4329

Plošča ustanovitvi SNOB Simona Gregorčiča

—

Iz vas Kneža se peljemo po cesti ob potoku Knežca. Potem se cesta vzpne v hrib proti vasi Kneške Ravne, do tja je 10 km. Plošča je na travniku pred vasjo.

V TEM KRAJU JE BILO ZADNJE DNI 

APRILA 1943 PRVO ZBORNO MESTO

NOVO USTANOVLJENE V. SLOVENSKE 

NARODNOOSVOBODILNE BRIGADE 

SIMON GREGORČIČ, PRVE BRIGADE 

V SLOVENSKEM PRIMORJU.

ZZB NOV KNEŽA

—

—

—

—

Vojko Hobič, 29.7.2019

28.6.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Tolmin

—

9582

Bevke, pokopališče, Hrovatin Maks

• Maksimilijan Hrovatin . Sistory. 

datum rojstva: 24. 1. 1911, kraj rojstva: Dol pri Borovnici, vojni status: Civilist, datum smrti: 9. 3. 1945, kraj smrti: Vrhnika, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Zavezniške vojaške enote
.
»Bevke in Blatna Brezovica:

[…]
»Horvatin Maks, ubit pri letalskem napadu na vrhniško železniško postajo 1945 –  «  

• Karel Grabeljšek, Žrtvovana življenja, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica: Skupščina občine Vrhnika, 1968, str. 170. [Zapis priimka HORVATIN in ne HROVATIN.]

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Bevke (stari del), po poti k nekdanji poslovilni vežici, levo, 3. vrsta, če štejemo tudi vrsto ob zidu, 1. grob z leve strani vrste (pri zidu). Hiša v Bližini: Bevke 112

[križ]

HROVATIN
MAKS      * 1911        + 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 9.4.2025, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič

9.4.2025. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Vrhnika

K. o. 1997 BLATNA BREZOVICA, parc. št. 1949

3689

Tiskarna Sveta Trojica na Viševku

Marmornata plošča tiskarni 30 a na Uševku (Viševku), ki je od 1943 do 1944 delovala v hiši Antona Rožiča. Postavila jo je delovna skupnost Kartonažne tovarne iz Ljubljane 2. 8. 1959. Tiskali so Slovenskega poročevalca. 

• EŠD 20663
• Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 217-219.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 186.

.
      Vas Trojica leži na obronkih Murovice, ki je nudila varno zavetišče partizanom. […]Tudi med vojno so bili enotni. Partizani so že leta 1941 dobivali hrano in streho pri teh domačijah. Ljudje pa so aktivno sodelovali v organizaciji OF, ki je Trojičane poznala kot vestne in zanesljive člane, zato se je odločila, da v takratnem Viševku začne delovati okrožna partizanska tiskarna. Edina težava je bila v tem, da v vasi ni bilo elektrike. Zato so Viševk in okoliške vasi elektrificirali. K elektrifikaciji vasi pa je veliko prispeval pok. tovariš Kovič , ki je bil rajonski monter. Za tiskarno so izbrali kleti posestnika Antona Rožiča.       Vsa dela so opravili v strogi tajnosti. Za tiskarno je vedel le ožji krog ljudi: Anton Rožič, kot lastnik hiše, sestri Ana in Amalija Rožič, ki sta prali in kuhali za tiskarje. Drugim osebam vstop v tiskarno ni bil dovoljen. Da bi tiskarno zavarovali pred morebitno izdajo, so v bližnjih gozdovih hranili nekatere tiskarske potrebščine in opravljali nekatera tiskarska dela. Papir pa so hranili v podzemskih skladiščih. Vendar okupatorju delovanje tiskarne ni ostalo prikrito. Sklenil jo je uničiti. Vaščanom in tiskarjem je uspelo, da so tiskarno rešili, čeprav je hiša, v kateri je delovala partizanska tiskarna, bila povsem uničena in požgana. Vaščani so se v času nacističnega divjanja po vasi skrili v bližnje gozdove.     Mladina bi lahko z ogledom tega in podobnih spominskih obeležij spoznala, v kakšnih težkih okoliščinah je med vojno izhajala pisana beseda, ki so jo kurirji, mladinci in drugi ljudje raznašali po naši domovini. 

