Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5953
Neznanemu borcu, pokopališče Polzela

Spomeniki ... Žalec, 99

Pokopališče Polzela, ob zahodnem zidu.

NEZNANEMU 

BORCU NOV

1955

OO ZB NOB

POLZELA

PEČNIK TONE

ROJ. 1. 2. 1906

PADEL 14. 11. 1941

BOREC ZA

SVOBODO

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
23.7.2020. 00:00
Nagrobnik
Polzela
7879
Ljubljana-Polje, Milan Zabukovec - Miloš

Milan Zabukovec, partizansko ime Miloš, rojen 16. aprila 1923 v Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani finančnemu uradniku  Leopoldu in Frančiški, rojeni Gregorc, je po končani šest leti osnovni šoli v Polju, obiskoval dva razreda realne gimnazije v letih 1934-36 v Murski Soboti ter obrtno šolo v Ljubljani  od 1937 do 1941. Zaposlil se je pri železnici v Ljubljani  in sodeloval v  društvih Sokol ter Vzajemnost. Po okupaciji leta 1941 je deloval za  SKOJ( Savez komunističke omladine Jugoslavije), zbiral orožje in drug material za partizane, sodeloval v oboroženih akcijah vaške zaščite v Zadobrovi. Ob požigu vojaškega skladišča v Zajčji Dobravi aprila 1941 je bil zaprt osem dni, avgusta 1941 je odšel v partizane in se priključil Mokrški četi. Po italijanskem napadu septembra istega leta se je vrnil v Zadobrovo in nadaljeval z ilegalnim delom. Oktobra je bil sprejet v SKOJ in februarja 1942 vstopil v 2. Partizanski bataljon na Pugledu. Izkazal se je kot puškomitraljezec v bojih z Italijani ob njihovem napadu na partizansko taborišče na Pugledu marca 1942 in na področju Janč maja istega leta ob poizkusu preboja Druge grupe odredov. Po vrnitvi te enote preko italijansko-nemške meje je bil sprejet v zaščitno enoto GŠ in uspešno ščitil obkoljeno vodstvo NOV v Dolomitih pri prebijanju iz obroča v ofenzivi na Rogu avgusta 1942. Oktobra 1942 je bil sprejet v KPS. V začetku naslednjega leta, ko je bilo vodstvo NOV v Dolomitih, je bil začasno vključen v Dolomitski odred, kjer se je izkazal kot mitraljezec v bojih z Italijani, Nemci in belogardisti ob preboju skupine iz 1. bataljona v kateri je bil Miloš. Kasneje je bil imenovan za komandirja 1. čete 1. bataljona. Po ukinitvi Dolomitskega odreda aprila 1943 je bil ponovno razporejen v zaščitno enoto GŠ. Po kapitulaciji Italije je spremljal po Primorskem Franca Leskoška- Luko. Tako je je kot mitraljezec omogočil skupini partizanskih voditeljev preboj iz obroča v Trnovskem gozdu in v Ponikvah na Krasu septembra 1943. Spomladi 1944 je spremljal Ivana Mačka –Matijo v Drvar in maja istega leta sodeloval pri obrambi Vrhovnega štaba med nemškim desantom.

Po vojni je bil v vojaški službi in imel čin polkovnika. Leta 1951 je bil za vojne zasluge proglašen za narodnega heroja. Upokojil se je leta 1966. Njegovo uspešno delo se je nadaljevalo z ustanovitvijo  in njegovim poveljevanjem Zaščitne brigade in njegovo delo v letih 1968-1988. S tem je bila uresničena ideja Ivana Mačka-Matije o oblikovanju zaščitne enote, ki je bila poimenovana  PZD brigada  Edvard Kardelj-Krištof ( 27. Zaščitna brigada, kasneje 30. Razvojna skupina) s sedežem v Kočevski Reki. Njena naloga je bila zaščita družbeno-političnega vodstva republike ter  specialna delovanja. V svoji taktiki je enota tesno sodelovala z ZEM (Zaščitna enota milice) RSNZ in v svoje delo prevzela njihove postopke in poveljevanje s tesnim sodelovanjem in izobraževanjem (Center Jasnica). Prav tako je organizacijsko odstopala od klasične strukture in imela v svojem sestavu štiri pehotne bataljone (običajno trije) ter ostale samostojne skupine, imela raznovrstno opremo in oborožitev.  Miloš je delu te enote dal svoj osebni pečat s svojim delom,strokovnostjo in podporo ter usmeritvami. Na tej osnovi je enota bila s svojim delovanjem bila dvakrat proglašena za najboljšo enoto v Sloveniji in na osnovi inšpekcije GINE ( Generalna inspekcija Narodne armije) leta 1982 za najboljšo enoto TO v Jugoslaviji. Leta 1983 je enota prejela najvišje priznanje, veliko plaketo oboroženih sil s prehodno zastavico ter visoko odlikovanje-red za vojaške zasluge z veliko zvezdo. Enota je ob osamosvojitvi Slovenije imela pomembno vlogo.

Milan Zabukovec-Miloš je umrl 16. julija 1997.

