| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Tončkov dom na Lisci |
— |
Ob vhodu v planinski dom na Lisci, Podgorica št. 36. |
[zvezda s srpom in kladivom, pod njo napis SKJ ] NA TEM MESTU JE BILO POLETI L. 1938 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 12. 8. 2009 in Ljubo Motore, foto 24. 8. 2020 |
9.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografijo 3/2 ter katastrske podatke |
Spominska plošča |
Sevnica |
K. o. 1361 Podgorje, parc. št. 5/31 |
|
Franc Turk |
— |
Pokopališče Črna na Koroškem. |
FRANC TURK29.9.1928 padel v Graški borbi 23.2.1945. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
15.5.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Črna na Koroškem |
— |
|
Grob dveh neznanih partizanov, Stara Cerkev |
Na pokopališču v Stari cerkvi stoji nagrobni spomenik z marmornato ploščo (54x44 cm). Spomenik je posvečen dvema neznanima borcema. Sprva sta bila tu dva grobova, 2003 pa je ZZB Stara Cerkev postavila le en nagrobni spomenik. Dela je opravil Erjavec Alojz iz Kočevja. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126. |
Na pokopališču v Stari Cerkvi, grob leži na polju III, 5. vrsta |
zvezda SLAVA PADLIMA JUNAKOMA PADLA L. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
D.Divjak26.12.2021, 27.9.2023 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak, 26.12.2023, dodal posnetke i podatke, 27.9.2023 |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1575 - STARA CERKEV , št.parc.: 218 |
|
Pirkovičevi |
— |
Na Šentjernejskem pokopališču. |
PIRKOVIČEVI
JOŽE OČE [križ] 10-2-1929 – STAR 51 LET SLAVKO [križ] 24-8-1932 – STAR 22 LET JOŽE UBIT OD FAŠISTOV 28-3-1942 STAR 36 LET RUDI PADEL V PARTIZANIH 18-2-1944 – STAR 36 LET PAVLA MATI [križ] 17-2-1973 STARA 89 L
[zvezda] KOVAČI SMO – IN NAŠA SILA SKOVALA VAM JE SREČE KLJUČ [verjento je mišljeno NAM in ne VAM]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič |
22.6.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjernej |
— |
|
Kmetija Podvršnik, Odbor OF |
Po skoraj povsem uničeni organizaciji OF poleti 1942 v Celju je okrožni partijski aktiv za Savinjsko dolino v prvih mesecih 1943. leta spet oživil svoje delo. V Zavrhu je bil osnovan krajevni odbor OF v marcu 1943, potem so bili osnovani še drugi odbori OF v okolici. Jeseni 1944. leta je v Zavrhu delovala še partizanska tehnika Simon Gregorčič. Na hiši Martina Podvršnika je vzidana plošča, ki spominja na ustanovitev odbora OF. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
popraviti! Popravljeno. |
V TEJ HIŠI JE BIL 25. 2. 1943 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA GALICIJO IN TU JE BILA PARTIZANSKA JAVKA V ČASU NAŠE NARODNOOSVOBODILNE BORBE.SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano, nedokončano
Stane Gradišnik, 22. 09. 2020 |
— |
— |
S.Gradišnik,15.3.2022, opis. |
Plošča na fasadi. |
Žalec |
— |
|
Grob treh padlih bratov Rude |
— |
Pokopališče v Dobličah |
Družina Verderber v spomin svojim dragim! Našim bratom Janezu, Francetu, Stankotu Rudetu padli l. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič |
28.4.2021. 00:00 |
— |
— |
Steber na grobu s posvetilom |
Črnomelj |
1540 DOBLIČE, 94 |
|
Volkmerjev prehod, Maribor |
Spomenik v obliki kamnitih pesti je delo arhitekta Branka Kocmuta, ki je bil odkrit 29. aprila 1975. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 220. EŠD 6269 |
