOVI PROTIFAŠISTIČNO
  ZBOROVANJE LJUDSKE FRONTE, KI
 SO SE GA UDELEŽILI MANIFESTANTI
         IZ SLOVENIJE IN HRVATSKE

 OBČINSKA KONFERENCA SZDL BREŽICE
 OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOBOVA
                                            24. 10. 1977

Sistory navaja Ime in priimek Anton Gubanc (Gubanec), Kraj rojstva: Vodice, Kraj bivanja: Moše, Kraj smrti/izginotja: Javorje, Kraj pokopa: Smlednik. Ostali podatki se ujemajo s podatki na nagrobniku.

»4. Gubanc Anton – Radovan, partizan minerske skupine. Rodil  se je 1. maja1905 v Mošah pri Smledniku. Bil je kovač. Padel je 24. marca 1945 v Javorjah nad Škofjo Loko (Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem, str. 159)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 1025)

Opomba:
Podatka o dnevu in mesecu rojstva sta v primerjavi s prvima viroma (nagrobnik, Sistory) v obrnjenem zaporedju.

[križ]
                     GUBANC ANTON
* 5. 1. 1910   PADEL V NOV 24. III. 1945

Družina Mogu je dala v poletju 1942 in kasnejšem boju proti okupatorju največ žrtev. Oče Alojz, je bil odveden v delovno taborišče Baumgarten in je tam podlegel bolezni v januarju 1945. Mati Marjeta je bila odpeljana stara 50 let in je že po poldrugem mesecu preminila v Auschwitzu. Njuna hčerka Marija je v 34. letu starosti preminula v istem taborišču 15. marca 1943. Sin Franc Mogu je bil več kot dve leti pri partizanih. Padel je oktobra 1944 v borbi, star 33 let. Justina Mogu-Draga, borka v Savinjski četi je bila težko ranjena v akciji. Nemci so jo zajeli pod Goro Oljko in je umrla kmalu za tem, ko so jo prepeljali v celjsko bolnišnico.   Vir: https://mladiraziskovalci.scv.si/ogled?id=1381

.
Justina_Mogu_geopedia

          RODBINA MOGU

MOGU ALOJZ         1867 - 1944
MOGU MARJETA   1862 - 1942
MOGU MARIJA       1909 - 1943
MOGU FRANC        1911 - 1944
MOGU JUSTINA     1920 - 1942

    ŽRTVE FAŠISTIČNEGA 
              NASILJA
.
        ČE LJUDI BI NE BILO PRI NAS,
        LJUDI, KI NE UBOGAJO NA VSAK UKAZ, 
        TEDAJ BI NAS ŽE KDAJ ODNESEL PLAZ.
                                                                  (KAJUH)

Stilizirana kraška hiša je postavljena na tlakovano ploščad. Na notranji strani je pritrjena napisna plošča, posvečena vsem padlim in žrtvam vojne iz vasi. Spomenik je bil odkrit 1.6.1975, avtor Aleksander Zavadlav.
EŠD 25497

                        Napis na timpanonu:
.
     POGLEJTE DRUGOVI, IZ NAŠE MOČI
     SE NOVO BODOČE ŽIVLJENJE BUDI
.
               PADLI IN UMRLI V NOV
.
ANTONIČ ALOJZ          PIREC FRANC
COLJA KAREL              PIREC FRANC
FERFOLJA PETER         PIREC JOŽEF
MAŠTEN ANGEL          PIREC KAREL
MASTEN MILAN          PIREC MARIJ
PIREC ANTON              ŠTULFA VINCENC
PIREC ALOJZ                ZAVADLAV EMIL
PIREC STANISLAV       ZAVADLAV MIRKO
.
               UMRLI V TABORIŠČIH
             .
                FERFOLJA VID JOŽEF
                FRFOLJA VLADIMIR
                ZAVADLAV ALOJZ
.
               ŽRTVE FAŠ. NASILJA
.
COLJA MARIJA             FERFOLJA MARIJA
COTIČ PLOCIF              GODNIČ FRANC
.
                       ŽRTVI VOJNE
.
                      MASTEN VIDA

