| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Družina Sadovnik |
Sadovnikovi so bile žrtve pri Peršmanu in so tu na tem mestu pokopani. Padlim za svobodo, 205--209 |
Grob se nahaja ob prehodu na levo prva vrsta zadnji deseti grob.
N 46°29'23.9496" E 14°35'25.9728"
Eisenkappel 193, 9135 Bad Eisenkappel, Avstrija
|
Tukaj počivajo naši dragi |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nejc Plečko |
31.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Avstrija, Železna Kapla |
— |
|
Fajmut Ivan-Radušnikov |
— |
Pokopališče Barbara |
FAJMUT IVAN-RADUŠNIKOV6.5.1901 PADEL V RDEČI ARMADI V BITKI ZA STALINGRAD 1942-43. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Prevalje |
— |
|
POKOJIŠČE - Ivan Babšek - Ciril, spomenik padlemu partizanu |
EŠD 500132 - javni spomenik, spominsko znamenje. Spomenik Ivanu Babšku - Cirilu je tik nad cesto Pokojišče - Padež v višini cerkve sv. Štefana. Je betonska plošča velikosti 100 x 55 x 12 cm, na podstavku, na njej pa je zabetonirana kamnita plošča sive barve, velikosti 45 x 35 cm, z vklesanim napisom. Foto: Miloš Toni »V brigadi je imel največ gledalcev in oboževalcev orožar I. bataljona, nesrečni Ivan Babšek-Ciril, še zimski kožlješki partizan, sicer doma iz Borovnice. Na razgrnjeni šotorki je kleče razstavljal in sestavljal težkega fiata, ki je postal takoj ponos brigade in njen ljubljenec. Pa tudi potrebna ga je bila.[…] Seznam partizanov-prostovoljcev Šercerjeve brigade od ustanovitve brigade 6. oktobra 1942 do konca februarja 1943 […] Babšek Ivan-Ciril, Dol pri Brezovici« (Milan Guček, Strme lazi, Šercerjeva brigada, 1. del, Druga, popravljena in dopolnjena izdaja, Knjižnica NOV in POS 6/1, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1984, str. 36, 509) |
Spomenik je ob cesti iz Pokojišče - Padežu, v višini cerkve sv. Štefana na Pokojišču oz. okoli 200 m od križišča ceste za Borovnico. |
BORCU NOB 1941 - 1945 TOVARIŠU BABŠEK IVANU ROJ.13.XI.1917. PADEL 20.VII.1944. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
21.10.2024. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak
Zdenka Primožič 21. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Šercerjeva brigada. |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Vrhnika |
k.o. 2004, parc. št.: 3253/6 |
|
Spomenik svobode, Slovenj Gradec |
Spomenik svobode v Slovenj Gradcu je zasnoval ing.arh. Danilo Furst. Kip je delo akad. kiparja Staneta Keržiča. Kip je bil odkrit leta 1955. Ljudje Mislinjske doline so v štriletni osvobodilni vojni in ljudski revoluciji ostali zvesti zgodovini slovenskega naroda v boju za svobodo in človekovo dostojanstvo. Zadnji boji v drugi svetovni vojni v Evropi so bili v Mislinjski dolini vse do 15. maja 1945. Slovenjgradčani so ob 10. obletnici osvoboditve v središču mesta postavili spomenik svobode. VIR: Jože Potočnik: Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. Slovenj Gradec 1985 |
Spomenik svobode stoji sredi mesta na Francetovi ulici Slovenj Gradec, nedaleč od poslopja Upravne enote. |
1941 - 1945 SLOVENJ GRADEC SVOJIM BORCEM ZA SVOBODO ZVEZA 1955 BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 29. junija. 2017 |
— |
— |
Sliki "4" - Bor1974, 17.IX.2022 |
bronast kip z granitnim obeliskom |
Slovenj Gradec |
Slovenj Gradec,478, Mestna občina Slovenj Gradec |
|
Gasilski dom Sveti Jurij ob Ščavnici |
— |
Pročelje gasilskega doma Sveti Jurij ob Ščavnici št. 5 |
TA GASILSKI DOM JE BIL ZGRAJEN OB 75 LETNICI OBSTOJA GASILSKEGA DRUŠTVA VIDEM 1886-1961 TER OB 20 LETNICI VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA 22. VII. 1941-1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 18. 2. 2022 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