Gosposka ulica 32, v ožini na JV vogalu stavbe, ki stoji na križišču z Volkmerjevim prehodom, nasproti h. št. Volkmerjev prehod 1. Zraven je plošča Leopoldu Volkmerju. |
napis na sprednji strani spomenika: MARIBORSKI KOMUNISTI IN SKOJEVCI napis na levi strani spomenika: TU NEUSTRAŠNIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 |
5.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5. 5. 2025, dodal manjkajoče besedilo na spomeniku in fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek. |
kamnit steber s stiliziranimi pestmi |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 1307 |
|
Bistra - borcema NOB |
EŠD - 11524, javni spomenik, kraj zgodovinskega dogodka. Spomenik - spominsko znamenje predstavlja pravokotna kovinska plošča z reliefiranim napisom, velikosti 30 x 40 cm, ki je vgrajeno v nišo pokončne betonske stene, visoke 120 x 90 cm. Ta stena je levo in desno dozidana s kamnitim zidom, višine 90 cm tako, da z betonskimi okviri tvorijo kvadratni prostor velikosti 220 x 220 cm. Prostor pred zidom z napisno ploščo je bil nekoč ograjen s kovinsko ograjo, ki pa so jo kasneje odstranili. Spominsko znamenje so postavili 1956. leta. Je na levem bregu potoka Bistra, pred mostom, ki pelje na Barje - na Mah, severovzhodno od nekdanjega samostana Bistra. |
V Bistri gremo mimo objektov TMS (bivšega samostana) po cesti, ki pelje na Barje, vse do kozolca, ki je na levi strani in tik pred mostom preko potoka Bistra. Spomenik je že od daleč dobro viden. |
BORCEMA NOB 1941 - 1945 KRŽIČ IVAN - PAJK, ROJ.31.7.1922 - PADEL 21.3.1945 MERLAK AVGUST ROJ.12.8.1919 - PADEL 25.11.1941 VEČNA SLAVA JUNAKOMA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 27.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2003, parc.št.:1620/3 |
|
Bistra - spomenik padlim borcem in žrtvam italijanskega fašizma |
EŠD 11523 - spominska plošča, memorialna dediščina. Spominska plošča je vzidana na zahodni strani, obcestni fasadi samostanskega poslopja, kjer je sedaj Tehniški muzej Slovenije, desno od glavnega vhodnega portala. Je kamnita plošča, bele barve, marmor, velikosti 40 x 60 cm, odkrili so jo leta 1946, posvečena pa je žrtvam domačinom italijanskega vojaškega sodišča - montiran t.i. "preserski proces", na katerem so dne 7.3.1942. izrekli kazen: 28 oseb obsojenih na smrt, 12 oseb na dosmrtno ječo, 4 osebe na trideset let zaporne kazni, 5 oseb na osem let zaporne kazni, eno osebo na pet let zaporne kazni, 19 oseb je bilo oproščenih, dva mladoletnika od teh 19. sta bila predlagana za sodno poboljševalnico. Od obsojenih na smrt so jih že dne 10.3.1942. šestnajst ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani, ostali na smrt obsojeni so bili kasneje pomiloščeni (na zaporne kazni); kot posvečena tudi štirim padlim borcem iz teh krajev. - vir:Hutar, Vera:Most, Ljubljana, Enotnost 1995, Tisk Solidarnost Murska Sobota; EŠD: 12512 - železniški dvotirni most čez Ljubljanico pri Preserju, najprej lesen, zgrajen 1857, ob koncu 19. stoletja pa so les zamenjali z železno konstrukcijo. Do t.i. "Preserskega procesa" je prišlo zaradi maščevanja okupatorske italijanske vojske zaradi partizanskega napada na most, kjer so umrli štirje italijanski vojaki, več jih je bilo ranjenih. Po osemmesečni italijanski okupaciji slovenskega ozemlja se je poveljstvo slovenskih partizanskih čet odločilo za večjo akcijo, ki bo slišna po vsem slovenskem ozemlju in določilo, da partizanska Somotorska četa izvede napad na most pri Preserju in ga poruši. Kljub dobri pripravi, eksplozija je bila slišna po vsem Barju in celo v Ljubljani, partizanom v noči na 5.12.1941 ni uspelo porušiti mosta. Promet preko njega je bil prekinjen le za 15 ur. Maščevanje italijanske vojske pa je bilo nerazumno. Znesli so se nad civilisti, ki niso bili v nikakršni povezavi z napadalci. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je dne 17.3.1942, žal, teden dni po ustrelitvi 16 talcev s tega "procesa", v Slovenskem poročevalcu objavilo naslednjo izjavo: "Slovensko zemljo je namočila kri šestnajstih Slovencev, ki so jih rimski fašistični in imperialistični krvniki postrelili v smislu načrtno zamišljenega justičnega umora (sledijo imena in priimki ustreljenih). Slovenski mučeniki! Vaša kri ni zaman. Novo moč daje slovenski partizanski pesti, iz nje črpamo nove sile, mi, pravilni pokončevalci imperialističnih zatiralcev in njihovih domačih pomočnikov" (Povzeto po Hribernik, Rudolf - Svarun, Dolomiti v NOB, st. 115-122) |
Bistra, nekdanji kartuzijanski samostan, sedaj je v njem TMS, na cesti Vrhnika - Borovnica. |
MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI KO SO POD SVETLIM SOLNCEM SUŽNI DNOVI MIKLAVČIČ ANTON, GABROVŠEK CIRIL, RIHAR FRANC, RIHAR MIHAEL, OGRIN KAROL, OGRIN VINKO, LETONIJA FRANC, PALČIČ ALOJZIJ, GODEC ERNEST, ŽIGMAN JANEZ, BABŠEK FRANC, VRHOVEC FRANC, DEBEVC IVAN, TOMAŽIN MARTIN, DEBEVC ANTON, KRAŠOVC JAKOB V SPOMIN TOVARIŠEM NEDOLŽNIM ŽRTVAM ITAL. FAŠ. USTRELJENIH V LJUB. 10.3.1942. ZA SVOBODO NARODA MERLAK GUSTL, BABŠEK IVAN, GRADIŠNIK ANTON, SKOPEC LUDVIK PADLI BORCI SLAVA NJIM |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 27.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2003, parc.št.:*172 |
|
Janez Arh, Kropa, pri cerkvi sv. Lenarta |
Plošča v obliki odprte knjige na kamnu z zvezdo na vrhu; desna stran "knjige" je relief kurirčka. Reliefno ploščo je izdelalo podjetje UKO Kropa. Spomenik je leta 1987 postavila Krajevna organizacija ZB NOV Kropa. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 121-122. |
Nad cerkvijo sv. Lenarta oziroma nad cerkvenim parkiriščem, ob razcepu dveh pešpoti za Vodiško planino |
Arh Janez kurir VDV roj. 3. III. 1924 padel 4. XI. 1944 Slava mu! ZB Kropa |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamen |
Radovljica |
k.o. 2165 Kropa, parc.št. 651/3 |
|
Grobnica padlim |
— |
Iz vasi Kneža po cesti pri cerkvi levo proti Ljubinju. Ko se pripeljemo v Podmelec lavo pod cesto je cerkev, kjer je pokopališče in grobnica |
PADLI V BORBI ZA SVOBODO DEN 30.6.1944 BIZJAK ANTON IN TRIJE NEZNANI TOVARIŠI 29.6.1944 - GORJAN VALTER VALENČIČ VIRGILIJ IZ PODSABOTINA 20 LET SLAVA JIM |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 29.7.2019 |
— |
— |
— |
Grobnica |
Tolmin |
— |
|
Padlim v boju z Orjuno |
1. 6. 1924 so orjunaši iz vse države pod krinko, da bodo razvili prapor, uprizorili pohod proti komunističnemu žarišču v rudarskih Trbovljah. V delavskem središču so jim zaprli pot borci delavskih akcijskih čet. Na delavski strani je padlo pet borcev, na orjunaški pa trije. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 94. Vodnik po partizanskih poteh. |
Ploščad pred Zasavskim muzejem Trbovlje
Ulica 1. junija 15 |
