Lesena spominska plošča pred- in medvojnemu delovanju političnih delavcev KP in OF je bila odkrita 20. julija 1975.

Z odlokom skupščine SO Krško 3-63-2/85 z dne 5. 2. 1986 razglašen za zgodovinski spomenik.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=5749&submit.x=0&submit.y=0

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131.

V TEM HRAMU SO BILI SESTANKI

PREDVOJNIH REVOLUCIONARJEV

MED VOJNO PA ORGANIZATORJEV VSTAJE

ČELE, 20. JUL. 1975

                               POSTAVILA:

                                ZZB NOV OBČINE KRŠKO

Ustreljeni so bili zaradi obtožbe komunističnih sabotažnih dejanj, posesti orožja in sovražne propagande. 

Spomenik je delo kamnoseštva Kopriva po načrtu Alojza Vurnika. Postavili so ga okrajni odbor ZZB Kranj, KO ZB Begunje 1957. leta. Na spomeniku so napake, Anton Jerič ni z Zgornje Dobrave, ampak iz Prevalj, Dobja vas bi morala biti Dobrla vas, namesto Osek bi moral biti Holmec in verjetno še kaj.

Kamniti obelisk v obliki tristrane prizme šestim talcem iz begunjskih zaporov, ki so bili 20. 8. 1941 tu ustreljeni. 

Spomenik je delo Kamnoseštva Kopriva in kamnosek Alojz Vodnik, postavljen je bil na pobudo Okrajnega odbora ZZB NOV Kranj in Krajevne organizacije ZB NOV Begunje na Gorenjskem. Odkritje je bilo leta 1957.

• EŠD 9480
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 61.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 236 in 246.
• Greta Jukič: Krajevni praznik Prevalj odslej po novem. Koroški fužinar 2. 9. 1985

Prva ploskev:

USTRELJENI TALCI

JERIČ 
ANTON
ZG. DOBRAVA
1919--1941

MESSNER
JURIJ
DOBJA VAS
1915--1941

PAVLIN
RAFAEL
OSEK
1907--1941

Druga ploskev:

20. 8. 1941

SPACAPAN MIHAEL
BILJE
1905--1941

ŠTEREN FRANC
PREVALJE
1912--1941

ZAGERNIK
HENRIK
PREVALJE
1911--1941

V domu kulture je spominska plošča postojanki OF iz leta 1941. Odkril jo je OO ZB NOV Ormož, 1953.leta.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.547.

Spominsko znamenje v neposredni bližini Kulturnega doma v Črni na Koroškem je posvečeno 230 žrtvam NOB iz Črne  in njene okolice.Spominsko znamenje je zasnovano kot kamnita škarpa, na katero je pritrjenih šestnajst plošč. Na prvi plošči je spominski napis, na drugih petnajstih ploščah so imena 230 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Črne in njene okolice. Spominsko znamenje so odkrili 9. avgusta1980 obenem z otvoritvijo novega kultirnega doma v Črni na Koroškem

S SVOBODO JE VZCVETEL SAD VAŠE ŽRTVE Z RASTJO NAM VSAK DAN ZORI

-SLEDI 230 IMEN ŽRTEV PADLIH ZA SVOBODO

[zvezda]
V TEJ HIŠI 
JE DELOVAL V LETIH 
1941 IN 1942
RADIO KRIČAČ
OF [triglav]

Geslo: izgnanci123

Okrevališče št. 2 (Sanitetna postaja št. 2) je bilo ustanovljeno novembra 1943 v hiši Franca Kacina v Peklu. Uredil ga je dr. Aleksander Gala-Peter. Namenjeno je bilo za okrevanje lažjih ranjencev, ki niso potrebovali vsakodnevne zdravniške pomoči. Ranjence in bolnike so pošiljali iz Centralne vojne bolnice pri Tratniku, kasneje pa iz SVPB Pavla.

Spomladi 1944 so v okrevališču št. 2 opravljali praktične vaje gojenci bolničarske šole 9. korpusa.

15. 6.1944 je izdajalec pripeljal Nemce iz Idrije do okrevališča št. 2. Strel, ki je ubil stražarja Pavleta Tušarja, je opozoril ranjence in osebje, da so se pravočasno umaknili. Vendar so Nemci ujeli obveščevalko Anico Prebil in jo odgnali k Erjavčevim v Masore. Tu so jo mučili in umorili. Svoj bes so znesli tudi nad družino Erjavec. Gospodarja Matevža, ženo Angelo, Alojza Štucina in Franca Carlija so zaprli v hlev, hlev in hišo pa zažgali.

Spominska plošča je izdelana iz belega marmorja z vklesanim obarvanim napisom.