— |
|
Leopold Ankon |
|
Pokopališče Makarska |
[zvezda] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Hrvaška, Makarska |
— |
|
Police |
Med 16. in 23. 2. 1944 je bi v vasi nižji partijski tečaj. Leta 1944 je bil v vasi nekaj časa sedež okrožnega komiteja KPS za baško okrožje. Od 16. 2. do 23. 2.1944 je OK KPS v vasi imel nižji partijski tečaj za 30 tečajnikov. Aprila 1944 je bila blizu vasi konferenca aktivistov OF baškega okrožja. Spominska plošča o okrožnem komiteju KPS in partijskem tečaju je vzidana na hiši št. 1 Šentviška planota, 22 (Kulturni in naravni spomeniki, 107). . Hiša, na kateri je bila plošča, je bila v zelo slabem stanju in taka tudi prodana, nato obnovljena, plošča pa shranjena pri sovaščanu, kjer je še sedaj (l.2019). Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 40 cm) izdelana iz belega marmorja z vklesanim napisom. foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981 |
Prvotna lokacija je bila Police 3, stavba bivše osnovne šole. Za trenutno nahajališče je potrebno vprašati v vasi. |
NA TEM KRAJU JE BIL VEČ MESECEV SEDEŽ OKROŽNEGA KOMITEJA KPS ZA BAŠKO OKROŽJE KI JE ORGANIZIRAL PARTIJSKI TEČAJ OD 16. DO 23.2 1944 LETA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 3. 2019; Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2347 Police, parc. št. 162/4 |
|
Celje - Spomin na Zbirališče otrok in mater za taborišča/ ukradeni otroci |
Spominsko obeležje na I. Osnovni šoli Celje, kjer je bil v letih 1941 - 1945 zbirni center otrok, ki so jih pošiljali v taborišča ali k nacističnim družinam. Spominska plošča je bila odkrita 4.julija 1957. Plošča je postavljena v spomin in opomin mlajšim rodovom. Nacisti so že pred okupacijo izdelali podrobne načrte za germanizacijo. Po zasedbi so jih začeli takoj uresničevati. Desettisoče ljudi so neusmiljeno pognali z domov v izgnanstvo. Izseljevanju "politično nevarnih" in na Štajersko po prvi svetovni vojni priseljenih oseb ter izseljevanju ljudi iz obmejnega brežiškega pasu je sledilo še izseljevanje partizanskih družin, starčkov, mater in otrok. Nekdanjo okoliško osnovno šolo v Celju so spremenili v zbirno taborišče. Šolo so obdali z žico in stražnimi stolpi ter jo napolnili z družinami partizanov, aktivistov in talcev. Tu se je začela najbolj trnova pot partizanskih mater in bridka usoda najmlajših, ki so jih iztrgali družinam in celo iz naročij mater ter jih pošiljali v taborišča ali pa določili za prevzgojo pri nacistčnih veljakih. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 476.
Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 185. Geslo: otroci123 |
I.osnovna šola, Vrunčeva ulica 13, Celje |
zvezda Ta zgradba je bila v letih 1941-1945 kraj trpljenja slovenskega ljudstva. Od tod je nacistični okupator pošiljal družine v taborišča smrti. Materam je iztrgal na tisoče otrok, da bi jih odtujil rodu in domovini. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Krajevna organizacija ZB NOV Dolgo polje - Celje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Hladnik
D.Divjak 16.4.2022
S.Gradišnik |
15.10.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil s tekstom s plošče in podatki 16.4.2022
S.Gradišnik, dodal opis, 15. 10. 2023 |
Spominska plošča; Spominska soba |
Celje |
K.o.: 1077 - CELJE, št.parc.: 374 |
|
Ameriški bombnik v Planici |
Ameriški bombnik B-24 je 22. novembra 1944 strmoglavil nad Kotovim sedlom. Preživel je le en član posadke, ki so ga rešili kranjskogorski partizani.
