| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Heroj Jože Slak, Dobrnič |
Rojen 26. avg. 1902 na Gorenjem Vrhu pri Dobrniču, umrl 26. febr. 1943 v
Dolenji Straži. V Novem mestu je končal nižjo gimnazijo in trgovsko šolo ter
služboval pri Zadružni zvezi in OUZD v Ljubljani. Sprva je pripadal Krekovi
krščanskosocialistični mladini. Potem je bil sprejet v KPS in SKOJ in bil zaradi
revolucionarnega dela obsojen na eno leto robije. Po zlomu stare Jugoslavije je
prišel iz zapora, organiziral narodno osvobodilno gibanje v Dobrniču, bil v
spopadu z italijansko patruljo ranjen in se nato sam ustrelil. L. 1951 je bil
proglašen za heroja. Glej Opis na zapisu na kraju smrti: Straža, blizu hiše Novomeška cesta 6 |
Pred kulturnim domom, levo od vhoda,
Dobrnič 9 |
narodni |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 22.11.2022. Zapis izdelan z delitvijo obstoječega zapisa Mire Hladnik "Dobrnič - plošča kongresa in doprsni kip Silva Slaka". Dodani podatki v Opis in viri ter fotografija Google Street View |
Doprsni kip |
Trebnje |
— |
|
Fara, Ponikvar Jože |
»DOMAČE ŽRTVE PO OBČINAH IN KRAJIH
|
Pokopališče Fara - Fara. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Fara 18 |
[križ] JOŽE * 11. 1. 1912 + 26. 7. 1942 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
9.10.2025. 07:23 |
10.10.2025. 00:19 |
— |
Nagrobnik |
Bloke |
K. o. 1683 NOVA VAS, št. parc. 1205 |
|
PRESERJE - spomenik padlemu partizanu Mihi - Francu Debevcu |
EŠD:11739 Pravokotna, svetla kamnita plošča, velikosti 50 x 60 cm, z vklesanim napisom je bila odkrita 4. julija 1956. Je na skrajnem levem vogalu hiše, obcestna stran, okoli 2 m od tal. Odkrita je bila 4. julija 1956. Franc Debevec - Miha je padel kot partizan, sicer sekretar rajonskega komiteja Borovnica v noči 1. na 2. julij 1944. na križišču pri Šeligovi hiši v Preserju, ko sta s soborcem Andrejem Petelinom – Kmetom trosila letake in pribijala plakate. Padla sta v domobransko zasedo. Debevca je zadel rafal iz puškomitraljeza in je bil takoj mrtev. Pokopan je na pokopališču v Borovnici. Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11739 |
Po poti za Rakitno do centra vasi Preserje pod Krimom do križišča pred farno cerkvijo, hiša Preserje 6. |
IZ ZASEDE JE BIL NA TEM MESTU USTRELJEN PARTIZAN MIHA – DEBEVEC FRANC SEKRETAR RAJONSKEGA KOMITETA KPS PRESERJE – BOROVNICA DNE 2. JULIJA 1944 ZB PODPEČ - PRESERJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič, maj 2017; (T.Bizjak, 25.4.2018) |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Brezovica |
k.o.1705 - Preserje, parc. št.10/5 |
|
Caprese |
Spomenik na mestu, kjer sta pod nemškimi streli padla narodni heroj Dušan Bordon in ruski vojak Piotr Fesipovič, bodo postavili leta 2024. Žara s pepelom Bordona (gl. fotografijo na Wikipediji) je v grobnici v bližnjem San Sepolcru.