Na tem zgodovinskem mestu so slovenski komunisti 1. 6. 1924 zlomili napad fašistične Orjune na najmočnejšo trdnjavo delavstva na rdeče Trbovlje. Med nami ne sme zamreti spomin na tovariše FRIC ALBIN, OCEPEK JAKOB, FAKIN FRANC, ZUPANC JOŽE, ROZINA IVAN, ki so med prvimi padli v borbi za zmago slovenskega delovnega ljudstva. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Blaža Šobe
S.Gradišnik, 8-3-2022 |
30.1.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal opis in fotografije. |
kip in plošča |
Trbovlje |
— |
|
Jože Bart |
— |
Pokopališče Šentjanž. |
JOŽE BART*11.3.1914 PADEL V NOB MARCA 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
18.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Dravograd |
844 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, 166/1 |
|
Spominska plošča na Javorčevi hiši |
Spominska plošča na hiši pri Javorču v Žirovskem Vrhu Sv. Urbana je posvečena kurirski postaji G-9 prve relejne linije. Odkrili so jo 6. septembra 1981 [sic! na plošči je letnica 1980], dostop do hiše je iz Gorenje vasi in iz Žirov. Nemška ofenziva na Žirovskem vrhu v začetku avgusta 1943 je začasno prekinila kurirske povezave med političnimi delavci in vojaškimi enotami. Po ofenzivi so obnovili kurirsko postajo, ki je dobila oznako G-9. Nad Zalo se je utaborilo deset kurirjev , ki so prebivali pod šotori. Kmalu po ustanovitvi so se preselili na levo stran Poljanske Sore v Hobovše, jeseni pa so se znova vrnili v Žirovski Vrh. Zveze so vzdrževali s postajama TV 2a v Podlipi in G-7 v Todražu. Poti preko Žirovskega vrha so bile zaradi bližine domobranskih postojank v Polhograjskih Dolomitih zelo nevarne. V zimskem prebivališču pri Mrlaku so po izdaji izgubili devet kurirjev, zato je njihovo delo prevzela primorska kurirska postaja P-35. Preostali kurirji so se vrnili v Hobovše, kjer so februarja kurirsko postajo G-9 obnovili. 11. maja 1944 so postajo dokončno razpustili, namesto nje so ustanovili kurirsko postajo G-36 v Jarčji Dolini. Na postaji G-9 sta bila v času delovanja najmanj dva in največ deset kurirjev. Prvi komandir je bil Franc Fojkar - Janko Jelovški. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 430-431. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381irovski-vrh-sv-urbana.html Knjiga: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji navaja tudi kurirsko postajo G-9 pri Prevojah Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dostop do hiše je iz Gorenje vasi in iz Žirov. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 9 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
20.6.2022. 00:00 |
— |
V peterokrako je pritrjena kovinska značka s podobo kurirja, na njej piše KURIR NOV NA JAVKI). Visi že postrani (glej dodani sliki). Lastnik propadajoče hiše je povedal, da jo bodo prej ali slej podrli, in sam od sebe dodal, da bodo takrat ploščo prestavili. -- Mojca Luštrek 20. 6. 2022 |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2058 DOLENJA DOBRAVA, 1241/6 |
|
Spomenik filmu Na svoji zemlji |
Spomenik je bil postavljen v vasi Grahovo ob Bači. Kasneje jer lesena skulptura delo Petra Jovanoviča bila prestavlje na v avlo kinogledališča Tolmin, da je nebi vremenski vplivi poškodovali. Na mestu, kjer je skulptura stala bo nameščena replika. |
V Tolminu na semaforskem križišču zavijemo proti hotelu Dvorec. Desno je muzej in zraven kinogledališče. |
V.TEH.KRAJIH.JE.BIL.POSNET.FILM."NA SVOJI ZEMLJI" |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,13.10.2019 |