Geslo: herojgrob123

Pokopališče Ljubljana-Polje oddelek 2, vrsta 12, grob 9

Z A B U K O V Č E V I 

                  .  

                 .

MILOŠ     1923 - 1997

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 24.10.2022
17.12.2022. 00:00
D.Divjak dodal posnetke, 17.12.2022
Grob(išče)
Ljubljana
K.o.: 1772 -SLAPE, št.parc.: 737
1611
Pregarje

Na dvignjen ograjen prostor je postavljen zid, grajen iz groboobdelanega kamna, zaključen s simbolom Triglava. Na prednji strani je napisna plošča. Spomenik 48 padlim borcem in žrtvam vojne je bil odkrit 20.05.1956.

18. 5. 1980 je bila dodana plošča petim padlim borcem Istrskega odreda.

EID 1-28247

Pod pokopališčem in ob glavni cesti nasproti balinišča na Pregarjah. Hiša v bližini: Pregarje 26

V SPOMIN ŽRTVAM ZA SVOBODO
.
     PADLI V NOV

LEVER JOŽEF   1920 – 1943
ULE JOŽEF   1926 – 1943
BUBNIČ SILVESTER   1927 – 1943
BUBNIČ MIHAEL   1882 – 1943
BUBNIČ ANTON   1904 – 1943
BUBNIČ ALOJZ   1910 – 1943
BUBNIČ AVGUŠTIN   1917 – 1943
FRANK ALOJZ   1925 – 1943
ŽERJAL FRANC   1899 – 1943
DEKLEVA MIRKO   1925 – 1944
DODIČ ANTON   1927 – 1945
ZADNIK FRANC   1910 – 1945
ZADNIK MIRKO   1925 – 1945
   HUJE

CEK ANTON   1925  – 1943
GUŠTINČIČ RUDOLF   1910 – 1943
TOMAŽIČ JOŽEF   1902 – 1943
FRANK JOŽEF   1909 – 1944
TOMAŽIČ ANTON 1909 – 1944
LEVER FRANC 1913 – 1945
IVANČIČ AVGUŠTIN   1925 – 1945
   GABERK

LUDVIK JOŽEF   1913 – 1943
LUDVIK VIKTOR   1918 – 1943
TOMAŽIČ ANTON   1925 – 1943
FRANK MILAN   1921 – 1944
.
     UMRLI V INTERNACIJI

   PREGARJE 

BUTINAR FRANC   1892 – 1943
BUTINAR ANTON   1896 – 1943
BARBA FRANC   1885 – 1943
KOGOVŠEK KAREL   1887 – 1943
KONESTABO FRANC   1884 – 1943
KONESTABO FRANC   1904 – 1943
PALISKA ANTON   1884 – 1943
PALISKA IVAN   1899 – 1943
ZADNIK ANTON   1895 – 1943
ZADNIK BLAŽ   1881 – 1943
ZADNIK MIHAEL   1881 – 1943
   HUJE

CEK JOŽEF   1892 – 1944
IVANČIČ ANTON   1910 – 1945
   GABERK

TOMAŽIČ ANTON   1895 – 1944
.
     PADLI KOT TALCI

   PREGARJE

DODIČ JOŽEF   1901 – 1943
BUBNIČ IVANKA   1879 – 1944
LEVAR JAKOB   1863 – 1944
TOMAŽIČ MIRKO   1922 – 1944
   GABERK

FRANK IVAN   1877 – 1944
FRANK JOŽEF   1881 – 1944
KARIŽ IVAN   1907 – 1944
.
     UMRLI OD POSLEDIC NOV

   PREGARJE

FRANK KAREL   ROJ. 1921
   HUJE

DEKLEVA IVAN   ROJ. 1924
DEKLEVA MARIJA   ROJ. 1926
.
SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU!
.
                PREGARJE, 20.5.1956.
.

.
          Plošča:
.

V BOJU ZA SVOBODO NAŠEGA LJUDSTVA
   SO 12. DECEMBRA 1943 V TEM KRAJU
      PADLI BORCI ISTRSKEGA ODREDA
   JOŽE ISKRA,FRANC KOROŠEC – MIHA,
               JOŽE LEVAR, JOŽE ULE,
              STANKO ZADEL – VOJKO
.
            JUNAKI, VAŠA SETEV ZORI
 ZA NAŠE DANAŠNJE IN PRIHODNJE DNI
.
                                PREGARJE 18.5.1980

M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 1. 7. 2012; slike 3 in 4 Bor1974-17.X.2020
8.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal imena v Besedilo na spomeniku
zidan spomenik s triglavko in zvezdo, tudi na tleh velika rdeča zvezda
Ilirska Bistrica
2565 PREGARJE, 2216/10
5536
Gomilsko, pokopališče

Jože Muhovic: Sistory navaja Ime in priimek: Jožef Muhovic, Oče: Ivan, Mati: Helena, Datum rojstva: 03. 03. 1921, Kraj rojstva: Grajska vas, Kraj bivanja: Grajska vas, Stara občina: Gomilsko, Nova občina: Braslovče, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 18. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Nova Štifta, Kraj pokopa: NULL. 