|
Caprese Michelangelo, natančna lokacija ni poznana. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.10.2023. 00:00 |
— |
— |
načrtovana plošča |
Italija |
— |
|
Spomin na borca Malalana in Škrka |
— |
Ob cesti Komen - Dutovlje, na ostrem ovinku |
Na tem mestu sta padla 25. 9. 1943 borca SNOUB Srečko Kosovel Malalan Roman Stipe Škrk Franc Rado Soborci in sokrajani (berljivost je zelo slaba) |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 22. 4. 2018; slika 3 Bor1974-13.X.2020 |
— |
— |
— |
Kamen z napisom |
Komen |
2424 VOLČJI GRAD, 1028/1 |
|
(46) Narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok. |
Narodni heroj Alfonz Šarh-Iztok, kmet, rojen 25. 8. 1893 v Slovenski Bistrici, je šel v partizane julija 1941 v Pohorsko četo. Padel je na Pohorju 8. 1. 1943 kot borec v II. četi Pohorskega bataljona.Vir: France Filipič, Pohorski bataljon, str. 638 |
Pred osnovno šolo XIV. divizije. |
Narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 27. 4. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Kip. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.46 |
— |
|
Idrijske Krnice, Spomenik dvema obglavljenima partizanoma |
Spomenik lociran na vzpetini nad cesto je postavljen na kamnit podstavek in ima obliko piramidalnega bloka z vzidano napisno ploščo na frontalni strani. Spomenik je grajen iz kamna, napis na plošči je vklesan. S. Petelin v je knjigi Vojkova brigada zapisal pripoved priče dogodka Alojzije Tušar: »Eden je bil mladoleten in so ga vzeli s seboj. Dva pa so v veži pri Sedeju mučili. Drezali so ju z noži, vlačili za lase, butali z glavo ob zid in zbadali z majhnim ostrim nožem v oči. Mučenca je brcnil vsak Nemec ali belogardist, ki je prišel tam mimo. Mučili so ju od enajstih dopoldne do petih popoldne, nato pa so ju še vedno živa odvedli pred hišo. Ko je manjkal še kak meter do parobka, kjer je sedaj njun spomenik, je neko belogardist rekel, naj stopita hitreje, eden izmed partizanov pa je odgovoril, da ne more. Belogardist je zatem enega izmed njiju prijel za vrat in mu položil glavo na tnalo, kjer so enemu za drugim odsekali s plankačo (sekiro za obdelovanje tramovja) glavi. Nato so šli v hišo, vzeli dolgo mizo in nanjo položili glavi, v njuna usta pa so vtaknili cigarete. Na košček papirja so napisali: »Tu imata svobodo« in listek pustili z glavama na mizi«. Nemški krvniki so pustili za seboj dokument. Ves postopek pri sekanju glav so fotografirali, slike, ki so jih kasneje zaplenili pri nekem ubitem sovražnikovem vojaku, pa hrani Mestni muzej v Idriji. Datum odkritja: 11.8.1952 Foto: Miloš Kermavnar Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 250. |
Spomenik je postavljen na mali vzpetini ob cesti, v bližini domačije pri Sedeju, Idrijske Krnice 41. |
|
— |
11. 8. 1952 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
26.12.2025. 09:09 |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2351 Idrijske Krnice, parc. št. 239/1 |
|
Makole, Pelko Anica |
|
Pokopališče Makole. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Makole 26 |
[križ] DRUŽINA PELKO |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
10.10.2025. 08:32 |
10.10.2025. 08:32 |
— |
Nagrobnik |
Makole |
K. o. 0776 JELOVEC, št. parc. 434 |
|
OF, Ruše |
EŠD 6388 (ista EŠD kot spomenik) |
Na trgu sredi Ruš, zraven je spomenik. |
OF nedokončano |
— |
— |
— |
— |
M . Hladnik 25. 8. 2017 |
— |
— |
— |
kamniti obelisk s kovinskimi napisi in plamenom na vrhu |
Ruše |
— |
|
Otalež, Grobnica na pokopališču |
Grobnica je locirana na krajevnem pokopališču ob pokopališkem zidu in predstavlja hortikulturno urejen prostor. Skupni spomenik je kamnit obelisk nepravilne oblike z vklesanim posvetilom. Imena pokopanih pa so vklesana na kamnih razporejenih v dveh vrstah ob poti, ki vodi do spomenika. Na napisnih ploščah so navedeni: 47 imen znanih borcev Avtor načrta: Ivo Prelovec. Datum odkritja: 28.10.1962 |