— |
— |
— |
Lesen spomenik |
Tolmin |
— |
|
Anton Poznik in Viktor Jurkas |
Sistory navaja za Poznika datum smrti 20. 4. 1942, za Jurkasa pa datum rojstva 5. 7. 1908. »Poleg te tehnike je še vedno delala tudi tehnika okrožnega komiteja KPS Jesenice za hribom Ajdno nad vasjo Potoki, ki so jo po izdaji prostora okrožnega komiteja preselili v neko hišo med Zapužami in Radovljico. V njej je delal do odhoda na Mišače Viktor Jurkas - Bine, ki je izdelal v tehniki lokalne letake ter gorenjsko izdajo Slovenskega poročevalca. […] V jeseniškem okrožju v začetku leta 1943 prave tehnike ni bilo. Ko pa je prišel iz Ljubljanske pokrajine v jeseniško okrožje Viktor Jurkas - Bine, je razmnoževal literaturo za okrožje, vendar samo do marca 1943, ko je odšel k Ariglerju na Mišače.« (Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, III.,/ Gorenjske in štajerske tiskarne/, Ljubljana: Knjižnica NOV in POS, 1976, str. 201, 207) »V Udinem borštu so se konec marca in v začetku aprila 1942 pridružili še prvoborci Jože Šolar - Jožca in novinci Alojz Stružnik - Jug, Jože Rupnik - Triglav, Stane Konc - Kos, Vlado Peraić, Franc Jagodic, Branko Djordjević, Anton Poznik, Danilo Rejc, Karel Bečan, Janko Vogrič, Srečko Perhavec, Slavko Švegelj in brata Lado in Slavko Smuk. […] Skupina je ostala v Udinem borštu tudi naslednji dan, 17. aprila. Iz gozda ji je uspelo oditi šele naslednjo noč, ko je hajka začela slabeti. V tej skupini sta bila tudi oba ranjenca: Stane Žagar ml., ki ni mogel več hoditi in so ga morali nositi, ter komandir vóda Janez Perko. [...] V tej skupini so bili poleg komandirja Alojza Hrovata, Staneta Žagarja ml. in Janeza Perka še Jaka Rabič, Ivan Županec, Stane Šmid, Stanko Mlakar, Tonček Zupan, Ivan Stroj, Stane Pavlin, Vladimir Peraić, Tone Poznik, Danilo Rejec ter brata Lado in Slavko Smuk. […] Skupini, ki je nato odšla, pa je Stane Žagar povedal za jamo vrh savske struge pri Okroglem, kjer bi se začasno lahko prikrili. … Noč na enaindvajseti april je bila v votlini hladna in dolga. […] Še pred svitom 21. aprila sta se odplazila po vodo Vladimir Peraić in Stane Šmid. Vrh skale pa sta že naletela na Nemce. […] Prva jutranja svetloba 22. aprila je obkoljene partizane dobila budne. […] Zdaj, ko je vsak up na rešitev ugasnil, so se partizani odločili, da se bodo pokončali sami. Živih ne smejo dobiti. […] V zadnjem zanosu so začeli prepevati partizanske in druge revolucionarne pesmi, vzklikali so svobodni Sloveniji in komunistični partiji ter preklinjali fašiste. […] Partizani so v zadnjih minutah uničevali orožje in opremo ter postrelili naboje. Le zadnje so zadržali; z njimi se jih je postrelilo šest. [...] Ob mrtvem Pozniku in Smuku so obležali Stane Žagar, Jaka Rabič, Ivan Županec, Lojze Hrovat, Stane Pavlin in Ivan Stroj.« (Ivan Jan, Kokrški odred /Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, I. Ljubljana: Knjižnica NOV in POS 26/4, 1980, 174, 175, 182, 183, 190, 191, 193, 194) |
Pokopališče v Kranju: D-9/14 |
VIKTOR JURKAS 2. 5. 1908 TRST 8. 4. 1943 MIŠAČE VODJE TEHNIKE META V MIŠAČAH ANTON POZNIK 11. 1. 1914 LJUBLJANA 21. 4. 1942 OKROGLO BOREC KOKRŠKE ČETE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZB NOB KO Kranj-center, maj 2014
M. Hladnik po podatkih Zdenke Primožič 4. 2. 2023 |
4.2.2023. 00:00 |
— |
Iskalnik grobov ne najde ne enega ne drugega. M. Hladnik 31. 5 . 2022.