|
50 m JZ za planinsko kočo v Tamarju, na robu gozda. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 1. 5. 2018 |
28.11.2024. 00:00 |
— |
Dodal povezavo na opis padca in ponesrečencev. M. Hladnik 28. 11. 2024 |
del aviona kot skulptura in infotabla |
Kranjska Gora |
— |
|
Samoupravljanje v Litostroju |
Livarna in tovarna strojev, krajše Litostroj, je bila ustanovljena leta 1947 na temelju starejših, predvojnih obratov. Ob izgradnji reprezentativnega tovarniškega obrata v ljubljanski Šiški se je hitro razvila v močan industrijski kompleks in ponos ne le slovenske, ampak jugoslovanske industrije nasploh. V počastitev 25. obletnice samoupravljanja v podjetju, uvedenega leta 1950, in 28. obletnice obstoja Litostroja je bila 5. septembra 1975 pred obratom organizirana velika svečanost. Razen tisočev delavcev Litostroja in Ljubljančanov se je dogodka udeležil tudi slovenski politični vrh, prišel pa je tudi Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. Osrednji del proslave je bilo odkritje spominskega obeležja v obliki pahljačaste skulpture, ki je bila v resnici orjaška kovinska lopatica Kaplanove turbine, enega najslavnejših proizvodov Litostroja. Lopatica je bila umeščena na visok podstavek iz sivo-modrega apnenca z napisi - citati Josipa Broza Tita in funkcionarja Franca Leskoška - Luka, ki si je zaradi svojega prizadevanja za ustanovitev Litostroja pridobil naziv "oče Litostroja", ter prepisom napisa s spominske plošče, odkrite ob uvedbi samoupravljanja. Leskošek je tudi odkril spomenik, temu pa so sledili govori številnih udeležencev. Nenapovedano je zbrane nagovoril tudi Tito. O veliki svečanosti je slovenski tisk obširno poročal. Avtor arhitekturne ureditve spomenika je bil arhitekt Črtomir Mihelj. Kot je povedal, se je ideja za spomenik pojavila hitro, le za določitev oblike je minilo nekaj časa. Spomenik je bil desetletje kasneje dopolnjen z novo arhitektonsko ureditvijo in doprsnima kipoma Josipa Broza Tita in Franca Leskoška. Danes je njegova podoba osiromašena; kipa sta bila odstranjena, podstavek zamenjan in čeprav so na podstavku plošče, na njih ni nobenega čitljivega napisa. Viri: "Simbol Litostroja", Delo, 4. 9. 1975, str. 3 (povezava). Več člankov, Delo, 6. 9. 1975, str. 1 in 3 (vir slike 4) (povezava). Drago Košmrlj, "Tito: izhod iz krize v večji storilnosti", Primorski dnevnik, 6. 9. 1975, str. 1 (povezava). Igo Tratnik, "Predsednik Tito v Litostroju", Delavska enotnost, 6. 9. 1975, str. 1 (povezava). "Praznovali smo", Litostroj, september 1975, str. 1 (vir slike 3) (povezava). "Tito v Litostroju", Dogovori, 9. 10. 1975, str. 3 (povezava). vsi123 |
Spominsko obeležje stoji na zelenici levo ob vhodu v obrat Litostroj Power, pred halo na naslovu Litostrojska cesta 50 v Ljubljani, znotraj ograjenega območja tovarne. |
(prednja stran podstavka) SAMOUPRAVLJANJE MOREMO IN MORAMO URESNIČITI V PRAKSI ČE RESNIČNO HOČEMO ZGRADITI SOCIALIZEM TITO (stranska ploskev podstavka) KAPITALISTI SO LIKVIDIRALI STROJNE TOVARNE, AMPAK STROJNE TOVARNE BODO ŠE STALE V LJUBLJANI, GRADILI JIH NE BODO KAPITALISTI, AMPAK NEKDO DRUG. FRANC LESKOŠEK LUKA (stranska ploskev podstavka) DANES SMO PREVZELI TOVARNO V UPRAVLJANJE 2. IX. 1950 DELAVCI LITOSTROJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
28.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Lopatica turbine |
Ljubljana |
— |
|
BOJANJA VAS-Spominska plošča Ivan Radoš |
Ivan Radoš je bil španski borec, doma v Radoših, po vojni pa je živel v Bojanji vasi. Vodnik, 19. fotografija 1: vir: https://www.kamra.si/album-slovenije/item/spanski-borec-ivan-rados-bojanja-vas.html Španski borec in borec NOV Ivan Radoš-Djuro Rodil se je leta 1900 v Radoših pri Radovici. Kot avstroogrski vojak je maja 1918 doživel upor slovenskega vojaštva v Judenburgu. Ob kapitulaciji Avstroogrske je bil na italijanski fronti, nato pa je bil mobiliziran v jugoslovansko vojsko in je do decembra 1919 sodeloval v bojih za Koroško. Decembra 1920 je odšel v Francijo, se izučil za geometra in leta 1931 postal član komunistične partije. Jeseni 1936 je bil med prvimi prostovoljci, ki so prihiteli na pomoč španski republiki. Po razpustitvi internacionalnih brigad je prišel v francosko taborišče, po nemški zasedbi Francije pa je bil odveden na delo v Nemčijo, od koder mu je preko Zgrebo uspelo priti domov v začetku januarja 1942. Takoj se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in sredi leta 1942 postal borec Belokranjskega bataljona. Opravljal je tudi obveščevalno službo, od leta 1944 pa do konca vojne pa je bil v hrvaškem IV. korpusu. Umrl je leta 1971. Bil je nosilec "Partizanske spomenice 1941". Spominsko ploščo na vaškem domu so odkrile družbenopolitične organizacije KS Radovice 7. avgusta 1982. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (2) |
Bojanja vas, na steni "Vaške hiše" ali Sosedski keldr, Bojanja vas 13. |
V RADOŠIH IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, 1.5.2017
4.2.2022, 20.2.2022D.Divjak |
20.2.2022. 00:00 |
— |
4.2.2022 dopolnil podatke,20.2.2022 dopolnil opis D.Divjak |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1508 - BOJANJA VAS, št.parc.: *45/1 |
|
Damelj |
Iz kamna zidan vodni mlin s pogonom na spodnjo vodo, z dvodelno zasnovo in dvojnim lastništvom. Ob zahodem delu mlina stoji žaga venecijanka iz 1924, ki je delovala do 1955, z ohranjeno notranjo opremo. Na mlinu je spominska plošča posvečena poti slovenske delegacije na II. zasedanje Avnoja, ki jo je leta 1971 odkrila mladina, ki je šla prvič na pohod Po poteh avnojske delegacije.