Na vaškem pokopališču v Otaležu. |
TU SPIJO, KI ZA NAS SO PALI. NEZNANI PADLI LETA 1943 NA VRŠČEVI 5 BORCEV BORCI TALCI ŽRTVE INTERNIRANCI |
Ivo Prelovec - spomenik, France Bevk - besedilo |
28. 10. 1962 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
29.12.2023. 00:00 |
26.12.2025. 19:11 |
M. Kermavnar, 29.12.2023, zamenjal fotografije z istimi v boljši ločljivosti in dodal fotografijo 3/2 |
Grob(išče) |
Cerkno |
K. o. 2350 Otalež, parc. št. 1171/7 |
|
Berti Vergel |
Prvoborca BERTIJA VERGELA so Nemci zaradi izdajstva aretirali, odpeljali v Mauthausen in ga umorili 16. 5. 1942. v: 45 cm
Plošče na obnovljeni hiši ni več. Lastnikov (Bešić) ni bilo doma, da bi jih vprašal, kam so jo dali. Bronasta spominska plošča na hiši, v kateri je stanoval revolucionar in prvoborec Berti Vergel, ki je bil 14. 4. 1942 aretiran in odpeljan v taborišče Mauthausen, kjer je bil umorjen 16. 5. 1942. Odkrila ZZB NOB leta 1974. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. EŠD 8423 |
Cesta Toneta Tomščiča 10, Jesenice. |
IZ TE HIŠE JE LETA 1941 ODŠEL V NOV |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 12. 2017 |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 960 |
|
Perugia, zapori, Italija |
V ženski kaznilnici v Perugii je prestajalo kazen največje število Jugoslovank, ki so bile v italijanskih zaporih. Leta 1943 je bilo v tej kaznilnici blizu 300 jugoslovanskih političnih kaznjenk. Sem so fašisti pošifjali predvsem tiste, ki so bile obsojene na več kot osem let zapora. Nekatere so bile obsojene na smrt, kazen pa so jim nato spremenili v domsrtno ječo. Polovica vseh je bila iz Slovenije, druga polovica pa iz Dalmacije, Reke in okolice ter iz Črne gore. Kaznilnice je vodil direktor, ki je bil obvezno fašist, življenje in delo pa so vodile nune. Transporti jugoslovanskih obsojenk so prihajali v Perugio od februarja pa do septembra 1943. leta. Črnogorke in Hrvatice so potovale z ladjo do Kopra, naprej pa z vlaki. Slovenke so prevažali v posebnih vagonih, pregrajenih v samotne celice, kot da bi bile najhujše kriminalke. 150 Vmesne postaje dc kaznilnice v Perugii, kjer so ostale do izpustitve, so bili zapori v Kopru, v Benetkah, v Padovi, Firenzah, Vicenz i, Bologni, Pisi, Anconi in Spoletu. V teh prehodnih zaporih so ostajale po nekaj dni, včasih tudi mesec dni. Po prihodu v kaznilnico v Perugii so nekatere jetnice namestili v večje prostore, nekatere pa za daljši ali krajši čas v samice ali pa v manjše celice za dve ali največ za tri jetnice. Postopek ob prihodu je bil ustaljen: odvzem prstnih odtisov, popis generalij ter odvzem vse garderobe. Jetnice so nato preoblekli v predpisano kaznilniško obleko, v progasto belo ijave obleke s predpasnikom, ovratno ruto in posebno čepico. Za obuvalo so jim bile cokle. Vsaka jetnica je morala odgovoriti tudi na vprašanje, ali bo spoštovala kaznilniški red, se pravi, ali bo delala v delavnicah in obiskovala cerkvene obrede. Na to vprašanje so vse odgovarjale z odločnim »ne«. Jugoslovanske kaznjenke je upr^a j^tnišnice po nekaj tednih premeščanja iz prostora v prostor namestila v 7 večjih prostorov z [zamreženimi okni visoko pod stropom in prav tako zamreženimi vrati, ki so vodila na kamnito z visokim zidom obdano dvorišče ali na kaznilniške hodnike. Ti prostori so bili v najbolj nezdravem delu stavbe in jih sicer niso uporabljali za bivanje kaznjenk, ampak za pralnice ali podobna opravila, večinoma pa jih sploh niso uporabljali. Zdaj sojih na hitro opremili za bivanje. Sanitarne in higienske razmere so bile izredno slabe: kamnita tla, vlažni zidovi, minimalno število zasilnih stranišč, vodovodna pipa za 30 jetnic ali več, železne postelje prekrite z ostudno umazanimi odejami in polne stenic. V vseh sedmih prostorih, kjer so živele Jugoslovanke, sojetnice organizirale kolektivno življenje. Na