Zorman, Partizanska tiskarna, Občinski poročevalec, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, Leto XIV, št. 17, Domžale, 23. oktober 1975, str. 5. Elektronski vir: Občinski poročevalec, št. 17, 1975, str. 5. Dostop:  7. 3. 2024.

Sveta Trojica 1 (pri Celarju), na vzhodni fasadi stare hiše, ki stoji severno od ceste na začetku vasi.

V TEJ HIŠI JE DELOVALA
V LETIH 1943--1944 TISKARNA
OKROŽNEGA KOMITEJA 8A
KPS-KAMNIK

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 12. 1. 2019

7.3.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s člankom iz časopisa

Spominska plošča

Domžale

1957 TROJICA, 587/1

4733

Petim padlim borcem, Rogla

Lukanja – grobišče 5 neznanih borcev IV. operativne cone NOV, padlih v bojih 1941 –1945. Grobišče leži na vzhodni strani nogometnega igrišča pri hotelu na Rogli, 50 m od ceste. Na grobu stoji kamnit steber usločene oblike.
Konjiška planinska pot, 36

Grobišče leži na vzhodni strani nogometnega igrišča pri hotelu na Rogli, 50 m od ceste. 46°27 ́15.86 ̋15°20 ́8.19 ̋

NA TEM MESTU
JE POKOPANIH
PET BORCEV
V. OPERATIVNE 
CONE NOV
PADLIH V BOJIH 
PROTI
OKUPATORJU
1941--1945!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974, 20.XI.2019, dop. M. Hladnik S.Gradišnik, 28. 11. 2024

28.11.2024. 00:00

—

Slike Bor1974, 14.VIII.2021 Danijel Vahter, predsednik KO ZB Zreče, dodal posnetek obnove spomenika na Rogli, obnovljenega jeseni 2024.(13 JPG). S. Gradišnik, 28. 11. 2024.

Kamniti steber

Zreče

—

2202

Ustreljenim v sodnih zaporih, Maribor

V sodnih zaporih  je bilo v času okupacije ustreljenih največ talcev v Sloveniji. Spominsko obeležje je bilo odkrito leta 1959, nastalo je po načrtih arhitekta Jaroslava Černigoja.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 219.

EŠD 1576

.

Sodni zapori v Mariboru so bili v letih 1941 - 1945 največji in najhujši okupatorjevi zapori v okupirani Štajerski. V njih je bilo zaprtih več tisoč pripadnikov in simpatizerjev narodnoosvobodilnega gibanja. Po objavljenih razglasih o streljanju je bilo na dvorišču sodnih zaporov od 24.8.1941 do 10.3.1943 ustreljenih 662 talcev. Po 10.3.1943 talcev niso več streljali na dvorišču sodnih zaporov, temveč so zapornike vozili na streljanje v druge kraje. Talce ustreljene v Mariboru, so s kamioni prepeljali v Gradec, kjer so jih zažgali v krematoriju in pokopali na graškem pokopališču. Oktobra 1945 so iz Gradca v Maribor prepeljali 254 žar. Večino so jih prevzeli svojci in jih pokopali v družinskih grobovih, nekaj pa jih je bilo vzidanih v spomenik. Dvorišče sodnih zaporov je z zahodne strani ograjeno z visokim zidom, ki je v celoti preoblikovan v spomenik (arhitekt J. Černigoj). Odkrili so ga leta 1959. Sredi zidu je velika granitna plošča z imeni talcev, levo in desno od plošče pa je po 7 niš, ki so zamrežene s kovinskimi mrežami različnih oblik. V vsaki niši so 4 žare s posmrtnimi ostanki ustreljenih. Spomenik je od ceste ločen s poglobljenim prostorom, obdanim s kamnitim zidom, v katerem so klopi. V ta prostor vodijo 3 široka kamnita stopnišča.

vir:

https://geopedia.world/?locale=sl#T281_F2527:376_x1742919.4155808482_y5870032.782572699_s15_b362

Na zidu v poglobljenem parku pred Ulico talcev 11, Maribor (na zahodni strani stavbe), kjer so sodni zapori. Na križišču z ulico heroja Bračiča.

