| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poljane / Marcottini |
Ploščo 11 padlim vaščanom so postavili leta 1948, pod njo pa je doberdobska
občina dodala še ploščo štirim nedomačinom, ki so padli na goriški fronti
septembra 1943. |
Via Fratelli Cervi / Ulica bratov Cervi 6, Poljane / Marcottini |
NA TEM KRAJU SO POD STRELI . Plošča na zidu: LAVRENČIČ Rudolf |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 12. 2020 |
18.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo 18. 10. 2022 M. Hladnik |
plošči |
Italija, Doberdob |
— |
|
Spominska plošča pri Štinovcu |
Spominska plošča na hiši pri Štinovcu na Zalem Logu je posvečena relejni kurirski postaji G-11 prve relejne linije. Odkrili so jo 7. septembra 1980, do hiše je dostop od mostu v Davško grapo. Kurirska relejna postaja G-11 je bila ustanovljena septembra 1943 v grapi pod vasjo Potok zaradi pomembnih političnih forumov na tem območju in je tu delovala do osvoboditve. Povezana je bila s kurirji postaj P-35, G-3, G-1, s terenskimi forumi, tehnikami, vojaškimi enotami in Gorenjskim vojnim področjem. Na postaji je bilo od pet do osem kurirjev, vseh pa se je do konca vojne zvrstilo petnajst. Komandirja postaje sta bila Anton Golja - Beguš in Albin Jenstrle - Hribar. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 374-375. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Zali Log 40, Železniki |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 11 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Mirke, Hrencova jama - tabor II. grupe odredov, Savinjski odred |
Kovinska plošča je velikosti 40 x 50 cm, z vgraviranim napisom, privita s štirimi vijaki na dva kovinska nosilca, ki sta zabetonirana v skalo. Spominsko znamenje stoji v neposredni bližini prepadne Hrencove jame, kamor so partizani hodili po vodo. |
Od izogibališča - parkirišča za TV-17, gremo po cesti, ki vodi k Štampetovemu mostu. Po 140 m opazimo oznako, ki kaže smer proti jami Košelevka. Gremo v smeri oznake v gozd in nadaljujemo po gozdni poti in poiščemo oznako za Hrencovo jamo. Po okoli 500 m pridemo do naslednje oznake, ki kaže smer do Hrencove jame (tudi Hrenova), ki ima štev. 24. |
V TEJ OKOLICI SO SE MAJA 1942. LETA ZADRŽEVALI BORCI SAVINJSKEGA ODREDA II. GRUPE ODREDOV, OB POHODU PREKO DOLOMITOV NA ŠTAJERSKO. OBELEŽJE POSTAVILI ZB VRHNIKA LETA 1977 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2003, parc. štev.: 1970 |
|
Renče, Spominska plošča padlim |
Bolj freska kot plošča. Sezidana je tudi strehca nad tem stenskim napisom. |
Na fasadi hiše Renče, Trg 40 |
Popotnik, ki tod mimo prideš-vedi,da je še živ, v grobovih teh naš sen.Prisluhni trpki bratovski besedi,premisli našo žrtev-naš-namen! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, iz literature 1.4.2020
obiskal, LM, 23.2.202
18.11.20211 |
18.11.2021. 00:00 |
— |
18.11.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
K.o.: 2322 - RENČE, 3501 |
|
Janko Rekelj - Špik |
Arhiv ZB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. |
Blejska Dobrava 50. Plošča je bila nekako do leta 2005 na hiši Blejska Dobrava 66, ki so jo podrli; na njenem mestu je zdaj parkirišče pred cerkvijo (slika 3). |
V počastitev spomina Rekelj Janka Špik sek. OK SKOJ za Gorje-Bled ki je žrtvoval svoje mlado življenje junija 1944. l. Odkrito za obletnico SKOJ 1952. l. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 12. 2017 |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Jesenice |
2176 BLEJSKA DOBRAVA, 1867/12 |
|
Desternik, šola bratov Reš |
Na osnovni šoli bratov Reš je spominska plošča, odkrita leta 1968.