predlog članic KP in SKOJ so jetnice sprejele dnevni red, študijski program in kolektivno delitev živil in denaija, shranjenega v upravi. Jetnice so izvolile sobne gospodinje - ekonome, ki so gospodarile s skupnim premoženjem. Za red in snago sta skrbeli po dve dežurni j etnici v vsakem od sedmih kolektivov. Tako so imele poleg dnevnega obroka hrane, ki gaje dajala kaznilniška uprava - skodelica čorbe in hlebček kruha - tudi zajtrk (črna žitna kava), ki so ga kupovale s skupnim denarjem, in večeijo: na prihranjeni košček kruha namazana marmelada, košček sira, prepečenec, neksg krhljev ipd.Posebna skrb vseh kolektivov je veljala materam z otroki in bolnicam. Matere z otroki so bile v posebnem oddelku, imenovanim »nido« (gnezdo). Tu so bile 4 Jugoslovanke z nekajmesečnimi otroki, ena izmed jetnic pa je rodila v Perugii. Najboljša živila iz paketov so kolektivi pošiljali v ta oddelek. Posamezne jetnice so v pismih svojce poprosile za najnujnejšo opremo za dojenčke. Dve tovarišici sta bili določeni, da negujeta dojenčke, kadar so zbolele njihove matere. Več ur na dan so jetnice namenile študiju. Študijski program je obsegal politične teme, zbrane v tezah Vide Tomšič, Erne Muser in Pepce Kardelj, študij jezikov, zemljepisa, zgodovine, za nepismene pa so organizirale analfabetske tečaje. Učni pripomočki so bili koščki pritihotapljenih svinčnikov, toaletni papir in seveda znanje jetnic. Vsak teden so imele politična predavanja in »kritične ure« na katerih so obravnavale vse probleme kolektiva. Poleg študija so jetnice precej časa namenile pripravam na kulturno-zabavne prireditve, ki so jih prirejale vsak teden. Zanje so pripravile recitacije, igrice, skeče, šaljive točke, pevske in celo baletne nastope. V ranem jutru 1. maja 1943 je iz vseh sedmih jugoslovanskih kolektivov odmevala po Perugii »Internacionala«. Peli so jo tudi jugoslovanski politični kaznjenci v moškem delu kaznilnice. Ob obletnici oktobrske revolucije so v vseh kolektivih pripravili proslave z govori in s kulturnimi programi. Po kapitulaciji Italije so Jugoslovanke večkrat zahtevale od uprave jetnišnice naj jih izpusti, vendar o tem ni hotela ničesar slišati. Proti koncu leta 1943 sta Rdeči križ Hrvatske in Slovenije začela akcijo za izpustitev vseh jugoslovanskih političnih zapornikov iz italijanskih ječ, kaznilnic in taborišč. V mesecu decembru 1943. leta so izpustili vsejugoslovanske politične jetnice. Prvi transport Slovenk je odšel iz Pirugie 12. decembra. Večino tovarišic iz Hrvaške in Črne gore pa so aktivisti RK 14. decembra 1943. leta odvedli iz kaznilnice v zbirno bazo na Sušaku.1 Večina zaprtih oseb je prihajalo iz zapora Koper ( 43 osebe),, iz sodnega zapora Split ( 3 osebe), po eden iz zaporov Ancona, Benetke in Belluno, 31 obsojenk je bilo obsojenih na več kot 10 let zapora. 45 sodb je izdalo vojaško sodišče v Ljubljani, po ena iz dveh poslovalnic Zadar in Šibenik, ostale 3 pa Posebno sodišče za Dalmacijo s sedežem v Splitu.2 1-Vir: Bili so zaprti, pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu uporni, Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri RO ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, 1980 2-Vir: campifascisti.it Geslo: zapori123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 16,5,2024 |
16.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Perugia, Italija |
— |
|
Grob narodnega heroja Staneta Žagarja in soborcev, Sr. Dobrava |
Na Srednji Dobravi je pri vaški cerkvi ob spomeniku skupaj s soborci pokopan dobravski učitelj, ljudski prosvetitelj in narodni heroj Stane Žagar, ki je padel nad Crngrobom. 18 zlomljenih žitnih klasov so po načrtu arhitekta Borisa Kobeta leta 1957 skovali v Kropi, kamniti del je bil izdelan v Kamnoseštvu Kranj, verz na spomeniku pa je prispeval Matej Bor. Grobišče je dal urediti Okrajni odbor ZZB NOV Kranj. Odkrit 29. oktobra 1961.