        PADLI STE Z GROZO V OČEH UBITI ZA TEMI ZIDOVI
PADLI STE Z VERO V NAŠ ROD, NAJ NE ZAMRE VAŠ SPOMIN

               xxxxx imena ustreljenih na štirih velikih ploščah

 [zvezda z oljčnima vejicama]         ŽRTVAM NACISTIČNEGA
                                                                NASILJA 1941—1945
                                                                 POSTAVILA ZVEZA
                                                              BORCEV V MARIBORU

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 25. 8. 2017 nedokončano

5.5.2025. 00:00

—

M.Kermavnar, 3. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku popravil lokacijo in dodal fotografiji 3/2 in 3/3.

Spominske plošče z žarami

Maribor

657 MARIBOR-GRAD, 1775

7038

Branilcem Dravograda.

—

Pokopališče Črneče.

APRIL, 1941.PADLI, KER SO BRANILI SVOJ DOM.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

S. Gradišnik

21.11.2021. 00:00

—

—

Nagrobnik.

Dravograd

828 ČRNEČE, 2/1

6174

Otlica - Kovk, plošča 5. umorjenim borcem NOV

Plošča je pravokotne oblike (79 X 65 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Ploščo podpirata dve konzoli. Datum odkritja: 22.7.1974

Na fasadi hiše Kovk 27

                       [zvezda]
NA TEM MESTU SO 15. JUNIJA 1944
NEMŠKI NACISTI ZVERINSKO UMORILI
BORCE ZA SVOBODO:
VIDMAR ANDREJA
SINA BENEDIKTA
ŽONTA FRANCA IZ PREDMEJE
LIČEN FRANCA IZ VIPAVSKEGA KRIŽA
IN VONČINA JOŽETA IZ KANOMLJE
        SLAVA PADLIM JUNAKOM
   OB TRIDESETI OBLETNICI JE POSTAVILA
   ZB NOV OTLICA-KOVK
   15. JUNIJA 1974

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar

28.8.2020. 00:00

—

M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije

Spominska plošča

Ajdovščina

2371 Kovk, 51/2

1551

Javornik, Pirnatova koča

.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Zahodna fasada Pirnatove koča na Javorniku, h. št. 6. Koča je bila leta 2020 obnovljena. Plošča, ki je bila prej na fasadi, je trenutno na opornem zidu levo od koče in bo po dokončni ureditvi dobila mesto blizu sedanjega mesta. Informacija in foto 3: M. Rupnik.

Partizanska 

kurirska 

postaja P-4 

je bila ustanovljena 

marca 1943 v gozdu 

pod Skvarčem na 

Javorniku.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 9. 12. 2012, 18. 4. 2017

10.8.2021. 00:00

—

M. Kermavnar, 10.8.2021, dopolnitev opisa in foto 3.

spominska plošča

Idrija

K. o. 2369 Javornik, parc. št. 153/10

7202

Butoraj, požig vasi

Datum odkritja: 27. 7. 1980

Na križišču nasproti hiše Butoraj 2a, v spodnjem delu vasi

[zvezda]
ITALIJANSKI OKUPATOR
JE 1. 8. 1942 ODGNAL
VAŠČANE BUTORAJA
NA RAB
VAS PA JE POŽGAL.
ZB BUTORAJ 27. 7. 1980

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar 6. 2. 2022

30.4.2024. 00:00

—

Dodal sliki in besedilo M. Hladnik 30. 4. 2024

—

Črnomelj

1547- BUTORAJ, parcela: 3581/3

5317

Rudarjem, Loke pri Zagorju

Prvič je bila odkrita leta 1951, obnovljena, posvečena v NOB padlim rudarjem.
EŠD 12480

Na severni steni rudnika Kisovec, obrat Loke.