|
Žagarjev mlin ob jezu na Kolpi v Damlju, št. 30. Mlin in žaga stojita na poplavni terasi ob reki Kolpi, vzhodno pod vasjo.
|
NA TEM MESTU JE SLOVENSKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliki in besedilo. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. O.: 1561 - DAMELJ, parcela: +82/1 |
|
Razstava Srebrna ptica izpod Jalovca,muzej Liznjekova domačija |
Razstava Zgodovinskega društva Vršič o usodi zrušenega ameriškega bombnika Liberator Consolidated-B-24G-10-NT s serijsko številko 42-78259 in njene posadke na njenem poletu 22. novembra 1944. Letalo je bilo del 780. bombne eskadrilje zavezniških sil in njegova naloga pa je bilo bombardiranje Münchna. Zaradi slabih vremenskih razmer je bil spremenjen cilj bombardiranja, to je postal Salzburg. Pred samim prihodom do cilja je letalo poškodovala protizračna obramba. Ob vračanju se je polet končal na pobočju pod Jalovcem, kje rje tudi obeležje. Vir:24ur.com Razstava je julija 2025 (od februarja 2025) v Parku vojaške zgodovine v Pivki – informacija vodiča po muzeju na Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori dne 18. 7. 2025. (Zdenka Primožič) |
Borovška cesta 63, Kranjska gora |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 28.11.2024 |
28.11.2024. 00:00 |
19.7.2025. 09:51 |
— |
Drugo |
Kranjska gora |
K.o.: 2169-KRANJSKA GORA, št.parc.: 56 |
|
Gornje Cerovo, Spominska plošča Mirku Brezavščku |
Plošča je bila odkrita 29.12.2007 Vir: Silvo Fatur Mirko Brezavšček vir: Vir foto. Eva Marinč |
Gornje Cerovo 61, poleg spomenika NOB |
prva plošča: COLJA MIHAEL |
— |
29. 12. 2007 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 16.2.2021
26.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
3.11.2023. 00:00 |
21.7.2025. 06:22 |
26.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak, dodal boljše slike M. Hladnik 13. 6. 2021
M. Kermavnar, 3.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
Spomenik |
Brda |
K.o.. 2268-CEROVO, št.parc..2345 |
|
Padlim, Pot v Goropeke |
Za Katernikovem gričem v Žireh, 500 m od pošte v smeri Goropek je spomenik 5 talcem, ki so jih belogardisti iz Rovt tukaj ustrelili 13. septembra 1944: dr. Demšar Ernestu, Marjanci Jereb, Tereziji Kopač, Francu Papler in Jožetu Jerebu. Spomenik so odkrili svojci leta 1947. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 407-409. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Vir: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Muzej narodne osvoboditve LRS, Gradivo za topografijo NOB, 2. snopič, II. del, Poljanska dolina, Ljubljana, 1959, str. 152 (324). K spomeniku vodi 25 stopnic. . Ernest Demšar: SIstory navaja Ime in priimek: Ernest Demšar, Oče: Ivan, Mati: Frančiška, Po domače: Pri Zdravniku, Datum rojstva: 30. 12. 1902, Kraj rojstva: Idrija, Kraj bivanja: Žiri, Poklic (soc. status): zobozdravnik, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mršak pri Žireh, Kraj pokopa: Dobračeva. Jereb Marjana: SIstory navaja Ime in priimek: Marijana Jereb, Oče: Luka, Mati: Ana, Po domače: Pri Lukatu, Datum rojstva: 14. 08. 1922, Kraj rojstva: Brekovice, Kraj bivanja: Brekovice 5, Stara občina: Žiri, Nova občina: Žiri, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mršak, Kraj pokopa: Dobračeva. Terezija Kopač: SIstory navaja Ime in priimek: Terezija Kopač, Oče: Matevž, Mati: Mina, Po domače: Pri Lekšetu, Datum rojstva. 07. 10. 1907, Kraj rojstva: Žirovski Vrh, Kraj bivanja: Žirovski Vrh, Stara občina: Žiri, Nova občina: Žiri, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mršak, Kraj pokopa: NULL. Papler Franc: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Papler, Oče: Matija, Mati: Apolonija, Po domače: Pri Vozarju, Datum rojstva: 25. 11. 1925, Kraj rojstva: Dobravica, Kraj bivanja: Dobravica, Stara občina: Ovsiše (Srednja Dobrava), Nova občina: Radovljica, Datum smrti/izginotja: 15. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Žiri, Kraj pokopa: NULL. Jože Jereb: SIstory navaja Ime in priimek: Jože Jereb, Oče: Luka, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 13. 03. 