V Destrniku, kjer je bil pred vojno sedež Društva kmečkih fantov in deklet, so delovali že leta 1941 pristaši OF. Na stavbi prosvetnega doma sredi vasi je vzidana spominska plošča padlim borcem, talcem in tistim, ki so umrli v taborišču. Iz Destrnika in okolice je dalo življenje za svobodo dvaindvajset oseb. Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str.34. Osnovna šola v Destrniku se je med leti 1962 in 1991 po padlih članih Reševe družine imenovala Osnovna šola Bratje Reš Destrnik. O tem je pričala plošča na pročelju šole, postavljena leta 1968. |
OŠ Destrnik |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 31.10. 2023, dodal opis. |
Spominska plošča |
Destrnik |
370 JANEŽOVSKI VRH, 56/1 |
|
RAKEK-Spominska plošča narodnemu heroju Ivanu Turšiču - Iztoku |
Ivan Turšič, s partizanskim imenom Iztok, se je partizanskemu gibanju
priključil že leta 1941 in marca leta 1942 odšel na Primorsko. Postal je eden
najbolj prepoznavnih pripadnikov Rakovške čete, kasneje je postal politični
komisar bataljona. Po kapitulacije Italije je postal načelnik štaba XXXI.
divizije ter nato poveljnik XXX. divizije.Leta 1963 je bila na njegovi rojstni
hiši odkrita spominska plošča iz črnega granita, širine 59 in višine 43 cm. Ob
izgradnji nove hiše na isti lokaciji je bila plošča vgrajena na fasado nove
zgradbe. Foto: Miloš Toni |
S Postojnske ceste pri cerkvi zavijemo v hrib. Druga hiša za cerkvijo na desni strani je Na vasi 23. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL NARODNI HEROJ IVAN TURŠIČ-IZTOK ROJEN 28.9.1922 PADEL 30.7.1944 V LOKVAH ZB RAKEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. januar 2020
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2021. 00:00 |
— |
2.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
Spominska plošča |
Cerknica |
K.o.:1650-RAKEK, št.parc.: 83/1 |
|
Kurirska zveza Veliki Vrh pri Litiji |
Granitna plošča je bila odkrita 1973 in je posvečena partizanski javki in glavni kurirski zvezi, ki sta delovali v tej hiši v letih 1942-1945. EŠD 29227 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Veliki Vrh pri Litiji 12, na obcestni fasadi hiše. |
V TEJ HIŠI PRI TEMELNU JE BILA OD LETA 1942--1945 GLAVNA JAVKA IN KURIRSKA ZVEZA MED POSTAJAMA TV 3 IN TV 3S. OK ZMS LITIJA 4. 7. 1973 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 18. 7. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Litija |
1838 LITIJA, 927/3 |
|
Kosovelje, AFŽ |
? geslo: AFŽ |
Na zidu hiše pred portonom h. št. Kosovelje 13; zraven sta še dve drugi plošči pomembnima domačinoma. |
V TEJ HIŠI JE BIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Sežana |
— |
|
MOST NA SOČI-Spominska plošča talcem |
— |
Na Mostu na Soči v bližini črpalke je gostilna Vuga. Plošča je na vogalu hiše na desni strani. |
TUKAJ SO BILI USTRELJENI TALCI NOV 19.XI.1943: JAKULIN FELICIJAN - KANALSKI KAL LIPIČAR LEOPOLD - KANALSKI KAL PIRIH JOŽEF - KANALSKI KAL ZB MOST NA SOČI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,17.7.2019
1. marec 2021 dopolnil D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dopolnil podatke in popravil lokacijo D.Divjak |
Spominska plošča |
Tolmin |
K.o.: 2246-MOST NA SOČI, št.parc.: 7/5 |
|
Branik, Grobnica padlih na pokopališču |
— |
Krajevno pokopališče. Hiša v bližini Branik 46 |
ŽIVLJENJE DALI STE ZA DOMOVINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 9.4.2020 |
5.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.8.2021, fotografije in napis na spomeniku |
— |
Nova Gorica |
K. o. 2336 Branik, parc. št. 4621 |
|
Zali Log, borcem, ki so padli na tem terenu |
Spomenik pri Tajnetovi žagi pod Osojnikom na
Zalem Logu je posvečen sedmim borcem, ki so od 1943 do 1945 padli na terenu
Davča, Potok in Zali Log. Odkrili so ga 1. maja 1964, dostop do spomenika je od
davškega mostu proti Potoku.