Sergeja Hafner s Komunale Kranj je naknadno vključila ta grob in druge partizanske grobove v zbirko, tako da jih iskalnik zdaj najde. -- M. Hladnik 3. 2. 2023 |
Nagrobnik |
Kranj |
— |
|
Franc Štoka - Rado |
Doprsni kip postavljen ob 10-letnici smrti F. Štoke (22.12. 1979). Bron na kamnitem podstavku. Štoka Franc-Rado, revolucionar, borec NOV, r. 11. avg. 1901 na Kontovelu pri Trstu, u. 25. avg. 1969 v Lj. Osn. šolo je obiskoval na Proseku, postal kakor oče ribič in se udeleževal narodnost. manifestacij; 1921 član KPJ, 1928 odšel v Argentino, tam delal v KP in med slov. izseljenci; 1930 so ga argent. oblasti zaradi revoluc. delovanja izgnale in izročile ital. policiji. Bil je konfiniran na otoku Ponzi, tu prišel večkrat navzkriž z oblastmi zaradi revoluc. vedenja, bil nekajkrat zaprt in premeščen na otok Ventotene do jul. 1943. Po vrnitvi iz konfinacije je sodeloval v narodnoosvob. gibanju v Trstu in pomagal pošiljati tržaške in tržiške delavce v partizane. Bil je polit. komisar Tržaš. bataljona (območje Repentabor-Nabrežina). Ko se je le-ta v nem. ofenzivi osipal, se je Š. z delom moštva vključil v Kosovelovo brigado na Krasu. Konec 1943 so ga premestili v okrož. komite KPS za Kras, febr. 1944 postane sekretar okrožn. komiteja KPS v na novo ustan. okrožju Tržič; apr. 1944 so okrožje ukinili in Š. je postal sekretar okrožn. odbora za Trst, član skupnega odbora KPS in KPI v Trstu in poleti i. l. sodeloval v razgovorih med predstavniki OF in Comit. di Liberazione nazionale di Alta Italia v Milanu; bil je tudi polit. komisar komande mesta Trst in se v prvomaj. dneh 1945 udeležil bojev za osvoboditev Trsta; od 1945 je bil polit. delavec v Trstu, Kopru in Lj. Pisal je o ribištvu in turizmu na Primorskem in objavljal razne članke iz polit. delovanja. (Tone Ferenc). Internetni vir: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/ EŠD 21622 |
Izola, Veliki trg (pred hotelom Marina) - staro mestno jedro |
FRANC ŠTOKA RADO RIBIČ REVOLUCIONAR 1901-1969 PESCATORE RIVOLUZIONARIO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vlasta Beltram, 27. 02. 2017
Dopolnil D.Divjak 25.september 2020 |
25.9.2020. 00:00 |
— |
25.9.2020 dopolnil posnetka in podatke-D.Divjak |
Doprsni kip |
Izola |
K.o.: 2626-IZOLA, št. parc.: 1104 |
|
Jamnik Vinko |
— |
Pokopališče Šentjanž. |
JAMNIK VINKO *11.1.1911padel na Selah 27.12.1943. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
18.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Dravograd |
844 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, 166/1 |
|
Kapela na Petanjcih |
"Na Petanjcih stoji ob glavni cesti še kapela Marije Pomočnice, ki je bila zgrajena leta 1924 v spomin padlim v 1. svetovni vojni. Ob vhodu v kapelo sta postavljeni dve spominski plošči - ena v spomin padlim petanjskim vaščanom v 1. svetovni vojni, druga padlim vaščanom v 2. svetovni vojni. Zaradi tega ta kapela predstavlja posebno mesto ekumenskega in spravnega duha."