Opomba: Jože Muhovic je napisan tudi na spomeniku V spomin padlim borcem in žrtvam iz narodnoosvobodilne borbe 1941  1945, ki se nahaja pri šoli nasproti župnišča ob cerkvi v Gomilskem, h. št.  34.   
_________________________________________________________________________  

Rudolf Muhovic: Sistory navaja Ime in priimek: Rudolf Muhovic, Oče: Ivan, Mati: Helena, Datum rojstva: 02. 03. 1923, Kraj rojstva: Grajska vas, Kraj bivanja: Gomilsko, Stara občina: Gomilsko, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0, Kraj smrti/izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL. 

…………………………………………………………..

Primožič Jožef

SIstory navaja: Ime in priimek: Jožef Primožič, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Kos, Po domače: NULL, Datum rojstva: 02.03.1929, Kraj rojstva: Podgora, Kraj bivanja: Šmatevž, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): mizarski vajenec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 08.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Vače, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

Pokopališče se nahaja na V robu vasi Gomilsko.

DRUŽINA MUHOVIC

JOŽE             *1921   PADEL 1945
RUDOLF       *1923       - " -    1945
………………………………………

PRIMOŽIČ JOŽEF
* 3. 3. 1929   padel 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7.5.2020
8.4.2024. 00:00
M.Kermavnar, 8.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič popravil Besedilo na spomeniku, dopolnil opis s podatki iz Sistory in dodal katastrske podatke
nagrobniki
Braslovče
K. o. 1008 Gomilsko, parc. št. 759
4259
Spominska plošča na hiši št. 99, Pri Španu

Na granitni spominski plošči je napis o ustanovitvi prvega krajevnega odbora OF. Postavljena je bila 27. 9. 1965.

EŠD 21724

Pročelje hiše Čepovan 99, zaselek Drage. Dostop iz ceste Nova Gorica - Most na Soči, za zaselkom Tesno, prvi odcep na levo v zaselek Drage, zadnja hiša.

        [zvezda]

V TEJ HIŠI JE BIL 

 USTANOVLJEN 

 1. K. ODBOR OF 

       6. 1. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, Mara Bolčina, Čepovan, foto Mara B., jan. 2020
3.7.2024. 00:00
spominska plošča
Nova Gorica
K. o. Čepovan, parc. št. 101/1, pokojna Judita Petrovčič
3462
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.32
Verovškova 64, Ljubljana

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA MESTNI VODOVOD

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 06.10.2018
14.8.2021. 00:00
Lokacijo na vogal stavbe Verovoškova 64 popravila Mojca Župančič.
Betonski steber
Ljubljana
870
Spominska plošča brkinski četi, Mereče

Najhujši zločini so se dogajali v dneh 4. in 5. junija 1942, ko so fašisti izvedli hudo povračilno akcijo za partizanski napad na karabinjerje v vasici Mereče ob železniški progi Pivka-Ilirska Bistrica, v kateri so bili ubiti 3 karabinjerji, eden je bil ranjen in dva ujeta. Še istega dne so fašisti pobili 25 talcev, in sedem domačinov, požgali so vasi Mereče, Kilovče, Podstenje, Podstenjšek, Ratečevo brdo ter Gornjo in Spodnjo Bitnjo. Skupaj je zgorelo 106 domačij z gospodarskimi poslopji vred. Iz teh vasi so odgnali v zapore in taborišča 462 prebivalcev.

Ta dan se je globoko vpisal v kolektivni spomin prebivalcev Brkinov in Ilirske Bistrice. 4. junij je bil izbran tudi za ilirskobistriški občinski praznik. V vasi Mereče pa danes stoji spominska plošča, ki so jo, 4. junija 1982, postavili v spomin na dogodke junija leta 1942. 

Literatura: 

Vlasta Beltram. »Vojno nasilje v Brkinih in na Bistriškem v času druge svetovne vojne.« V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 99 in 104. 

Jože Primožič, Vodnik po partizanskih poteh, Albert Jakopič, ur., Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 384.

Plošča je postavljena na stanovanjskem objektu, na naslovu Mereče št. 3. Hiša se nahaja slabih 50m naprej od železniškega mostu.

Med slavnim bojem za svobodo slovenskega naroda je brkinska četa v vrsti svojih junaških dejanj dne 4. julija v tej hiši napadla in razorožila italijansko vojaško posadko. 

4. VI. 1982 

ZZB NOV Ilirska Bistrica

Sabina Požar
Spominska plošča na objektu
Ilirska Bistrica
1612
Soze
Vas Soze, nasproti h. št. 1.

V spomin in slavo borcem 4. bataljona, ki so v Klivniku 2. oktobra 1943 padli za našo svobodo.

Ko nas skoz svoja
sita sejal bo čas
bodite zrno
za nove setve.