|
Ob robu gozda na križišču Pri Žagi ob cesti proti Muštrovi grapi. Hiša v bližini: Zali Log 20, Železniki |
1941 ☆ 1945 Borci NOV, ki so padli na tem terenu HUDOLIN JOŽE Zali log padel 1943 FRELIH FRANC " " 1944 FLORJANČIČ MATEVŽ " " 1944 ČEFERIN MATEVŽ " " 1945 RANT FRANC " " 1945 TANCAR JOŽE Sr. Vas Bohinj " 1945 JAMAR FRANC Boh. Bela " 1945 Junaku čast je večna slava z njo narod čuva naj spomin |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miran Hladnik 28. 12. 2016 nedokončano, Lado Nikšič 12.9.2021 |
10.3.2023. 00:00 |
— |
spomenik ima obnovljene črke
M. Kermavnar, 10.3.2023, dopisal napis na spomeniku |
— |
Železniki |
— |
|
Šentožbolt |
Na plošči je 19 imen padlih, krajevni odbor OF jo je vzidal 1946, pozneje so jo dopolnili. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 187. Fotografija 4/1, vir: Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 902.
|
Na stavbi na SZ vogalu cerkve v Šentožboltu, tik ob glavni cesti Lukovica--Trojane. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM LUKA NOVAK UČAK * 1903 MARIBOR
+ 1942 RAHLA JIM BODI SLOVENSKA ZEMLJA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 3. 2018 |
23.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 12.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopisal in uredil besedilo na spomeniku ter dodal fotografije 3/2 do 3/5.
M.Kermavnar, 23.1.2025, dodal fotografijo 4/1. ZP
|
plošča s triglavim zgornjim robom |
Lukovica |
1926 ŠENTOŽBOLT, 1 |
|
Leskova dolina, boji Tomšičeve brigade |
Gozdarsko naselje Leskova dolina pod Snežnikom, 10 km od gradu Snežnik |
znak I.U.B. TONETA TOMŠIČA . OKTOBER 1943 NA TREM MESTU JE TOMŠIČEVA BRIGADA V OGNJU VELIKE NEMŠKE OBKOLJEVALNE OFENZIVE RAZBILA SOVRAŽNI BATALJON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1.5.2018
D.Divjak,29.januar 2021, 4.1.2023 |
4.1.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 29.1.2021, dodal povezavo 4.1.2023 |
Kamnit spomenik in spominska plošča |
Loška dolina |
K.o.: 2705-LESKOVA DOLINA, št.parc.: 1706/1, Kozarišče 100 |
||
Spominska plošča na gasilskem domu |
Spominska plošča na gasilskem domu na Racovniku v Železnikih je posvečena padlim borcem, članom PGD Železniki. Ploščo so odkrili leta 1960. Podatki o padlih borcih – gasilcih: Janko Benedičič, rojen 14. julija 1902 v Železnikih, učitelj, aretiran je bil 30. julija 1942 in ustreljen kot talec 31. julija 1942 v Loškem Potoku na Notranjskem. Karol Benedičič, rojen 4. novembra 1907 v Železnikih, krovec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 17. decembra 1943 na Pokljuki. Lovrenc Benedičič, rojen 8. avgusta 1905 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 4. novembra 1944, padel je februarja 1945 v Ledinah nad Idrijo. Franc Bertoncelj, rojen 11. decembra 1921 v Železnikih, v partizane je 5. februarja 