|
Na kapelici nasproti hiše Petanjci 17. |
[križ] CIGUT LEOPOLD DRVARIČ ALOJZ DRVARIČ ANTON FRIC FRIDL FRUMEN ALOJZ GUMILAR ALOJZ KOFJAČ FRANC KÖNJE LADISLAV KARAS VIKTOR ŠIFTAR FRANC ŠIFTAR JOŽE KASTELSKI ŠIFTAR JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih Matije Matvoza. |
20.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal posnetke in besedilo s plošče ter označil kot obstoječe M. Hladnik 2. 10. 2024 |
plošči |
Tišina |
— |
|
Hotel Ana na Partizanskem vrhu |
— |
Na zidu pri cerkvi sv. Marije (Ime Marijino) na Svetih gorah oz. Partizanskem vrhu. |
Na tem mestu je stal planinski Hotel Ana |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 4. 7. 2010
30.9.2021 D.Divjak |
30.9.2021. 00:00 |
— |
30.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
spominska plošča z reliefom |
Trbovlje |
K.o.: 2689 - ČEBINE, št.parc.: 659 |
|
Šentjanške Rute |
Padlim za svobodo, 177, 180 |
Šentjanške Rute / Rabenberg, ob Lapšovi domačiji.
Rabenberg 6, 9162 Feistritz im Rosental, Avstrija |
Dne 10. 11. 1944 je SS-policija na Šentjanških pobila tri borce ter jih naslednjega dne sežgala: EGIDIJA HAFNERJA iz Šentjakobških Rut Am 10. 11. 1944 überfiel [...] Slava žrtvam Zveza koroških partizanovVerband ... Spomenik je dvojezičen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.11.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografije 1, 2, 3. |
— |
Avstrija |
— |
|
Anhovo, Spominska plošča Medvešček Cvetku |
Vir: Rutar Rutar navaja lokacijo Anhovo, Vojkova ulica 95. Ker pa so v Anhovem uvedli ulični sistem in na novo oštevilčili hiše, je sedaj novi naslov: Robidni Breg 13 |
Robidni Breg 13
|
IZ TE HIŠE JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na obeležju, lokacija |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
k.o. Anhovo, parc. št. 1813/2 |
|
Šmartno pri Slovenj Gradcu, Karel Barle |
— |
Šmartno pri Slovenj Gradcu 208, na Z zidu stavbe. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL KAREL BARLE 1910--1948 PREDVOJNI KOMUNIST, ŠPANSKI BOREC SKUPAJ Z ŽENO ŽRTEV DACHAUSKIH PROCESOV OBŽALUJEMO VAJINO TRPLJENJE! ŽR KRAJANI KS ŠMARTNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30.12.2022
D.Divjak 1.1.2023 |
1.1.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 1.1.2023 |
Spominska plošča |
Slovenj Gradec |
K.o.: 853-ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU, št.parc.: 46/3 |
|
Mengeš - Kip Matije Blejca Matevža |
Nekoč se je OŠ imenovala po Matiji Blejcu, pa so jo preimenovali. Kip na granitnem podstavku je napravila kiparka Štefka Košir Petrič. Odkrit 25. septembra 1982.
|
Na zelenici vzhodno od vhoda v osnovno šolo v Mengšu na južni strani šolskega stavbnega kompleksa. Med drevjem, težko opazen, kakor je neopazen tudi vhod v šolo (Šolska ulica 11). |
NARODNI HEROJ PADEL KOT KOMANDANT DNE 25. 9. 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2018 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15. 12. 2024, Status postavil na obstoječ in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Janija Luštreka. |
Doprsni kip |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 11/58 |
|
Božo Svetina, Žale |
— |
Ljubljanske Žale: Žale [A], oddelek [23A], vrsta [14], grob [14]. |
[na stebru] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič |
4.6.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik z doprsnim kipom |
Ljubljana |
K.o.: 1736 Brinje I, št.parc. 682/11 |