ZA   BOLJŠO   PRIHODNOST ZATIRANIH NARODOV

   SO    ŽRTVOVALI SVOJE   ŽIVLJENJE V NOB

                  OD   LETA 1941 DO   1945

               RUDARJI "OBRATA KISOVEC"

AJTIČ ALOJZ                    LEBENIČNIK ROBERT

ARH FRANC                     LEBAR FRANC

BABIČ BRANKO               LEBAR MIRKO

BRVAR JOŽE                    LAVRIN JOŽE

BRVAR FRANC                 LAVRIN MIRKO

BRVAR LEOPOLD            METERCA MATEVŽ

BARLIČ VILI                      MENART ANTON

ČEBIN VINKO                   MACRL FRANC

ČUPAR ALOJZ                  MEDVEŠEK FRANC

ČOPAR MARTIN               MAJDIČ FRANC

DRGAN PETER                OBREZA ANTON

DRGAN FRANC                OSREDKAR IVAN

DRNOVŠEK IVAN             REGANCIN KAROL

DRNOVŠEK TOMAŽ         REBERŠEK IVAN

FARIS IVAN                       REBOL JOŽE

FLORJANC IVAN               ROZINA JOŽE

FABJAN IVAN                    RUTAR JOŽE

GROBOLJŠEK   FRANC   RAZBORŠEK STANISLAV

GROBOLJŠEK IVAN         POVHE JOŽE

GRIČAR MIRKO                POGLAJEN IVAN

GOSTE ANTON                 POŽENEL FRANC

GROŠELJ FRANC             PETERLIN ADI

GROŠELJ JOŽE                PRESEKAR VILI

GRAHEK POLDE               PERGAR IVAN

GRM STANKI                     PODBREGAR FRANC

HRIBAR ALOJZ                 SAJOVIC ALOJZ

HRIBAR PETER                SAJOVIC FRANC

IZLAKAR DAMJAN            SAJOVIC GAŠPER

IZLAKAR IVAN                  STERMOLAN ANTON

JEVŠNIK IVAN                  ŠULIGOJ EMIL

JERMAN MATEVŽ            ŠEŠLAR STANISLAV

JESENŠEK IVAN              ŠIKOVEC RUDI

JENKO ZDRAVKO            TOJNKO IVAN

JUVAN IVAN                      VOZELJ FRANC

KLJUČEVŠEK ALOJZ       ZAKRAJŠEK RUDI

KLEMEN ANTON              ZAKRAJŠEK RUDI

KOŽELJ ALOJZ                 ZAKRAJŠEK IVAN

KOŽELJ IVAN                    ZAJC FRANC

LAPUH FRANC                 ŽIBRE STANKO

KOLČAN AVGUST            MOSTAR EGON

                     ZUPAN STANISLAV

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 13. april 2020 Dopolnil D.Divjak, 24.julij 2020

24.7.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Zagorje ob Savi

K.o.: 1884-LOKE PRI ZAGORJU, št. parc.: 58/15

607

Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu

Spominski kamen je posvečen 20-letnici vstaje in spominu borcev NOB, padlim na Žirovskem vrhu. Odkrili so ga leta 1961, dostop do obeležja je iz Gorenje vasi.

Pred 2. svetovno vojno je po slemenih Žirovskega vrha potekala ob jugoslovansko-italijanski meji utrdbena črta  – Rupnikova linija. Ob razpadu kraljevine Jugoslavije je v utrdbah ostalo veliko orožja, ki je večinoma prišlo v roke prvih partizanov. Med nemškim in italijanskim zasedbenim področjem je bil zgrajen obmejni pas z žičnimi ovirami in minskimi polji.

Na tem strateško zelo pomembnem območju so se že v letu 1941 pojavile prve partizanske skupine, ki so se decembra vključile v Cankarjev bataljon.

Poleti 1942 so se na Žirovskem vrhu zadrževale enote 1. in 2. grupe odredov, ki so 14. julija 1942 izvedle napad na belogardistično postojanko v Lučinah.

Marca 1943 so na Broni ustanovili Žirovsko četo, ki je čez Žirovski vrh vodila mobilizirane novince na Notranjsko in izvajala številne diverzantske akcije. Spomladi 1943 je bil pod kmetijo Venclja Pivka sedež rajonskega komiteja KPS za Žiri.

Prve dni avgusta 1943 je na Žirovski vrh prišla novoustanovljena Gorenjska (Prešernova) brigada, ki je bila namenjena na Notranjsko. Tu se je nameravala ob razpadu italijanske vojske oborožiti in opremiti z vojaško opremo. Nemci so brigado izsledili in obkolili celotno območje Žirovskega vrha. Poskusi neizkušene brigade za preboj so bili neuspešni, zato so se borci skušali prebiti iz obroča predvsem v manjših skupinah. Ob silovitem jurišu se je glavnini posrečil preboj iz obroča pri Selu in so nato prešli v Ljubljansko pokrajino. Na Žirovskem vrhu so partizani izgubili 55 borcev, 98 borcev pa je bilo ranjenih.