Matej Bor

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 1. 7. 2012
zidana skulptura
Ilirska Bistrica
8897
Trani, ženski zapor, Italija

Geslo: zapornice123

Via piazza Plebiscito, 18 76125 Trani (BT)
Neobiskani spomeniki
D. Divjak 11.4.2024
11.4.2024. 00:00
Italija, Trani, Apulija
628
Spominska plošča pri Zapotokarju

Spominska plošča na Zapotokarjevi hiši je posvečena borcem Vojkove brigade Milanu Rojcu in še petim neznanim borcem  te brigade, ki so padli 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Obeležje so odkrili novembra 1963, dostop do Zapotokarjeve hiše je s Sovodnja.

V nemški novembrski ofenzivi Traufe sta bili v Podjelovem Brdu in v Stari Oselici Vojkova in Gradnikova brigada. Nemci so proti njim prodirali s Trebije, iz Sovodnja in Kladja z namenom, da ju obkolijo in uničijo. Brigadi sta se temu pravočasno izognili, po samotnih kmetijah pa je ostalo nekaj ranjencev in manjših skupinic.

Pri Zapotokarju v Zapotoški grapi so Nemci 17. novembra 1943 presenetili šest borcev Vojkove brigade, ki so bili v hiši na okrepčilu, med njimi Milana Rojca. Vse so v navzočnosti domačih pred hišo ustrelili.

Več...

Podatki o Milanu Rojcu:

Milan Rojc, rojen leta 1913 v Ljubljani, rudarski delavec na Sovodnju, med okupacijo so ga Nemci postavili za župana občine Oselica, a je bolj delal v korist domačinov kot okupatorja, zato je oktobra 1943  vstopil v Vojkovo brigado, padel v Stari Oselici 17. novembra 1943.

Med petimi neznanimi borci, ki so padli v Stari Oselici 17. novembra 1943, so (domnevno) znani:

Janez Lazar, rojen 2. februarja 1920 v Zavratcu pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil oktobra 1943.

Ciril Rupnik, rojen 27. marca 1922 v Srednji Kanomlji, v Vojkovo brigado je vstopil  septembra  1943.

Davorin Tušar, rojen 28. oktobra 1920 v Spodnji Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943.

Albin Vidmar, rojen leta 1916 v Čekovniku pri Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil septembra 1943.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 298-299.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/stara-oselica.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

Dostop do Zapotokarjeve hiše je s Sovodnja.

NA TEM MESTU JE PADEV

DNE 17. 11. 1943 MILAN ROJC ROJ. 1913

IN

5 NEPOZNANIH BORCEV NOV

VOJKOVE BRIGADE

SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Gorenja vas
2055 STARA OSELICA, *87
3200
Spominska plošča padlim gasilcem
Plošča je pritrjena va vzhodni steni starega gasilskega doma na Ljubnem ob Savinji. N: 46 20 40, E: 14 50 20, 433 m

V SPOMIN GASILCEM ŽRTVAM II. SVETOVNE VOJNE 1941 - 1945.

Sandi Grudnik, 14.6.2018
Marmorna plošča
Ljubno
K.o.:Ljubno, parc.št.:483, lastnik:PGD Ljubno ob Savinji
1754
Spominska plošča padlim pobreškim borcem in talcem okupatorjevega nasilja

Spominska plošča je bila odkrita leta 1958.

Spomiska plošča je vzidana na zahodno steno gasilskega doma na Pobrežju.

V spomin padlim borcem in talcem iz Pobrež in okolice 1941 - 1945

Skok Franc 1909, Žunter Alojz 1909, Miheličnik Anton 1907, Melavc Jože 1927, Kropovšek Karl 1907, Jelšnik Ivan 1923, Jelšnik Jože 1925, Melavc Ivan 1903, Deleja Franc 1902, Skok Katrca 1912, Miklavc Ivan 1924, Miklavc Franc 1922, Mlinar Ana 1895, Mlinar Ančka 1918, Nadvežnik Kocjan 1908, Nadvežnik Anton 1906, Nadvežnik Ivan 1922, Vršnak Anton 1924, Kolenc Karl 1920

Slava jim

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 5.5.2017
Marmorna plošča
Rečica ob Savinji
k.o.:Sp. Pobrežje, p.š.:121, lastnik: PGD Pobrežje
6942
Vrtojba, Spominska plošča Bizjak Emilu-Juriju

Emil Bizjak-Jurij iz Vrtojbe je prvi padli partizan iz Vrtojbe. Padel je v borbi z italijanskimi vojaki 28. oktobra 1942 nad vasjo Mohorini. Na mestu spopada je spominska plošča.

Plošča stoji poleg spomenika pred pokopališčem v Vrtojbi. Hiša v bližini: Ulica 9. septembra 136

JUNAKU
EMILU BIZJAK-JURIJU
PRVEMU PADLEMU PARTIZANU
NAŠE VASI - 28-X-1942
                       V SPOMIN VAŠČANI
                                     1972

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 29.8.2021 30.avgust 2021 D.Divjak
30.8.2021. 00:00
30.8.2021 dodal fotografiji 3 in 4 ter dodal podatke D.Divjak
Spominska plošča
Šempeter-Vrtojba
K.o.: 2136 - VRTOJBA, št.parc.: 2983
6110
Suhadol

Neznanima borcema Šercerjeve brigade, ki sta padla v boju z Nemci 5. okt. 1944.