1910, Kraj rojstva: Lazec pri Otaležu, Kraj bivanja: Rakovica, Stara občina: Besnica, Nova občina: Kranj, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mršak (Žirovski Vrh), Kraj pokopa: Zgornja Besnica. ______________________________________________________________________ »Matija Merlak iz Rovt nad Logatcem se je kot 24-letni fant priključil četnikom gorenjskega odreda. Po vojni je na zaslišanju opisal pohod na Žiri. Med drugim je izjavil:45 […] Po vdoru v Žiri in aretaciji dr. Demšarja smo s silo prignali vse vaščane h Katernikovi gostilni. Dr. Demšarja so v gostilni zasliševali. […] Dr. Demšarja so obsodili zato, ker je menda v svoji ordinaciji agitiral za partizane. Kot dokaz naj bi bilo dejstvo, da je dr. Demšar zapustil svoje bivališče v Rovtah in se preselil v Žiri. Torej z območja, ki so ga kontrolirali četniki, se je preselil v partizanski kraj. […]' Še nekaj besed o žrtvah: Po odpustu iz zapora se je dr. Demšar naselil v Logatcu. Želel se je vrniti v Žiri, a se mu to zaradi nemško-italijanske meje ni posrečilo. Zato se je preselil v Rovte, ki so bile blizu meje. Tam je opravljal zdravniško službo, dokler ni odšel za teden dni v partizane. Vrnil se je domov na teren, ker so partizani tako želeli. 7. septembra se je Demšarjeva družina selila iz Rovt v Žiri. Četniki in domobranci so skušali preprečiti selitev, toda zvečer so bili Demšarjevi že v Žireh. Šest dni po vrnitvi v Žiri so pridrveli Bitenčevi »junaki« in ga aretirali. Njegova žena Marija, ki je pred nekaj leti umrla v Žireh, je kot priča na sojenju proti podpolkovniku Bitencu izjavila, da so ji takrat četniki pokradli okrog dvajset parov čevljev. Prepovedali so ji zapusti stanovanje. Kljub hudi grožnji je pohitela za možem in pred Katrnikovo gostilno prosila poročnika Jožeta Sajeta in druge četniške oficirje, naj izpustijo njenega moža. Niti besedice ji niso odgovorili. Dr. Ernest Demšar je zapustil ženo, triletnega sina Janeza in enoletnega sina Ernesta, ki živi v Žireh v hiši svojega očeta.« »Marjanca Jereb je bila rojena 14. avgusta 1922. leta v Brekovcah pri Žireh. Bila je delavka, hči cestarja in še samska; živela je pri starših. Ker je bila doma številna družina, kruha pa malo, si ga je služila z dnino pri premožnejših kmetih. Blizu njene vasi je bila meja in je kot terenka delala za OF že od 1942. leta. Terezija Kopač je bila rojena 7. oktobra 1907. leta na Žirovskem vrhu kot hčerka dninarja, bajtarja. Bila je poročena in mati štirih majhnih otrok. Da bi lažje preživljala otroke, je doma izdelovala čipke, služila pri kmetih in po gozdu nabirala sadeže. Iz izjave bivšega četnika Matije Merlaka smo spoznali, da sta bili ti dve izdani […] Ranjena partizana so četniki zajeli v Osojnici pri Žireh, in to v grapi, ki ji domačini pravijo Letnik. Ranjenca sta bila 19-letni Franc Papler in 34-letni Jože Jereb. Usmrtitev so opravili v slogu črne roke. […] Dvesto korakov od vasi proti Goropekam so morilci usmrtili žrtve. Če bi se slišali samo ti streli, bi ljudje takoj ugotovili, kje ležijo žrtve. Tako pa zaradi splošnega pokanja na vseh straneh tega ni bilo mogoče razločiti. Mnogi so še upali, da so četniki le strahovali ljudi z izrečeno smrtno obsodbo in da so aretirance odpeljali s seboj v postojanko. Drugi dan sta žena dr. Demšarja in Ivanka Peternel šli po sledovih četniške kolone in kmalu zagledali grozovit prizor: pet umorjencev. Marija je objela mrtvega moža, Ivanka pa mrtvo sestro Marjanco Kopač.« (Jože Vidic, Četniški morilski vdor v Žiri, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 206, 207, 209, 210, 211) Prim. tudi: Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 60, 66–67, 130, 157. __________________________________________________________________________ »Papler Franc, partizan Prešernove brigade. Rodil se je 15. septembra 1925 v Dobravici pri Podnartu, krojaški pomočnik. 15. septembra 1944 so četniki Notranjskega četniškega odreda pod vodstvom M. B. skupaj z domobranci okoliških postojank vdrli v Žiri. Domobranci z Veharš so ujeli tudi njega in ga s še tremi aktivisti in enim partizanom na poti v Goropeke zahrbtno ustrelili. […] Jereb Jože, partizan Prešernove brigade. Rodil se je 13. marca 1910 v Lazcu pri Otaležu. 13. septembra 1944 so četniki Notranjskega četniškega odreda podpolkovnika M. B. skupaj z domobranci iz Veharš, Šentjošta, Rovt in Treh kraljev vdrli v Žiri. Med drugimi so ujeli tudi partizana Jožeta Jereba. Na poti proti Goropekam so jih zahrbtno ubili.« (Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 114, 161) |