1943, padel je 22. marca 1943 v Belški grapi. Franc Kavčič, rojen 1. julija 1924 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je junija 1944 na Koroškem. Miro Klopčič, rojen 6. avgusta 1922 v Železnikih, gradbeni delavec, borec od avgusta 1942, ujet 23. aprila 1943, ustreljen kot talec 14. julija 1943 pri Dolenji vasi. Jože Kristan, rojen 31. oktobra 1922 v Železnikih, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je 23. aprila 1943 v Železnikih. Franc Lotrič, rojen 23. novembra 1923 v Železnikih, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je v noči na 4. oktober 1943 v Javorjah. Anton Pogačnik, rojen leta 1919, padel leta 1944. Janko Pogačnik, rojen 24. decembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Janko Potočnik, rojen 24. septembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Andrej Špacapan, rojen 28. decembra 1906 v Ameriki, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 28. novembra 1944, padel je 23. januarja 1945 na Gabrški Gori. Alojz Špendal, rojen 18. junija 1908 v Železnikih, soboslikarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je leta 1944 neznano kje. Jakob Šuštar, rojen leta 1914 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 14. junija 1943, padel je 22. decembra 1944 pri Knapah v Selški dolini. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 393-395. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html EŠD 6008 |
Železniki, Češnjica 49d |
PADLI ČLANI PGD. ŽELEZNIKI V NOB BENEDIČIČ LOVRO 1905 - 1945 Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
14.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 14.11.2023, dodal besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2062 Studeno, parc. št. 30/5 ? |
|
1. tankovska brigada NOVJ, Stara Vrhnika |
Park z dvema spomenikoma NOB.V središu parka je na betonski klančini - zidu ameriški lahki tank M3A3 Stuart, pod njim pa je v zid vgrajenih pet kamnitih plošč, sive barve, velikosti 150 x 50 cm, z vklesanimi imeni 167 padlih borcev I. tankovske brigade NOVJ. Spomenik so postavili 21. 7. 1959. leta. Nedaleč od tega spomenika stoji 1974. leta postavljena skulptura s protivojno tematiko iz starih delov orožja, granat ipd. partizana, pisatelja, kiparja Toneta Svetina, ki jo je imenoval Eksplozija orožja.
vojska123 |
V parku nekdanje Vojašnice 26. oktober na levi strani ceste, ki iz Vrhnike pelje na Staro Vrhniko. Hiša v bližini: Stara Vrhnika 1d, sedaj je v njej upravna enota Vrhnika. |
[zvezda] PALIM BORCIMA 1. TENKOVSKE BRIGADE NARODNOOSLOBODILAČKE VOJSKE JUGOSLAVIJE . 167 imen padlih borcev I. tankovske brigade NOVJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 22.2.2017. |
10.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.4.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1 ter dopolnil napis na plošči.