                     SPACAL ALBIN

Alojz Kerše-Jona, rojen 1895 v rudarski družini v Rumi. Udeležil se je ustanovnega kongresa KPJ v Vukovarju leta 1920. Ob razglasitvi Obznane in prepovedi KP je emigriral v Avstrijo. Od tam je leta 1924 prišel v Trbovlje in delal kot rudar. Leta 1929 je bil aretiran zaradi ilegalnega komunističnega delovanja in zaprt dve leti v mariborskih zaporih. Po vrnitvi iz zapora je imel težave z zaposlitvijo. Končno mu je uspelo dobiti delo v laški pivovarni, ob njenem odprtju leta 1938. Tam je ustanovil sindikalno organizacijo, bil delavski zaupnik in z upravo sklenil kolektivno pogodbo. Zaradi dela v pivovarni si je tu našel stalno bivališče in se zato vodi kot krajan Marija Gradca. V osvobodilno gibanje se je vključil po njegovem razmahu leta 1944 in je opravljal naloge okrožnega vodstva OF za okraj Laško-Jurklošter. Pri Brodnicah ob Gračnici je padel pod sovražnimi streli 8. aprila 1945. Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str.291.

Plošča je pritrjena na hiši, pred katero je padel v borbi Kerše Alojz-Jona. Plošča je iz marmorja. Postavil: Borci Kozjanskega odreda iz Maribora. Izdelano v Mariboru. Odkrit:26.7.1953. Vir: kartica MNO Slovenije.

KERŠE ALOJZ-JONAroj.15.9.1925 je padel v borbi 9.4.1945.V spomin borci in aktivisti Kozjanskega iz Maribora. 25.7.1953

Janko Rus: Sistory navaja Ime in priimek: Janko Rus, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Datum rojstva: 01. 01. 1915, Kraj rojstva: Bled, Kraj bivanja: Grad, Datum smrti/izginotja: 27. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Podgorje, Kraj pokopa: Bled.

»Pripravljali so tudi skupino za odhod na Koroško. […] Mi in ves udarni vod oziroma četa naj bi odrinili z njimi na Koroško. […] Odpravili smo se na Koroško in čez tri dni, t. j. 21. oktobra 1943, smo prestopili greben Karavank.

Na Koroškem se je začelo novo gibanje. Večidel smo se razkropili, čez dober teden pa sta padla komandir Janko Rus-Djuro in Jurij Ravnik-Saša. Žalosten uvod v trde dni bojev na Koroškem.« (Ivan Žemva-Majski, V udarnem vodu in četi, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu, 1966, str. 272)

»Športno društvo Bled, Padli telovadci, atleti in smučarji […] Rus Janko […]« (Miloš Rutar, Spominska obeležja padlim športnikom, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, str. 457)

__________________________________________________________________________

Tomo Rus: Sistory navaja Ime in priimek: Tomaž Rus, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Datum rojstva: 01. 01. 1915, Kraj rojstva: Bled, Grad, Kraj bivanja: Kranj, Datum smrti/izginotja: 20. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Rdeči Rob pod Krnom, Kraj pokopa: Rdeči Rob.

»Rus Tomo-Mitja, brigadni vojni dopisnik. Rodil se je 1. januarja 1915 na Bledu. Bil je tekstilni tehnik. V NOV je bil od 25. aprila 1944. Padel je 20. avgusta 1944 na Rdečem robu na Krnu. (Vir: ARS II, kartoteka padlih; Po poti spominov, ZZB Radovljica, str. 287)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 681)

»Športno društvo Bled, Padli telovadci, atleti in smučarji […] Rus Tomo […]« (Miloš Rutar, Spominska obeležja padlim športnikom, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, str. 457)

  DRUŽINA TOMAŽA RUS

  JANKO 1915 PAD. 1943
   TOMO 1915 PAD. 1945