Datum odkritja:  5.8.1950

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 21168

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

                            [zvezda]

                  V TEJ HIŠI JE BILO
    OD NOVEMBRA 1943 DO JUNIJA 1944
          PARTIZANSKO OKREVALIŠČE
OD KODER SO BORCI Z NOVIMI SILAMI
      ODHAJALI V ZMAGOVITO BORBO

V tej hiši je bila 1941 obveščevalna točka od poletja 1944 do osvoboditve tudi javka za bolnišnico na Jelovici. Ploščo sta izdelala metalurška šola in livarna Železarne Jesenice po načrtu Krajevne organizacije ZB NOV Bohinjska Bela. Odkrila Zveza borcev NOV Bohinjska Bela 20. aprila 1979.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 127.

EŠD 14636

V tej hiši je bila leta 1941, partizanska obveščevalna točka, od poletja 1944. do osvoboditve pa tudi javka za bolnišnico "Š. Stol odd 2" na Jelovici.

Aprila 1979

Krajevna organizacija ZZB NOV Bohinjska Bela

Sistory navaja: Ime in priimek: Feliks Keržan, Oče. Janez, Mati: Katarina, Datum rojstva: 09. 05. 1900, Kraj rojstva: Ihan, Kraj bivanja: Ihan, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 22. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija.
»61310 Kržan Feliks, 9. 5. 1900, Ihan, kmet – 21. 1. 1944, Ihan, umrl 22. 12. 1944, Mauthausen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 390)

»KRŽANOVA ARETACIJA. 13. januarja 1944 zjutraj se je, kot že večkrat prej, pri Feliksu Kržanu-Tablarju oglasil partizan Franc Vidmar-Silvester, da bi ga ostrigel in obril. Tu ga je tudi obiskala njegova žena Angela. 
Opoldne, ko je gospodinja postavila kosilo na mizo, so domači skozi okno opazili komaj sto metrov od hiše kolono dvanajstih ihanskih orožnikov, ki so šli peš proti zaselku. Videti je bilo, da se bo vse srečno izteklo. Naenkrat so Nemci začeli streljati proti gozdu. Prav zaradi teh strelov se je partizan Silvester odločil zapustiti Tablarjevo hišo. Stekel je naravnost v gozd. Orožniki so mu sledili do gozda na pobočju hriba, dlje se pa seveda niso upali. Zato so se pa še bolj znesli nad Tablarjevimi. V hiši sta bili tedaj še dve tuji ženski – že omenjena Angela Vidmar in partizanka Ivanka Kokalj- Zdenka, ki je bila pri Tablarju že več mesecev na bolniškem dopustu. Vso partizansko literaturo so brž sežgali. Najprej so Nemci prijeli očeta in ga, medtem ko so pregledovali hišo in iskali partizane, stražili. Ko so ga pred hišo legitimirali, je »vahmajster« dejal maščevalno: 'Ta je tisti Feliks Kržan!' Vsi so se najbolj bali, kaj bo s partizanko. Na srečo jim sploh ni bila sumljiva, niti tedaj, ko je vprašala, če gre lahko domov. […] Angelo Vidmar in Feliksa Kržana so potem odvedli v Domžale. […] Vidmarjeva in Kržan sta se med potjo dogovorila, da o pobeglem partizanu ne bosta ničesar priznala. Na zaslišanju v Kamniku  sta kljub pretepanju in mučenju držala besedo.
Po desetih dneh so Vidmarjevo odpeljali v Begunje, […] 
Feliksa pa so po desetdnevnem  zasliševanju v Kamniku poslali za šest tednov v Begunje, od tam pa v Dachau, kjer je po uradnem sporočilu preminil 12. decembra 1944. Miha Gostič, ki je bil z njim v taborišču, je povedal, da ga je ustrelil gestapovec zato, ker ni mogel s tal dvigniti skale, in to že precej pred navedenim datumom. Domačim so Nemci zagrozili, da jih bodo selili, a jih niso.64«
[…]
FELIKS KRŽAN-Tablar, rojen 9. maja 1900. Bil je aktivist NOB. Aretirali so ga 13. januarja 1944. Umrl je 12. decembra i. l. v Mauthausnu.150 (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 279, 292)

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

[križ]
TABLARJEVI
FELIKS    * 9. 5. 1900           + 12. 12. 1944

Bronasti doprsni kipi štirih prosvetnih delavcev in narodnih herojev, ki so delovali v Mariboru, so razporejeni okoli marmornatega obeliska. Avtorica kipov je akademska kiparka Vlasta Zorko, avtor zasnove več kot sedem metrov visokega obeliska pa je arhitekt Branko Kocmut. Spomenik je bil odkrit leta 1980.

Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d.

Ostrovška, Milica. Silvira Tomasini. Maribor: Obzorja, 1964 (Narodni heroji, 5).

Silvira Tomasini, Jože Kerenčič, Franjo Vrunč, Miha Pintar Toledo. Wikipedija.

SILVIRA 

TOMASINI

JOŽE 

KERENČIČ

FRANJO 

VRUNČ

MIHA

PINTAR

TOLEDO

V vasi, pri trgovini Dravinjski dom je bila leta 1952 odkrita spominska plošča 20. padlim borcem Šercerjeve brigade in žrtvam nacističnega nasilja. Po osamosvojitvi je bila spominska plošča prestavljena ob pokopališče. 