Konjiška planinska pot, 23

https://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=160688

Suhadol, kmetija Cugmasovih (p. d. Grajskih), Suhadol 15. (Grajske njive). Pomnik padlima borcema Šercerjeve brigade v letu 1944 nad domačijo Cugmas pod Velikim Slomom ob trasi Loško-zbelovske planinske poti. VIR: Hribi.net, Gorska obeležja, str.: 5

5. OKTOBER 1944 SLAVA VAMA NEZNANA JUNAKA ŠERCERJEVE BRIGADE.DAROVALA STA NAJDRAŽJE ZA DOMOVINO.OBČINSKI ODBOR ZB 1955.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
18.8.2020. 00:00
S.Gradišnik, fotografije in opis poti.
Granitni blok.
Slovenske Konjice
6081
Štjak, grobišče borcev NOV

Velika plošča z imeni padlih in žrtev je dimenzij 120 x 175 x 20 cm.

Na manjšem kvadru je posvetilo.

Pokopališče Štjak. Desno, vrsta4, tretji grob z desne Na koncu vasi v smeri Vrabč 200 m od hiše Štjak 20

VI, KI PO NJEJ STE HREPENELI
ŽIVLJENJE ZANJO ŽRTVOVALI
1941 - 1945
                 HVALEŽNA DOMOVINA

.

       PADLI BORCI NOB IN ŽRTVE
       FAŠIZMA IN NACIZMA, KI SO
   POKOPANI NA TEM POKOPALIŠČU

ČEHOVIN IVAN          1916 - 1945   POLJANE

ČEHOVIN SLAVKO    1919 - 1943   TEMNICA

DURČIK ANDREJ       1901 - 1944   TEMNICA

GORUP OSKAR          1925 - 1944   TOMAJ

HRIB KRISTJAN         1892 - 1943   HRIBI

JAKOMIN FRANC       1868 - 1943   BOGO

JANC ANTON              1906 - 1944    SP. BESNICA

KALC SVETKO            1923 - 1943   CROPADA

KARIŽ ZDRAVKO        1924 - 1943   ŽIRJE

KERŠEVAN MARIJA    1904 - 1943   GABERJE

KAVČIČ ANTON           1920 - 1943   DVOR PRI ŽUŽ.

KAVČIČ BORIS            1924 - 1943   AVBER

BAŠČAK BOGDAN      1922 - 1945   KAMBREŠKO

LAVRENČIČ FRANC    1912 - 1944   ŠTJAK

LAVRENČIČ JUSTINA  1916 - 1943   ŠTJAK

LIPANJE JOŽE              1878 - 1943   POLJANE

MOHORIČ ALOJZ         1911 - 1943   BOGO

NOVAK CIRIL                1925 - 1943   RAZGURI

OZBIČ BRUNISLAVA    1923 - 1943   ŠTJAK

PAGON EMIL                         - 1945   VRTOJBA

PAHOR JOŽE                1926 - 1944   OPATJE SELO

PAVLIČ ALOJZ              1909 - 1944   ŠTJAK

RENER IVAN                1921 - 1943   ŠTJAK

RENER JOŽE               1864 - 1944   DOLENJE

SERAŽIN JOŽE            1908 - 1944   ŠTJAK

SLUGA DUŠAN            1924 - 1944   ŠTJAK

SLUGA JOŽE                1929 - 1944   ŠTJAK

SLUGA MARJAN          1903 - 1943   TRST

STEPANČIČ KAREL     1911 - 1945   TEMNICA

TRAMPUŽ MILKA         1921 - 1943   MAHNIČI

IN

12 NEZNANIH PARTIZANOV

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 14.8.2020, D.Divjak 2.5.2023
2.5.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 2.5.2023
Sežana
K.o.: 2420 - ŠLJAK, št.parc.: 21
6026
Plošča v čast borcem novgradskega bataljona

Kamnita plošča s stojalom za vence.

Na fasadi stavbe Prvomajska 39 - vhoda a območje bivšega SGP-ja. Stavba, je na desni strani vhodnega območja Centralnih obratov.

Vsem onim tovarišicam in tovarišem borcem, ki so v času NOB delovali v partizanskih treh bataljonih Novgrada komande goriškega vojnega področja
Nova Gorica 14. 6 1986
Skupnost borcev vojnega področja
Kolektiv "SGP" Gorica goriškega vojnega področja.

Obstoječi spomeniki
Lanko Marušič, 27.7.2020
27.7.2020. 00:00
Spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 36/5
2561
Plave spomenik padlim v borbi za svobodo

Na tlakovani prostor sta postavljena betonski obelisk in kamnita napisna plošča. Avtor A. Podberšček. Spomenik je bil postavljen 29.11.1960.
EŠD 23994

Iz vasi Plave proti Novi Gorici na desni strani ceste stoji lep spomenik padlim v borbi za svobodo med 2. svetovno vojno.