V gozdu nad Potjo v Goropeke, približno 200 m od hiše Pot v Goropeke 11, Žiri |
Pod križem piše: TRPLJENJE JE KONČANO Na plošči spodaj piše: DR. DEMŠAR ERNEST ǂ 30. 12. 1902 JEREB MARJANA ǂ 15. 8. 1922 KOPAČ TEREZIJA ǂ 7. 10. 1907 PAPLER FRANC ǂ 15. 9. 1925 JEREB JOŽE ǂ 13. 3. 1910 PADLI KOT ŽRTVE OKUPACIJE 13. 9. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
25.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 19.11.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Ivana Albrehta in Opis po predlogi Zdenke Primožič. |
Plošča s kamnitim križem na vrhu |
Žiri |
K. o. 2023 Žiri, parc. št. 900 |
|
POKOJIŠČE - spomenik I. zmagi Šercerjeve brigade |
EŠD 23376 - javni spomenik. Spomenik stoji na levi strani cestišča, ki pelje iz Pokojišča proti Padežu in je posvečen prvi zmagi Šercerjeve brigade 13.oktobra 1942. Na tlakovani ploščadi, obdani z nizkim betonskim zidom stoji betonska stena, stela, visoka 2,5 x 1 0,15 m, z vzidano kovinsko ploščo, velikosti 0,5 x 0,7 m in reliefnim napisom. Avtor spomenika je kipar Ivan Seljak - Čopič, odkrili pa so ga 1984. leta. Spomenik je bil že večkrat tarča vandalov. "Dne 13.10.1942. v popoldanskih urah je patrulja Šercerjeve brigade med naseljem Pokojišče in Padež naletela na ital.enoto, v katerih je bilo tudi nekaj civilnih oseb, oborožene z dolgimi francoskimi puškami, ki so oprezno in v strelcih prodirali proti gozdu, v smeri brigadnega taborišča. Patrulja se je spopadla s sovražnikom in ga upočasnila, kmalu zatem pa se je patrulji pridružila tudi glavnina brigade in so skupaj pregnali sovražnika. Obležalo je 19 ital.vojakov, 6 belogardistov in dva borca - šestnajstletni "Srbo" iz Bosne in Tonček (Janez) Petrič. Eden od partizanov je bil težko ranjen, štirje lažje. V tem spopadu je Šerc. brigada zabeležila popolno zmago, v kateri so zajeli tudi tri ital. vojake. Dva so izpustili, eden pa je bil fašist. Zaplenili so težki mitraljez Fiat s strelivom, 16 pušk, 44 ročnih bomb, 14 kompl. uniform, nekaj plaščev in čelad". vir.: Guček, Milan: Šercerjeva brigada, Knjižica NOV in POS 8/1, Ljubljana 1973, str.:34-35; Foto: Miloš Toni |
Spomenik je na levi strani ceste Pokojišče - Padež in sicer 800 m iz Pokojišča. |
V TEM KRAJU JE ŠERCERJEVA BRIGADA 13.10.1942. DOŽIVELA SVOJ OGNJENI KRST IN IZBOJEVALA PRVO ZMAGO NAD SOVRAŽNIKOM. OBČANI VRHNIKE 6.9.1984. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
1.6.2021. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
betonska stela s kovinsko ploščo, kraj zgodovinskega dogodka |
Vrhnika |
k.o. 2004, parc. št.: 3069/1 |
|
Otlica, spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
— |
Pred vhodom na pokopališče Otlica |
V NEPOSREDNI BLIŽINI TEGA KRAJA SO 21. DECEMBRA 1944 ODJEKNILI SOVRAŽNIKOVI STRELI. ŠTIRI ŽIVLJENJA SO OMAHNILA V SMRT. KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA SO PADLI ZA SVOBODO BIZJAK ANTON - PREDMEJA 149 - ROJ. 1895 BRATINA IVAN - PREDMEJA 142 - ROJ. 1897 VELIKONJA IVAN - PREDMEJA 119 - ROJ. 1919 VIDMAR ANDREJ - OTLICA 17 - ROJ. 1924 ZDRUŽENJE ZB-NOV 22. JULIJ 1980 OTLICA KOVK PREDMEJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah Urške Perenič |
17.5.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 3 |
— |
Ajdovščina |
2370 Dol - Otlica, 20/9 |
|
Fara, pokopališče, Drago Lenarčič |
SIstory navaja: Ime in priimek: Dragotin Lenarčič, Oče: Ivan, Mati: Marija, Priimek matere: Benčina, Po domače: Pakižkov, Datum rojstva: 24.07.1919, Kraj rojstva: Nova vas, Kraj bivanja: Nova vas 20, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): študent agronomije, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 02.11.1943, Kraj smrti / izginotja: Gabrje pod Ilovo goro, Kraj pokopa: Fara, Država pokopa: Slovenija https://obelezja.wordpress.com/2025/01/23/fara-pokopalisce-drago-lenarcic/ foto: Miloš Toni Vir: Sistory žrtve II. svetovne vojne, pokopalisca.si. Obeležja, dlib.si Slovenski poročevalec št. 161, 25.10.1945 |