. Geslo: herojgrob123 Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče pri cerkvi na Srednji Dobravi pri Kropi. Dostop do vasi: 1. z gorenjske avtoceste, izvoz Brezje, skozi Globoko in Mišače, 2. iz Podnarta preko Prezrenj, 3. iz Lipnice 4. iz Kamne Gorice preko Zgornje Dobrave. |
1941-1945 Napisi na posameznih nagrobnikih: CIRIL OSTERMAN Na desni stranici osrednjega kvadra je 35 imen žrtev fašizma: ANTON BENEDIČIČ/FRANC BENEDIČIČ/ |
Boris Kobe |
1957 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
D.Divjak 11.5.2022 |
11.5.2022. 00:00 |
10.10.2025. 10:18 |
11.5.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Grob(išče) |
Radovljica |
K.o.: 2126 - DOBRAVA PRI KROPI, št.parc.: 1 |
|
Katja Rupena, Novo mesto |
Na kamniti podstavek postavljen doprsni kip učiteljice, partizanske aktivistke in narodne herojine K. Rupena (1920 - 1945) je bil postavljen 1985. Kip je izdelal S. Batič, avtor ureditve J. Grobovšek.
"Že iz dela Bogdana Osolnika, njegove žene Mare, Z ljubeznijo skozi surovi čas, lahko spoznamo, kako je bila Katja priljubljena, da je navduševala s petjem, besedo, na partizanskih mitingih. V pomladi 1945. je delovala med mladimi tam ob Muri, na težkem območju še pot Nemci in Madžari. To je bil čas, ko je slavna Rdeča armada pred sabo potiskala vso soldatesko, ki je okupirala tedanjo Evropo. Tu na tem koščku ravnine med Dravi in Muro je padla partizanka Zora – Katja Rupena. Starejši domačini v teh krajih vedo, kje je bila ustreljena, kje pokopana in vedo, da je mati prišla na grob in poskrbela, da je bilo Katjino telo pokopano na domačem pokopališču v Mirni Peči."
|
Doprsni kip stoji pred osnovno šolo Center, Seidlova 7. |
KATJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.5.2020. 00:00 |
2.8.2025. 13:15 |
— |
Doprsni kip |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1151 |
|
Andrej Žvan - Boris, Sp. Gorje |
Plošča je pritrjena na sprednjem levem vogalu hiše. Arh. Anton Bitenc, postavila ZB NOV Gorje 28. avgusta 1955. Sedaj se stanovalci hiše pišejo Mandeljc (Mira). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 245. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 190-191. EŠD 13216 |
Sp. Gorje 66, JV vogal hiše. |
V TEJ ZAVEDNI SLOVENSKI HIŠI JE BIL ROJEN 21. XI. 1915 NARODNI HEROJ ŽVAN ANDREJ BORIS PADEL 24. III. 1945 NA POREZNU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorje |
2185 SPODNJE GORJE, 254/3 |
|
Ribno - Spomenik partizanu Jakobu Koselju |
Naravna neobdelana skala z vklesanimi podatki 2. 2. 1945 padlega člana pokrajinske gospodarske komisije in borca Prešernove brigade Jakoba Koselja. Avtor načrta Janez Ravnik, odkrila ga je ZB NOV Ribno 4. julija 1959. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1962). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 181-182. |
Spomenik stoji na klancu, ob Savski cesti št 66 |
V TEJ BLIŽINI JE NAPADEN IZ ZASEDE 2. FEBRUARJA 1945 PADEL PARTIZAN JAKOB KOSELJ IZ BODEŠČ V SAVI PRI MOSTU JE PRI IZVRŠEVANJU DOLŽNOSTI UTONIL PARTIZAN VALENTIN MUŽAN IZ RIBNEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamen |
Bled |
2192 RIBNO, 152/4 |
|
Pokopališče Stožice |