M. Kermavnar, 10.8.2024, popravil opis lokacije. |
spominska plošča, tank, skulptura |
Vrhnika |
k.o. 2001 Stara Vrhnika, parc. št.:2753 |
|
Partijski sestanek za ustanovitev II. celjske čete |
Jelov grabenSpominsko obeležje v spomin na
sestanek mladincev in organizatorjev osvobodilnega boja v celjskih industrijskih
predmestjih. Septembra 1941 je OK KPS Celje poskušal obnoviti Celjsko
partizansko četo. V gozdu nad Farčnikom se je sredi septembra zbralo okrog 30
mladincev, domačinov iz Čreta in bližnje okolice. Komandir Celjske partizanske
čete Peter Stante-Skala je govoril o programu OF in o vstopanju v osvobodilno
vojsko. Vključitev novih borcev v vrste partizanov je preprečila izdaja. Večina
udeležencev sestanka je bila aretirana, nekaj ustreljenih kot talci, drugi
odpeljani v koncentracijska taborišča.Vir: Pomniki NOB v
občini Celje, str. 22 |
Spomenik se nahaja ob cesti v gozdu, naprej od hiše Zvodno 060/a. |
"NA TEM MESTU JE BIL MESECA SEPTEMBRA 1941 PARTIJSKI SESTANEK KI GA JE VODIL PETER STANTE - SKALA ZA USTANOVITEV II. CELJSKE ČETE" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 18.03.2019 |
18.3.2019. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis in vir, 22.8.2022 |
Marmorna plošča |
Štore |
— |
|
Tabor nad Dornberkom, Spominska plošča padlim domačinom v letu 1944 |
Spominska plošča postavljena 2004 |
Na obzidju pod hišo Tabor nad Dornberkom 56 |
[križ] KAVČIČ KAREL ROJ. 1889 RIJAVEC ALOJZ ROJ 1899 POSTAVILI SVOJCI, MAJ 2004 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije in napis |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2335 Dornberk, parc. št. 6034 |
|
TROJANE-Spomenik in plošča |
Plošča je vzidana v steno hiše, nad njo je trikotni timpanon s peterokrako zvezdo, sama plošča 'leži' na kamniti polici. EŠD 12619 Nekaj metrov stran levo od hiše stoji spomenik padlim borcem; gre za enostavno podolgovato črno ploščo, pritrjeno na grobo obdelano skalno podlago. EŠD 12667 Odkrita 29. nov. 1953. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 197. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190. |
Nekoč Zadružni dom na Trojanah (št. 6), danes trgovina. |
Napis na plošči na hiši Trojane 6 (Trgovina Andrej): V SPOMIN PADLIM BORCEM NOB TOM KAREL 1926 - 1945 ŽRTVE NASILJA RAZBORŠEK CIRIL 1906 - 1942 SLAVA PADLIM IN UMRLIM KULTURNA SKUPNOST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
6.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
4.6.2021. 00:00 |
— |
4.6.2021 dodal imena in priimle žrtev s spomenika ter posnetek in podatke D.Divjak |
Prostostoječi spomenik in plošča na hiši |
Lukovica |
K.o.1924 - TROJANE, št.parc.: 559/6 |
|
Janko Jurkovič, Očeslavci |
Pred mlinom so Vlasovci 11. 4. 1945 ubili partizana Janka Jurkoviča. Na opuščenem vodnem mlinu je spominska plošča, ki je bila odkrita 22. julija 1947.
|
Spominska plošča je pritrjena na čelni fasadi nekdanjega mlina, Očeslavci 22, ki stoji ob Ščavniškem potoku. |
[zvezda s srpom in kladivom] Tukaj je častno padel v borbi proti zasužnjevalcem našega ljudstva dne 11. IV. 1945 tov. Jurkovič Janko-Jovo sekretar okrožnega odbora OF. Slava njegovemu spominu! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 24. maj 2020
|
2.10.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil D.Divjak 21. junij 2020
Dodal slike in označil kot obstoječe. M. Hladnik 2. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Gornja Radgona |
K.o.: 203-OČESLAVCI, št.parc.: 678/2 |
|
Žiri, spomenik pred osnovno šolo |