V BORBI ZA SVOBODO SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA:

BORCI

BOLTAR ALOJZ

DRNOVŠEK ALBERT

ERZETIČ ERMENEGILDO

ERZETIČ LOJZE

KONJEDIC DANILO

KONJEDIC LADKO

MAVRIČ MILOVAN

MAVRIČ LOJZE

MARKIČ IZIDOR

PODBRŠČEK KARLO

PODBRŠČEK RAFAEL

BRISAR ADOLF

GOLJEVŠČEK PAVEL

TALCI

GOLJEVŠČEK ALBERT

KONJEDIC STANISLAV

KRAŠČEK JOŽEF

KRAŠČEK ROMILDO

PODBRŠČEK FELIKS

PODBRŠČEK RUDOLF

TINTA IVAN

VALENTINČIČ PERINA

IN NEZNANIM BORCEM IN TALCEM

SLAVA JIM

ZB PLAVE  29. 11. 1960

Ivan Zorč 19. 11. 2017
Spomenik padlim
Brda
2276 DESKLE, 4095/28
1629
Narodni heroji, Jesenice
Spominski park Jesenice. Hiša v bližini: Cesta Cirila Tavčarja 1a

Anton Dežman
    Tonček
1920--1977

Matija Verdnik
    Tomaž
1916--1944

Jože Gregorčič 
    Gorenjc
1903--1942

Andrej Žvan
     Boris
1915--1945

.

narodni heroji
delavci železarne

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 18. 10. 2011
steber z doprsnimi kipi
Jesenice
2175 JESENICE, 509
3213
Spominska plošča na Planinki
Plošča je pritrjena desno od vhoda v hotel Planinka, ob cesti na trgu. N: 46 20 34, E: 14 50 17, 422 m

"V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELAL DR.JOŽE ARH, KI JE MED NOB NESEBIČNO POMAGAL RANJENCEM IN REŠEVAL NJIHOVA ŽIVLJENJA. ZB NOV LJUBNO"

Sandi Grudnik, 17.6.2018
Marmorna plošča
Ljubno
K.o.:Ljubno, parc.št.:582, lastnik:HTL, montažne gradnje in hoteli d.o.o.
7811
Devetaki
V Devetakih, nasproti restavracije Balkan Express ob cesti (št. 2), na odcepu za kamnolom.

[zvezda]
POVEZANI 
V ZMAGOVITEM BOJU
UNITI
E VITTORIOSI NELLA LOTTA
GORIŠKA FRONTA
LA BATTAGLIA DI GORIZIA
SPOPADI MED PARTIZANSKIMI SILAMI IN 
MOTORIZIRANO ENOTO NEMŠKE VOJSKE
SCONTRI DELLE FORZE PARTIGIANE CONTRO
UN UNITA MOTORIZZATA DELL' ESERCITO TEDESCO 
DEVETAKI 1943--1944
VZPI - A. N. P. I.
DOL -- JAMLJE 20. 9. 2009

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
18.10.2022. 00:00
Italija
2757
SPOMENIK PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA-KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU

Spomenik stoji na manjšem trgu v središču Križevec med občinsko upravo in cerkvijo že od leta 1954, ko je bil postavljen po zamisli projektanta Aleksandra Mravljeta. Opominja na padle žrtve fašističnega nasilja v okolici, ki so izgubili življenja med divjanjem vojne vihre med leti 1941 – 1945. Ob spomeniku se vsako leto izvaja spominska slovesnost ob dnevu mrtvih. Spomenik je bil večkrat obnovljen, ravno tako se je spreminjala zasnova zasaditve ob spomeniku. Ob njem zdaj prevladujejo okrasne tujerodne grmovnice in skupina stebričastih gabrovih dreves, spomenik pa je centralno lociran na trgu. Spomenik je oblikovan iz marmorja in granita in je na podstavek položeni pokončni kvader z gorečo plamenico na vrhu. Dostopen z vseh štirih strani, na vsaki strani je plošča z napisi. Občina Križevci načrtuje prenovo trga in premik spomenika – oz. vključitev v kontekst spomenikov žrtvam vseh vojn, zato je njegova usoda trentuno neznana.

Brošura Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973) omenja, da je Petje Marija (Ljudmila) padla na Moti, a njeno ime ni zapisano na tamkajšnji plošči. Padli borci in žrtve so večinoma pokopani na pokopališču v Križevcih, nekaj od njih ima unikatno oblikovane grobove v enotni zasnovi na osrednjem delu pokopališča. Za njihovo vzdrževanje skrbijo svojci in pogrebni koncesionar, ob novembrski komemoraciji pa se tam položijo sveče in venci.

Viri: Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973), urednik Franjo Štebih

Lasten ogled (2018): Vesna Kitthiya, Pavel Šerc

EŠD 23688

Oblikovalec spomenika je Mravlje Aleksander iz Ptuja, spomenik pa je bil odkrit 10. oktobra 1954.

Spomenik se nahaja v središču Križevec tik ob državni cesti G. Radgona – Ljutomer, nasproti cerkve, gostilne Šadl in občinske zgradbe na manjšem trgu – parku.

»MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI,

KOT SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNI DNOVI.«

»V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA NOB 1941 – 1945«

PADLIM ŽRTVAM

Čerče Marija, Lukavci

Sirca Ivan, Križevci

Sirca Janko, Križevci

Brumen Matija, Križevci

Slavič Jože, Križevci

Čuk Janez, Vučja vas

Žalik Ivan, Logarovci

Žalik Katarina, Logarovci

Hren Martin, Kokoriči

Hren Antonija, Kokoriči

Ritonja Avgust, Lukavci

Prelog Ivan, Grlava

Prelog Milka, Grlava

Topolnik Stanko, Banovci

PADLIM BORCEM

Šalamun Jakob, Lukavci

Vajs Peter, Iljaševci

Belak Štefka, Križevci

Magdič Anton, Iljaševci

Sunčič Anton, Boreci

Smolkovič Franc, Boreci

Mihalič Alojz, Boreci

Križanič Alojz, Boreci

Bibijanko Feliks, Ključarovci

Muhič Alojz, Ključarovci

Bernot Branko, Ljubljana

Berden Jožko, Babinci

Jureš Ciril, Bunčani

Petje Marija, Litija

Obstoječi spomeniki
Vesna Kitthiya, 7. 2. 2017 Dopolnil D.Divjak 28.junij 2020
28.6.2020. 00:00
Slike "3" in "4b" Bor1974-03.XII.2023
Samostoječi spomenik
Križevci
K.o.: 236-KRIŽEVCI, št.parc.: 586/1
6706
Osek, Spominska plošča v spomin požigu vasi
Na hiši Osek 13

zvezda

PO USPEŠNEM NAPADU 18. SNOUB

NA NEMŠKO KOLONO POD VASJO

OSEK SE JE SOVRAŽNIK DNE

27.8.1944 MAŠČEVAL S POŽIGOM

ZASELKA ROSOVŠČE

.

KRAJANI SEKA - VITOVELJ 4.7.87

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 6.5.2021 26.AVGUST 2021 dopolnil D.Divjak
26.8.2021. 00:00
26.8.2021 dodal fotografije, tekst s plošče in podatke D.Divjak
Spominska plošča
Nova Gorica
K. o.: 2312 - Osek , parc. št. 615
9253
Kamnik, pokopališče Žale, Žebovec Janez, Ciril, Mihael

     Žebovec Janez - Roman: Sistory navaja: Ime in priimek: Janez Žebovec, Oče: Ignac, Mati: Frančiška, Po domače: Štebeto wv, Datum rojstva: 27. 05. 1918, Kraj rojstva: Rudnik pri Radomljah, Kraj bivanja: Rudnik pri Radomljah, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 06. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Rudnik, Kraj pokopa: Žale, Kamnik.

»8. novembra 1944 je začela s tiskanjem tretja tiskarna v Savinjski dolini. Za to tiskarno so izbrali prostor na domačiji kmeta Alojza Jelšnika, po domače Govšek pri Lenartu nad Gornjim Gradom. […] To tiskarno so imenovali pravica.

V tiskarni »Pravica« so bili zaposleni: […] Intendanti so bili: Janez Žebovec – Roman, […]«(Rado Zakonjšek, Ilegalni tisk med NOB na Štajerskem, Žalec: Kulturna skupnost občine Žalec, str. 35, 36) 

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
     Žebovec Ciril - Ratko: Sistory navaja: Ime in priimek: Ciril Žebovc, Oče: Ignac, Mati: Frančiška, Po domače: Štebetov, Datum rojstva: 27. 06. 1922, Kraj rojstva: Rudnik pri Radomljah, Kraj bivanja: Rudnik pri Radomljah, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kovač, Datum smrti/izginotja: 07. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vrhovlje, Kraj pokopa: Žale, Kamnik.

Opomba: Podatek o dnevu in mesecu rojstva je v Sistory (27. 6.) drug kot na nagrobniku (5. 5.).

»DELO »TISKARNE OK KPS KAMNIK«V RADOMLJAH DO PRESELITVE TISKARNE

[…]

Po poročilu z dne 31. januarja 1944 so bili ob koncu januarja v tiskarni, tiskarski strojnik in obenem stavec Lojze Praprotnik-Samo, tiskarski strojnik Lado Jeretina-Maks ter tiskarski vajenec-stavec Ivan Vrtačnik-Živko, ki se je šele učil tiskarstva v ilegalni tiskarni, a je odšel k partizanom. Administracijo in kolportažo izdelanih tiskov je vodila Helena Kalemiševska-Katja, ki je tipkala tudi matrice za ciklostilni roto-stroj, ter Ciril Žebovec-Roman. Ta je kot kurir vzdrževal zvezo in odnašal izdelano literaturo na kurirsko javko. […]