Miha Avšič. Miha je bil Jakov brat, sodeloval je v OF. Nagrobnika bratov Avšič si kažeta hrbet (nista v isti vrsti), a nekako spadata skupaj (sicer bi morala namreč najprej opisati vse grobove v vrsti 1). Ivan in Janko Koman. Komana sta dala ime ulici: tesar Ivan predvojni revolucionar, od 1941 aktivist OF, 1945 ubit v taborišču Buchenwald; dijak Janko aktivist mladinske OF, 1944 padel na Paškem Kozjaku. |
Pokopališče Stožice, oddelek 6 |
Jaka
Avšič
(oddelek 6, vrsta 1, grob 8) LEPA, NAJLEPŠA JE NAŠA DEŽELA. Miha
Avšič (oddelek
6, vrsta 2, grob 8) O, ČE LJUDI BI NE BILO PRI NAS, Marjan
Hočevar (oddelek
6, vrsta 1, grob 4)
[zvezda]
Anton Godec -
Tomaž
(oddelek 6, vrsta 2, grob 6)
Janez
Pogačar (oddelek
6, vrsta 4, grob 10)
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih družine Luštrek |
3.3.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Ljubljana |
K.o.: 1735 - STOŽICE, št.parc.: 671 |
|
Spomin na mladostno odporno moč slovenskega naroda |
Svobodno delo Kalinovega Dečka s piščalko lahko poleg mesta v Tivoliju in na Kolodvorski ulici srečamo tudi na zelenici Gradu na Brdu pri Kranju. Pastirčka mnogi označujejo za njegovo popolno svobodno delo, ki ga je kipar izdelal leta 1942. Brez zunanjih rastrskih učinkov je kipar v masi, kot vedno, reševal problem proporca, skladnost mas in izrazito izčiščenost oblik. Kip je v njegovem nastanku poosebljal mladostno odporno moč slovenskega naroda in je bil nad stopnicami v Tivoliju javno postavljen leta 1946 ob prvi obletnici osvoboditve. Deček s piščalko ima sicer dva brata, eden igra pred stavbo RTV, drugi pa domuje v parku Gradu na Brdu pri Kranju. |
Park Tivoli, blizu križišča Tivolske in Ceste 27. aprila |
1. maj 1946 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 8.2.2018 |
— |
— |
— |
Kip dečka s piščalko |
Ljubljana |
Ajdovščina, 2084/4 |
|
Sele-Cerkev, Spomenik selskim žrtvam nacionalnega socializma |
Spomenik sta izdelala Valentin Oman in Hanzi Čertov. Odkrit 26. 4. 2015. |
Sele-Cerkev / Zell-Pfarre, Avstrijia
Pred kulturnim domom ob cesti skozi vas. Hiša številka 14
|
desni granitni blok: Posvečeno selskim žrtvam nemškega nacionalnega socializma . granitni blok za obeliskom: Čertov Matija. pd. Tevl, *2.11.1885. Šajda/Schaida, +11.4.1945 na poti v bolnico Čertov Ožbalt. pd. Zg. Hlipovčnik, *5.7.1869. Sele-Cerkev/Zell-Pfare, +6.4.1945. Stein/Donau Dovjak Apolonia. pd. Štin, *18.12.1898. Srednji Kot/Mitterwinkel, + 16.4.1945. KZ Bergen-Belsen Dovjak Franc. pd. Hoc, *6.10.1885. Srednji Kot/Mitterwinkel, +17.3.1945. KZ Dachau Dovjak Franci. pd. Hribernik, *1926. Srednji Kot/Mitterwinkel, +15.4.1945 Regensburg Dovjak Helena. pd. Hribernik, *22.4.1874. Srednji Kot/Mitterwinkel, +20.11.1943. KZ Frauenaurach Dovjak Ivan. *23.12.1905. Srednji Kot/Mitterwinkel, Borovlje/Ferlach. +29.4.1943. Deželno sodišče Dunaj Dovjak Luka. pd. Foltic, *3.10.1857. Zg Kot/Oberwinkel, +29.9.1943. Bolnica Erlangen Dovjak Marija. pd. Štin, *27.4.1904, Srednji Kot/Mitterwinkel, +30.4.1945 KZ Bergen-Belsen Dovjak Pavel. pd. Šimej, *8.1.1918. Srednji Kot/Mitterwinkel, +6.6.1942 Jelendol Dovjak Šiman. pd. Foltic, *28.10.1901. Zg Kot Oberwinkel, +26.4.1945, KZ Dachau Dovjak Valentin. pd. Šimej, *10.1.1898. Srednji Kot/Mitterwinkel, +18.7.1944 