Pri spodnjem vhodu na pokopališče takoj na desni strani ob stopnišču na pokopališču Fara |
L E N A R Č I Č
DRAGO DIPL. ING. ARG. 1919 - 1943
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 23.1.2025 |
23.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Bloke |
K. o., parc. št., lastnikK. o. 1683 Nova vas, parc. št. 1205 |
|
Zali log, pokopališče, šestim borcem Škofjeloškega odreda |
Obeležje na grobišču na pokopališču na Zalem Logu je posvečeno Matevžu Koblarju in šestim borcem Škofjeloškega odreda, urejeno je bilo leta 1952. Na pokopališču na Zalem Logu počiva šest borcev Škofjeloškega odreda, vsaj dvojica je padla 13. februarja 1945 v Martinj Vrhu, ter Matevž Koblar iz Potoka. Več... Podatki o znanih padlih: Andrej Debenc - Čivko, rojen na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, padel je 13. februarja 1945 v Martinj Vrhu kot komandir inženirskega voda Škofjeloškega odreda. Matevž Koblar, rojen 6. septembra 1926 v Potoku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. julija 1943, padel je leta 1944 na Komni. Vladimir Repe, rojen 25. julija 1925 v Zaborštu pri Zg. Gorjah, padel je 13. februarja 1945 v Martinj Vrhu kot komisar 2. bataljona Škofjeloškega odreda.
Alojz Zorn, * 22. 5. 1914 v Prvačini, živeč v Dornberku, po poklicu zidar, padel 13. 2. 1945 v Martinj Vrhu, pokopan v Zalem Logu. Podatke je ob pomoči lokalnega župnika posredoval Kristijan Zorn; družina si želi ob spomeniku ploščico s podatki o padlem sorodniku. |
Na pokopališču v Zalem Logu. |
TU POČIVA 6 BORCEV ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA IN KOBLAR MATEVŽ * L. 1926 PADEL L. 1944 NA KOMNI SLAVA JIM UK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
28.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.7.2023, dodal fotografijo 3/2 Zdenke Primožič
Po opozorilu sorodnikov dodal ime Alojza Zorna. -- M. Hladnik 28. 2. 2024 |
Grobišče |
Železniki |
K. o. Zali Log, parc. št. 884 |
|
Skokova hiša na Rodici |
Skoka so prišli ponoči iskat trije gestapovci in ga ustrelili, ko je hotel pobegniti. Pred smrtjo so ga še zasliševali, poslali po rešilca, ki ga je umirajoči odklonil, in umrl. Hoteli so, da izda pomembno članico KP Miro Svetina - Metko. Ploščo je odkrila ZZB NOV Jarše 28. 5. 1961. EŠD 15841 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 183. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190.
|
Perkova 16, Rodica. Bila je pritrjena na zahodni fasadi hiše. Hiša je bila prodana, je v rekonstrukciji in plošče na njej ni več. |
V TEJ HIŠI |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik po informacijah Marte Pirnat 6. 7. 2018 |
— |
— |
— |
svetla marmornata plošča |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 1615/1 |
|
SMREČJE - spomenik padlim borcem in žrtvam FN Podlipa - Smrečje |
Spominsko znamenje je kamnita plošča, svetlosive barve, z vklesanimi imeni in pritrjena s štirimi vijaki na obcestno stran oz. parkirni prostor PGD PODLIPA - SMREČJE. Odkril jo je vaški odbor ZB iz Podlipe - Smrečja 1. maja 1957. leta. |
Spomenik je na stavbi PGD Podlipa - Smrečje, v Smrečju, z naslovom Smrečje 7. |
1941 * 1945 P A D L I V N O V FORTUNA Franc FORTUNA Vincenc FORTUNA Matevž KOGOVŠEK Peter NAGODE Franc Ž R T V E FAŠISTIČNEGA N A S I L J A FORTUNA Matevž MOŽINA Vincenc KOGOVŠEK Janez NAGODE Ciril KOGOVŠEK Jože NAGODE Franc KOGOVŠEK Valentin NAGODE Stanislav LOKANČIČ Matija SKVARČA Vincenc MIKLAVČIČ Matevž ŽERJAL Alojzija CANKAR Leopold 1.5.1957. V.O. ZB |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 19.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2692, parc. št.: 244 |
|
Gozdar, Brdo |
— |
Protokolarni objekt Brdo pri Kranju, vzdolž V roba igrišča. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku Romana Nahtigala. |
21.9.2021. 00:00 |
— |
Brez javnega obvestila odstranjen jan. 2022.