PRESELITEV »TISKARNE OK KPS KAMNIK« IN NJENO POIMENOVANJE S ŠIFRO »7A« TER NJENO DELO V FEBRUARJU IN MARCU 1944

Zaradi nemškega napada na kurirje v Dolenjah, predvsem pa zato ker so bili v tiskarni opozorjeni, da nekateri delavci opekarne že slutijo, da je nekaj skrivnega v opekarni in tudi zato, ker v zimskem času zaradi zmrzali niso mogli kopati gline ter so jo začeli jemati iz skladišča, so morali tiskarji misliti na preselitev iz Šrajeve opekarne. […] 
Tiskarji v radomeljski opekarni so nato tiskarski stroj razstavili in ga v nočnem času po delih znosili iz skrivnega prostora v skladišču opekarne. Janče Šraj-Jesen pa ga je nato prepeljal h kmetu in zaupniku OF Petru Cedilniku-Krtu, ki ga je skril v svojem gospodarskem poslopju pod veliko množico slame. od tod sta razstavljeni stroj po delih znosila skrivoma tiskar Lojze Praprotnik-Samo  in kurir Ciril Žebovec-Roman v bunker. […]

NEMŠKA DECEMBRSKA OFENZIVA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI IN KONEC PARTIZANSKIH TISKARN NA ŠTAJERSKEM 
[…]
Zaradi izdaje so sovražniki naslednji dan 6. januarja 1945 obkolili bunkerje. […] V četrtem bunkerju, kjer so bili člani tiskarne »Pravica – 7 A so sovražniki zajeli del kolektiva tiskarne. Naslednji dan, 7. januarja 1945, so Nemci ustrelili nad kamnolomom v Vrhovljah pri Lukovici dvanajst partizanov, 285 med njimi tudi sledeče člane tiskarne »Pravica – 7A«: vodjo tiskarne Rudija Snoja-Domna, tiskarskega strojnika Vladislava Jeretino-Maksa, tiskarskega stavca-vajenca Ivana Vrtačnika-Živka, gonilca tiskarskega stroja Antona Ulčarja-Vida, Alberta Jazbeca-Petra, intendanta tiskarne Cirila Žebovca-Romana, Alojza Osolnika-Primoža in korektorja v tiskarni Matka.286«

(Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, III, Gorenjske in štajerske tiskarne, Knjižnica NOV in POS 40/III, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1976, str. 35, 39, 42–43, 165, 171, 172)

 Opomba: V knjigi Partizanske tiskarne na Slovenskem je navedeno drugo partizansko ime Cirila Žebovca (Roman, enako, kot je partizansko ime njegovega brata Janeza Žebovca) kot na nagrobniku (Ratko).

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

     Mihael Žebovec: Sistory navaja: Ime in priimek: Mihael Žebovec, Oče: Ignac, Mati: Frančiška, Po domače: Štebetov, Datum rojstva: 20. 09. 1916, Kraj rojstva: Rudnik pri Radomljah, Kraj bivanja: Rudnik pri Radomljah, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): ključavničar, Datum smrti/izginotja: 10. 05. 1945, Kraj smrti/izginotja: Primorska, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

»Seznam Gubčevcev […] Žebovec Miha-Svoboda, 1916, Rudnik pri Kamniku, + 1945«(Lado Ambrožič-Novljan, Gubčeva brigada, Knjižnica NOV in POS, Ljubljana: Odbor Gubčeve brigade, Partizanska knjiga, 1972, str. 1014)

Pokopališče Kamnik, Žale, od pokopaliških vrat po poti levo, proti razpelu, 3. vrsta pred razpelom desno od poti, 3. grob desno od poti.

JANEZ – ROMAN
27. 5. 1918    PAD. 6. 1. 1945
CIRIL – RATKO
5. 5. 1922      PAD. 7. 1. 1945
MIHAEL  20. 9. 1916   PAD. 9. 5. 1945

         ŽEBOVEC

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 6.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
8.8.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Kamnik
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 604/3
9363
Javka Kozjanske čete-Topolovo

Pri kapeli je bila javka kozjanske čete.  Na tem območju so bili po izdaji napadeni borci Kozjanske čete. Po krajšem spopadu so padli komisar Kozjanske čete Franc SORČAN-Tomaž, roj. 20.01.1919 v Zagradu pri Celju, stan, v Celju, poročen, poštni uslužbenec, brata Rudolf, roj. 12.04.1924 v Senovem, samski, mizarski vajenec, in Viktorja ZORKO, roj. 14.05.1920 v Dovškem, samski, delavec, zajamejo pa ranjeno I. sekretarko Območnega komiteja Komunistične partije Slovenije za kozjansko, Tončko ČEČ-Rozo.

Topolovec-kapela
Neobiskani spomeniki
Bor1974
28.10.2024. 00:00
Neoznačen
Kozje
6879
Stavka 1934
Rozmanova 38, Novo mesto

[srp in kladivo]
V TEJ STAVBI SO
OD 20. DO 25. SEPTEMBRA 1934
DELAVKE TOVARNE PERILA
JOŽKA POVHA
V BOJU ZA BOLJŠI
EKONOMSKI POLOŽAJ
IZVEDLE STAVKO,
KI JO JE ORGANIZIRAL
OKROŽNI KOMITE KPJ
NOVO MESTO
XXX SVET
ZVEZE SINDIKATOV
NOVO MESTO
1964

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
27.7.2021. 00:00
Spominska plošča
Novo mesto
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1191