Črna Gregorič Franc. pd. Sp. Hlipovčnik, *4.10.1901. Sele-Cerkev/Zell-Pfarre, +29.4.1943 Deželno sodišče Dunaj Gregorič Marija. pd. Sp. Hlipovčnik, *1.8.1906. Sele-Cerkev/Zell-Pfarre, +18.5.1946 na posledicah 4 KZ-ov Gregorič Nani. pd. Sp. Hlipovčnik, *17.7.1923. Sele-Cerkev/Zell-Pfarre, +21.5.1965 na posledicah KZ-a Gregorič Neža. pd. Sp. Hlipovčnik, *11.1.1897. Sele-Cerkev/Zell-Pfarre, +24.11.1944. KZ Ravensbrück Hirs Agata. *5.2.1900. Sele/Zell, +28.1.1943. KZ AuschwitzHirs Jušt *12.4.1904. Sele/Zell, +nov. 1941. Radgau-Dieburg Kelih Florjan. pd. Meležnik, 30.4.1908. Šajda Schaida, +29.4.1943. Deželno sodišče Dunaj Kelih Maks. pd. Čevh, *12.9.1913. ustreljen na Javorniku, Bolnica Celovec . informacijski napis na kamnu pred spomenikom: SPOMENIK selskim žrtvam nacionalnega socializma DENK-MAL gewidmet den NS-Opfern aus Zell/Sele Spomenik sta izdelala I Künstlerische Gestaltung: Valentin Oman Hanzi Čertov 2015 - Iniciativa Hlipovčnik I KPD Planina Sele |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 14. 2. 2021 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografije 4/1 do 4/5, napis na obeležju, določil lokacijo
M.Kermavnar, 22. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija popravil lokacijo spomenika. Soavtor spomenika Hanzi Čertov je Janija opozoril, da spomenik stoji pred kulturnim domom, ne pred novo cerkvijo. |
Skulptura |
Avstrija, Zell-Sele |
— |
|
Oblakova planina |
Neobdelana skala z vklesanim napisom, posvečena boju in žrtvam izdaje 2. bataljona Gorenjskega odreda in 2. grupe odredov z oddelki nemške policije. Po ideji narodnega heroja Antona Dežmana izdelano v Marmorju Hotavlje in na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica postavljeno 1975. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 82-84. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 128. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1952). EŠD 14635 Po poti spominov navaja v bližini, dober kilometer severno od tod še eno spominsko lokacijo, gozdarsko kočo (kožarico) v Skledarjevcu (v Kralovem partu 'parceli') pri Babjem zobu, kjer je bila javka in zbirališče prvih partizanov. Postavil in oskrboval jo je Janko Poljanec (Kralov Lipe) iz Sela pri Bledu 26. Njegovi potomci na domačiji poročajo, da koče že zdavnaj ni več, ker so jo po vojni prestavili na drugo mesto. Koča je bila na pol vkopana v zemljo, na sušice je bilo pritrjeno lubje (od tod ime kožarica), imela je ognjišče, dve ležišči, hrana pa je bila v steklenicah. Tu so se shajali Jaka Bernard, Oskar Pogačnik, Franc Grilc, Jože Saksida, Tonček in Jože Dežman idr. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 189. Pod imenom "Javka Čreslovka" o tem piše tudi Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 239. |
Na Oblakov planini na Jelovici, 50 m naprej od hišne št. Kupljenik 18 (na Geopediji ima to št. naslednja hiša 100 m stran), 25 m SZ od ceste čez planino, na čistini na robu gozda. |
KOT ŽRTVE IZDAJE SO
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
— |
— |
— |
trikotna pokončna skala |
Bled |
2193 SELO PRI BLEDU, 1183 |
|
Spomenik NOB |