Konjiška planinska pot, 26

                       [zvezda]

      V SPOMIN PADLIM ŽRTVAM
           v N.O.B.   1941 – 1945

                         Borci
RATAJC ALBIN                1918 – 1943
ŠKET JANEZ                   1910 – 1944
GUMZELJ ALOJZ            1929 – 1944
LOVRENČIČ FRANC      1923 – 1944
RUTER RAJKO               1926 – 1944
HACE ANTON                 1926 – 1944
FRIŠ FRANC                   1928 – 1944
ARZENAK FRANC          1917 – 1944
ANDERLIČ AVGUST       1900 – 1944
CVELFER JOŽE              1927 – 1944
PEČNIK ANTON              1928 – 1945
                       Talci
RUTER RAJKO                1885 – 1941
PUNGERŠEK STANKO   1924 – 1943
ŽEPEC IVANKA               1917 – 1943
RATAJC JOŽE                 1903 – 1944
CENC JANEZ                   1919 – 1944
RATAJC LEOPOLD          1912 – 1945
VIDNER ADOLF               1913 – 1945
FEVŽER NEŽIKA             1925 – 1945
KOLAR FERDINAND       1880 – 1945

              Z ljubeznijo in ponosom
          se Vas bodo spominjali še 
          pozni rodovi, ker ste darovali
          za svobodo svoja življenja.

    SLAVA VAM – JUNAKI PARTIZANI!

                 Obč. O.Z.B. Loče 22. VII. 1954

Spomenik predstavlja pravokotna granitna plošča vzidana na naravno skalo. Napis v plošči je vklesan.

S. Petelin v knjigi Vojkova brigada piše: »…nekdo je namreč Nemcem izdal, kje je ena izmed postojank bolnišnice »Pavla«. Tja sta krenil iz Idrije dve nemški koloni. Partizanski stražar Pavle Tušar je eno izmed kolon opazil in stekel proti postojanki, da bi svoje obvestil o nevarnosti. Spotoma so ga zagledali Nemci iz druge kolone in ustrelili. Stražar je padel, toda streli so opozorili partizane v bolnišnici na nevarnost. V zadnjem hipu so se umaknili z vsemi ranjenci vred. Eno izmed bolničark so nemški vojaki sicer ranili in celo ujeli, vendar jim je ušla. Pač pa so v bolnišnici dobili dva fantiča (tam sta si zdravila rane, ki sta jih zadobila, ko sta se igrala z ročno bombo in jima je ta eksplodirala) in Anico Prebil, ki so jo v Erjavčevi hiši ustrelili. To pa ni bila edina žrtev, zakaj Nemci so obtožili Erjavca, da je bolnišnico oskrboval z mesom. Besni, ker so jim bili ranjenci z osebjem vred ušli, so v hlev zaprli Matevža Erjavca z ženo, pastirja, neko žensko, ki je pri Erjavčevih pomagala pleti, in še nekega domačina, ki so ga bili pripeljali s seboj,  jih pobili, hlev pa zažgali. Rešil se je le stari oče«.

Datum dogodka: 15.6.1944

Datum odkritja:  8.9.1974

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 16357

                                     TU SMO PADLI V SMRT
                                                 DA ŽIVIMO
                                V SVETLOBI IMENA TVOJEGA
                                                 DOMOVINA

NA KRNICAH BLIZU DOMAČIJE NA HRIBU JE SPO
MLADI 1943 DELOVALA SANITETNA POSTAJA ŠT-2
PRIMORSKE OPERATIVNE CONE NOV IN POS.
V PEKLU SE JE ZDRAVILO OD NOVEMBRA 1943 V
OKREVALIŠČU ŠT.2 XXXII. DIVIZIJE-KASNEJE SVP
BOLNICA »PAVLA« STODVAJSET RANJENCEV. OB
NEMŠKEM NAPADU 15. JUNIJA 1944 SO PADLI
PARTIZANI, AKTIVISTI IN DOMAČINI: PAVLE TUŠAR,
ANICA PREBIL, ANGELA IN MATEVŽ ERJAVEC,
FRANC CARLI, MARIJA GNEZDA, ALOJZ ŠTUCIN
                                                                        8.IX.1974

Ivo Grahor, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik, * 20. november 1902, Dolnja Bitnja, † 29. marec 1944, Dachau.

IVO GRAHOR - Wikipedia

Ivo Grahor - Slovenska biografija  

V TEJ HIŠI JE BIL 20. 11. 1902 ROJEN
IVO GRAHOR
PISATELJ IN PUBLICIST
UMRL 29. 3. 1944 V DACHAUU
OB 75 LETNICI ROJSTVA
POSTAVILA SEKCIJA ZA
KRAJEVNO ZGODOVINO IN
KULTURO
ILIRSKA BISTRICA