Po odhodu Gorenjske (Prešernove) brigade je bila v Žirovskem Vrhu ustanovljena kurirska postaja G- 9 prve relejne linije z nalogo, da vzdržuje zvezo med Gorenjsko in Notranjsko. Postaja je imela na kmetiji pri Mrlaku skrivno prezimovališče. Nemci so ga decembra 1943 odkrili in zajeli 9 kurirjev in aktivistov ter jih 9. februarja 1944 ustrelili za Kamnitnikom v Škofji Loki kot talce. Novembra 1943 je tudi na Žirovskem vrhu potekala nemška ofenziva Traufe, namenjena predvsem Vojkovi brigadi.

V letu 1944 so enote 31. divizije preko Žirovskega vrha napadale domobranske postojanke v Polhovem Gradcu, na Korenu, Šentjoštu, Horjulu, v Rovtah in pri Vrhu nad Rovtami, v Lučinah in Suhem Dolu.

Žirovski vrh je gotovo ozemlje, na katerem je v letih 1942–1945 padlo v tedanjem škofjeloškem okrožju (danes območje Upravne enote Škofja Loka oz. ZB za vrednote NOB Škofja Loka) največ partizanov.

Več...

Prepoznani padli borci na Žirovskem vrhu med 2. in 4. avgustom 1943:

Anton Arh, rojen 17. oktobra 1920 v Bohinjski Češnjici, traktorist, v partizane je vstopil 14. julija 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Ljudmila Benedik, rojena 17. januarja 1918 na Javorniku nad Kranjem, tekstilna delavka, v partizane je vstopila 10. aprila 1943, padla je med 2. in 4. avgustom 1943 v Kladju na Žirovskem vrhu kot brigadna bolničarka.

Viktor Cvetek, rojen 25. oktobra 1921 v Srednji vasi v Bohinju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.

Vilka Čenčič, rojena 18. marca 1922 v Selcih, študentka, v partizane je vstopila maja 1943, padla je 3. avgusta 1943.

Anton Čufar, rojen leta 1909 v Podlonku, krojač, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je v začetku avgusta 1943.

Anton Erman, rojen 17. februarja 1911 v Zgornji Lipnici, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu.

Franc Fortuna, rojen 6. marca 1908 v Gorenji vasi, žagar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Franc Gašperin, rojen 4. novembra 1914 v Stari Fužini, gozdni delavec, v partizane je vstopil 2. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Janez Jamnik - Žane,  rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je avgusta 1943.

Anton Karlin, rojen 25. maja 1913 na Suhi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, pogrešan na Žirovskem vrhu avgusta 1943.

Silvan Klavčič - Silvo, ni podatkov.

Matevž Klemenčič, rojen 5. septembra 1905 v Stari Oselici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 2. avgusta 1943.

Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je  avgusta 1943.

Franc Komel, rojen 7. decembra 1917 v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano, frizer v Kranju, v partizane je vstopil 27. aprila 1943, padel je 2. avgusta 1943.

Andrej Kranjc, rojen 12. januarja 1916 v Avelinu (Italija), stanoval je v Kropi, žebljar, v partizane je vstopil 26. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade.

Edvard Lang, rojen 21. novembra 1901 v Chotovu na Češkem, živel je v Pristavi pri Tržiču, tesar in žagar, v partizane je vstopil 1. avgusta 1943, padel je med 2. in 4. avgustom.

Janez Langerholc, rojen 27. januarja 1912 na Jesenicah, šofer, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil  maja 1943, padel je avgusta 1943.

Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, 29. marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, 4. avgusta so ga na Selu Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališkim zidom na Dobračevi.

Stanko Pavlovčič, rojen 14. maja 1923 v Hinterbergu pri Leobnu v Avstiji, predilec v predilnici v Škofji Loki, v partizane je vstopil 14. maja 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Jožef Polak, rojen 27. februarja 1912 na Brodu v Bohinju, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 20. junija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Franc Polda, rojen 28. marca 1914 v Krnici pri Zg. Gorjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil  junija 1942, padel je 3. avgusta 1943.

Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943.

Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943.

Marjan Rabič, rojen 10. junija 1923 v Radovljici, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Anton Ravnik, rojen 15. aprila 1920 v Bohinjski Bistrici, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil  3. marca 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Jože Repinc, rojen 27. januarja 1905 na Poljah v Bohinju, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 1.  junija  1943, padel je 3. avgusta 1943.

Cvetko Resman, rojen 18. maja 1926 v Kropi, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil 25. julija 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Nikolaj Rozman iz Kamenj v Bohinju, padel je med 2. in 4.  avgustom 1943.

Ernest Seidler, rojen 17. novembra 1913 na Poljšici pri Gorjah, zidarski pomočnik, v partizanih od septembra 1941, padel je 2. avgusta 1943.

Mihael Selak, rojen 29. septembra 1914 v Kladju, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta  1943.

Janez Šmid, rojen 22. avgusta 1922 na Selu pri Bledu, gozdni delavec, v partizane je vstopil  22. junija  1943, padel je 4. avgusta 1943.

Franc Šorli, rojen 28. marca 1904 v Tolminu, živel je na Jesenicah, vodovodni inštalater in klepar, v partizane je vstopil v začetku leta 1942, padel je med 2. in 4. avgustom 1943.

Valentin Šturm - Lenin, rojen 14. februarja 1916 na Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je iz nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Albin Toni, rojen 11. septembra 1918 v Mavčičah, mehanik, padel je 2. avgusta 1943.

Ignac Triler, rojen 2. avgusta 1907 v Zelltwercku na Zgornjem Štajerskem, železničar, živel je pri Sv. Duhu, v partizane je vstopil 3. junija 1943, padel je v začetku avgusta 1943.

Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943.

Jakob Valant, rojen 2. avgusta 1911 v Bodeščah pri Bledu, tesar, v partizane je vstopil  julija  1943, padel je 4. avgusta 1943.

Vlastimir Vardijančič - Lojze, rojen 11. aprila 1922 v Ložu, živel je v Ljubljani, študent strojne fakultete, v partizane je vstopil 10. maja 1942, padel je 4. avgusta 1943 v dolini Brebovnice kot namestnik političnega komisarja Gorenjskega odreda.

Franc Zupanc, rojen 23. novembra 1916 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil  24. maja  1943, padel je 4. avgusta 1943.

Janez Zupanc, rojen 20. maja 1915 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane je vstopil 24. maja  1943, padel je 4. avgusta 1943.

Janez Žnidar, rojen 10. februarja 1914 v Bohinjski Bistrici, živel je v Savici, komunalni delavec, v partizane je vstopil 18. maja  1943, padel je 3. avgusta 1943.

Matevž Žontar - Vladimir, rojen 8. septembra 1915 pri Sv. Duhu, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943.

Pred nemško hajko od 2. do 4. avgusta 1943 in po njej so na Žirovskem vrhu padli:

Milko Benedik z Javornika nad Kranjem, padel je 3. julija 1943.

Marjan Bizjak, rojen 30. junija 1921 v Žireh, dijak, v Žirovsko četo je vstopil 2. junija 1943, padel je 29. avgusta 1943.

Silvester Bončina, rojen 31. decembra 1915 v Spodnji Idriji, živel je v Idriji, padel je 27. decembra 1944.

Viktor Černilogar, rojen 19. februarja 1920 v Šebreljah pri Idriji,  v partizane je vstopil 14. avgusta 1944, padel je 22. septembra 1944 kot borec 31. divizije.

Peter Deda, rojen 16. maja 1910 v Djavici, v partizane je vstopil 9. junija 1944, padel je 14. septembra 1944 kot politični delegat v Vojkovi brigadi.

Anton Erman, rojen 17. februarja 1911 v Lipnici, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 12. julija 1943 kot borec Gorenjske (Prešernove) brigade.

Peter Fende, rojen 31. januarja 1927 v Srednji vasi v Bohinju, padel je 24. oktobra 1944.

Franc Filipič, rojen 1. decembra 1906 v Žirovskem Vrhu Sv. Antona, kmet, ustreljen je bil 20. julija 1942 na domu.

Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov.

Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944.

Franc Hrovat, rojen 15. aprila 1918 na Jesenicah, absolvent kmetijske šole, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 9. oktobra 1944.

Pavel Kobal - Ural, rojen leta 1921 na Pečinah pri Tolminu, kmečki sin, ranjenega so Nemci zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.

Peter Kos, rojen 30. junija 1926 v Studenčicah pri Medvodah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 3. novembra 1944, padel je januarja 1945 kot kurir Prešernove brigade.

Franc Koselj, rojen 29. januarja 1924 v Ribnem pri Bledu, pečarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. februarja 1944, padel je 22. septembra 1944 pri Pivku v Kladju kot borec 31. divizije.

Janez Košenina, rojen 9. septembra 1924 v Studenčicah pri Medvodah, kmečki delavec, padel je januarja 1944 kot borec Prešernove brigade.

Pavel Mlinar - Ciril, rojen 23. januarja 1919 v Žirovskem Vrhu, kmet, v Žirovsko četo je vstopil 7. maja 1943, smrtno se je ponesrečil 6. julija 1943.

 Franc Mrovlje - Jelen, rojen 14. januarja 1923 v Žirovskem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1942, padel je 11. januarja 1943 v Kladju.

Florjan Nastran, rojen 2. maja 1909 na Rudnem, gozdni delavec, v partizane je vstopil 23. junija 1943, padel je avgusta 1943.

Anton Osenčič, rojen 11. maja 1905 v Studenem pri Češnjici, živel je na Jesenicah, delavec, v partizane je vstopil 19. septembra 1944, padel je 1. oktobra 1944.

Anton Podobnik, rojen 9. januarja 1908 na Zgornji Lipnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 2. julija 1943.

Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943.

Jakob Pristov, rojen 26. avgusta 1909 na Jesenicah, živel je v Stražišču, pek, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 8. aprila 1944 v okolici Žirov.

Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944.

Franc Skvarča, rojen leta 1903 v Gorenji Trebuši, padel je 11. novembra 1943.

Mihaela Škapin - Drina,  rojena 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani, februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. Padla je 15. novembra 1943 kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona v Vojkovi brigadi. Razglašena je bila za narodno herojinjo.

Igor Trilar iz Žabnice, padel je 8. junija 1943.

Leopold Troha, rojen 13. novembra 1898 v Idriji, borec Prešernove brigade od 9. septembra 1943, Nemci so ga skupaj z ranjenim  Pavlom Kobalom - Uralom zajeli in ustrelili 17. novembra 1943 kot borca Vojkove brigade.

Pavel Velikanje, rojen 22. januarja 1927 v Srednji Kanomlji pri Idriji, v partizane je vstopil 12.  februarja 1943, padel je 13. septembra 1944 kot borec Vojkove brigade.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 424-430.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381irovski-vrh-sv-urbana.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 263.

Dostop do obeležja je iz Gorenje vasi.

OB 20 – LETNICI

LJUDSKE VSTAJE

1941 – 1961

SPOMIN PADLIM BORCEM

NOB

NA ŽIROVSKEM VRHU

ZB

GORENJA VAS

ŽIRI

TREBIJA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar

—

—

M. Kermavnar, 25.10.2021, fotografija 4/1

Kamen

Gorenja vas

2058 DOLENJA DOBRAVA, 1521/1

6178

Predmeja, Plošča pokretni bolnici

Plošča je pravokotne oblike (75 X 51 cm) iz kraškega marmorja, napis je vklesan in obarvan.
Datum odkritja: 22.7.1981

Plošča je bila prvotno postavljena na dvoriščni fasadi hiše Predmeja 85, sedaj pa je na veliki naravni skali pred hišo.

         V TEJ HIŠI JE BILA 19. MAJA 1944
   USTANOVLJENA POKRETNA BOLNICA
   30. DIVIZIJE IX. KORPUSA NOV IN POJ
TER JE TU NUDILA POMOČ RANJENCEM
      IN BOLNIKOM DO 31. MARCA 1945
          PREDMEJA                  ZZB NOV
          22.7.1981                      PREDMEJA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar

28.8.2020. 00:00

—

M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije

Spominska plošča

Ajdovščina

2370 Dol - Otlica, 148/2