Spomenik je sestavljen iz štirih kovinskih valjev, postavljenih na kamnit blok z reliefom obraza. Postavljen je bil 26. 6. 1975 EŠD 15331, nova številka: EID: 1-15331 Tudi ta spomenik je delo kobariških osnovnošolcev in mentorja Miloša Volariča. . Miloš Volarič: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi807671/
|
Stranski vhod v pokopališče v Kobaridu. |
17. marca 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025 |
Dušan Škodič, 20.4.2018 |
25.7.2023. 00:00 |
10.10.2025. 16:36 |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4, opombo o avtorstvu ter dodal povezavi po informaciji Mojce Luštrek. |
— |
Kobarid |
2223 KOBARID, 377/15 |
|
Vojsko, Plošča posvečena Mirku Percu-Maksu |
Spominska plošča, pravokotne oblike (63 x 40 cm) vlita v bronu. Datum odkritja: 13.5.1974 Foto: Miloš Kermavnar Geslo: herojsmrt123 |
Spominska plošča je locirana severovzhodni fasadi domačije pri Jelenkarju (Vojsko 30). |
POSTAVIL 13. MAJA 1974 |
— |
13. 5. 1974 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
— |
26.12.2025. 21:12 |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 993/3 |
|
Bratom Gašperin, Stara Fužina |
Kamnosek Jože Žmitek je ploščo izdelal po naročilu Krajevne organizacije ZB NOV Stara Fužina, odkritje je bilo 1. maja 1958.
|
Stara Fužina 175 (pri Židanu), na jugozahodni fasadi hiše na skrajnem vzhodnem robu vasi, blizu cerkve. |
V BOJU ZA SVOBODO SO PADLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 4. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Gasilski dom, Slatna |
Marmornat steber z vklesanimi imeni devetih padlih borcev in žrtev druge svetovne vojne iz vasi Slatna, Srednja vas in Zadnja vas. Spomenik je postavila KO ZB NOV Begunje na Gorenjskem in ga odkrila 4. julija 1960. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 190. EŠD 24848 |
Na koncu vasi Slatna na levi za gasilskim domom in domom KS -če greš iz Begunj proti Tržiču, Slatna 15 |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, M. Kermavnar, 12.1.2020 |
— |
— |
— |
kamnit stolp |
Radovljica |
K. o. 2152 Srednja vas, parc. št. 225/5 |
|
Spomenik padlim na Ilovici |
Na spomeniku v gozdu Ilovica so bili pobiti ljudje, ki jih je na smrt obsodil komandant postojanke v Gracarjevemu turnu. sicer domačin. Belogardisti so jih zvezali z žico, jih odpeljali na ta prostor in jih pobili. Vsi pobiti niso bili partizani, temveč pristaši Osvobodilne fronte. Spomenk v gozdu Ilovica je postavil KO ZB NOV Orehovica 22. 11. 1951. Na kamnitem vzidanem kvadru je pritrjena plošča z imeni talcev, ki so bili na tem mestu ustreljeni leta 1942. Avtor spomenika je J. Zamljen. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 36. EŠD 8714 |
Ob cesti iz Orehovice v Dolenje Mokro Polje, na levi strani, 200 m naprej od križišča za Zapuže. |
23 SEPT 1942 SO BILI ZVERINSKO VSTRELJENI OD IZDAJALCEV LJUDSTVA KOSMAČ JANEZ * 8. V 1894 KOSMAČ JOŽE * 17. II 1923 GOR. STARI VASI BOBIČ FRANC *10. IX 1892 V PRAPREČAH JANŽEVIČ JOŽE * 6. XII 1913 V ČUČJI MLAKI ŠVAL ANTON * 14. VIII 1921 V KUČARIJI HUDOKLIN JOŽE * 6. XII 1901 V GOR. VRHPOLJU DROBIŽ ALBIN * 9. XII 1921 V ČADREŽAH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Doroteja Jančar |
— |
— |
— |
prostostoječi spomenik |
Šentjernej |
— |