https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7580_x1578243.7249605113_y5727842.424707044_s13_b362 |
Kip |
Kranj |
2103 PREDOSLJE, 416/2 |
|
Šmihel, partizanska šola |
— |
Na pročelju osnovne šole sredi vasi Šmihel, h. št. 30, prej verjetno Dolane. |
[šolska tabla z zvezdo] PREGANJANO SLOVENSKO BESEDO NA PRIMORSKEM SO SREDI BOJEV LETA 1943 ZOPET OŽIVILI PARTIZANSKI UČITELJI V TEJ ŠOLI JE BIL PRVI UČITELJSKI TEČAJ PO OSVOBODITVI NA PRIMORSKEM OD JUNIJA DO SEPTEMBRA 1945 OSNOVNA ŠOLA PIVKA 9. 10. 1982 Druga plošča: PODRUŽNIČNA ŠOLA PARTIZANSKIH UČITELJEV DOLANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.9.2022. 00:00 |
— |
— |
plošči |
Pivka |
— |
|
GORNJA RADGONA-Spominska plošča padli gasilci v NOV |
Borcem proti fašizmu so se pridružili tudi številni člani gasilskih društev, tako je bilo tudi na radgonskem področju. Iz Radgone so padli trije člani gasilskih društev, med njimi Maks Korošec, ki ga je Ivan Nemec-Vojko povezal z OF že leta 1943. Maja 1943 je bil član rajonskega obora OF za območje G. Radgone in T*Radenec, avgusta pa je postal okrožnega odbora OF za Ljutomer in G. Radgono. Sodeloval je pri sabotažnih akcijah, mobiliziranju novincev ter pri ustanavljanju terenskih odborov OF. Dne 30. novembra 1943 so ga Nemci aretirali in odpeljali v ljutomerske, nato pa v mariborske zapore. Kot talca so ga ustrelili v Zrečah 9. marca 1944. Med imeni zasledimo tudi ime kurirja Franca Horvat , ki so ga Vlasovci zverinsko umorili 10. marca 1945 na Policah. Spominska plošča je bila odkrita 22. julija 1958. Vir: Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju, Drago Novak,Ivo Orešnik,Herman Šticl,Pomurska založba, Murska Sobota , 1985
Po "Sistori.si" Maximilian Alexander Korošec, roj. 28.09.1913 v Gornji Radgoni, Jakob Kampuš, roj. 24.04.1918 v Gornji Radgoni, padel v Pirešici in Franc Horvat, roj. v Gornji Radgoni. |
Ob vhodu v naselje Gornja Radgona iz mariborske smeri je na desni strani velik gasilski dom, Gasilska cesta 2. |
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GOR. RADGONA SVOJIM ZASLUŽNIM ČLANOM KOROŠCU MAKSU USTRELJEN KOT TALEC 9.3.1944 KAMPUŠU JAKECU PADEL KOT PARTIZAN 31.1.1945 HORVATU FRANCU USTRELJEN KOT KURIR 10.3.1945 ŽRTVOVALI SO SVOJA MLADA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO NOVE JUGOSLAVIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 19. junij 2020 |
19.6.2020. 00:00 |
— |
Slika "1" in podatki iz "Sistory.si"- Bor1974, 17.II.2022 |
Spominsk plošča |
GORNJA RADGONA |
k.O.: 184-FGORNJA RADGONA, št. parc.: 484 |
|
Grob pilota Mihe Klavora, staro pokopališče, Irig |
Vir: stran Slovenski grobovi Geslo: letalci123 |
Nekdanje staro pokopališče v Irigu, Vojodina, R Srbija |
slika Klavore risba letala lovca MIHAEL KLAVORA 1905 - 1941 Kapetan I klase Jugoslovenskog Kraljevskoh ratnog vazduhoplovstva poginuo 7.4.1941. u iriškom polju "Gospodin motri s neba i gleda sinove čovječje" Slomljeno je krilo, al pamti se let... križ GOSPOD DAJ MU VEČNI MIR IN POKOJ IN VEČNA LUČ NAJ MU SVETI! |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 25.12.2024 |
25.12.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Irig, Vojvodina, R Srbija |
— |