Spomenik pred osnovno šolo v Žireh je posvečen 133 padlim borcem, talcem in žrtvam vojne 1941– 1945 iz krajevne skupnosti Žiri in 91 neznanim borcem, padlim v tem okolišu. Odkrili so ga 4. julija 1964 (prenovljen je bil 16. junija 1983). Spomenik sta zasnovala arhitekt Albert Sušnik in akademski kipar Stane Keržič, posvetilo na spomeniku je iz zbirke pisatelja Franceta Bevka. Plastike kiparja Staneta Keržiča ponazarjajo narodnoosvobodilni boj, izgon in internacijo prebivalstva, streljanje talcev, prvo pomoč ranjenim partizanom, oskrbo partizanov, kurirja – pionirja, postavitev prve ljudske oblasti na Gorenjskem 24. oktobra 1943 na Ledinici pri Žireh in svobodo. V času nemške okupacije so se Žirovci že poleti 1941 pridružili Osvobodilni fronti in so prvi kmalu nato odšli v partizane. V začetku leta 1943 so se skoraj vsi fantje in možje priključili partizanom in ustanovili Žirovsko četo. 23. oktobra 1943 je 31. divizija pognala Nemce iz Žirov, tako so bile Žiri prvi večji osvobojeni kraj na Gorenjskem. 24. oktobra 1943 so na Ledinici izvolili prvi narodnoosvobodilni odbor. Žiri in okolica so v narodnoosvobodilnem boju darovale za svobodo 133 življenj borcev in žrtev fašističnega nasilja. Več... Podatki o padlih borcih in žrtvah: Franc Albreht, rojen 18. novembra 1924 v Račevi, kmečki delavec, pred vojno je živel na Vrhniki, v partizane je vstopil 20. septembra 1943, padel je 3. novembra 1943 v Bukovcu pri Ribnici kot borec Šercerjeve brigade. Rudolf Bačnar, rojen 2. aprila 1903 v Stari vasi pri Žireh, krojaški mojster, aktivist OF od leta 1942, umrl je za posledicami vojne 27. julija 1948. Janez Benedik, rojen 17. julija 1925 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, 1. marca 1943 je vstopil v Žirovsko četo, s Prešernovo brigado je odšel na Dolenjsko in bil nato dodeljen Šercerjevi brigadi. Ob pohodu 14. divizije na Štajersko je bil ranjen, Nemci so ga zverinsko ubili 1. januarja 1945 pri Brestanici. Anton Beović, rojen 10. oktobra 1907 v Gati pri Splitu, gostilničar v Žireh, zaradi sodelovanja s partizani so ga domobranci iz postojanke v Rovtah aretirali januarja 1944 in ga 10. marca 1944 ustrelili. Marjan Bizjak, rojen 30. junija 1921 v Žireh, dijak, v Žirovsko četo je vstopil 2. junija 1943, padel je 29. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Ivan Bogataj, rojen leta 1906 v ZDA, pekovski mojster v Žireh, v partizane je vstopil 18. oktobra 1943, padel je na Torki pod Ratitovcem 21. novembra 1943 kot borec Prešernove brigade. Kajetan Bogataj, rojen 26. novembra 1907 v Račevi, mali kmet, novembra 1943 je vstopil v Vojkovo brigado, kasneje je bil dodeljen intendanci 31. divizije, po nesreči ga je 5. marca 1945 v Goropekah ustrelil partizan. Rudolf Bogataj, rojen 14. aprila 1907 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 15. septembra 1944 na Koprivniku kot borec Vojkove brigade. Janez Burnik, rojen 16. avgusta 1900 v Žireh, kovaški pomočnik, Nemci so ga aretirali na Breznici pri Žireh, umrl je v Buchenwaldu 19. aprila 1942. Franc Cepin, rojen 13. septembra 1913 v Borovnici, mehanikarski pomočnik v Žireh, septembra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, novembra 1943 so ga ujeli Nemci, umrl je v Buchenwaldu 15. aprila 1945. Janko Cepin, rojen 6. februarja 1912 v Borovnici, mehanik v Žireh, v Vojkovo brigado je vstopil 1. februarja 1944, padel je 2. februarja 1944 v Novi Oselici. Ludvik Cigale, rojen 18. avgusta 1922 v Novi vasi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil 23. marca 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu 2. decembra 1943 in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom. Albin Čadež, rojen 17. decembra 1912 v Poljanah, klepar v Žireh, v partizane je vstopil 23. 12. 1943, padel je 17. novembra 1943 v dolini Kopačnice kot borec Vojkove brigade. Alojz Demšar, rojen 3. julija 1920 v Žireh, kmečki delavec, med vojno je živel na Koroškem, kjer je padel 16. maja 1945. Ciril Demšar, rojen 4. julija 1926 v Stari vasi, ubit je bil ob bombardiranju Borovnice leta 1944. Dr. Ernest Demšar, rojen 30. decembra 1902 v Idriji, zdravnik v Žireh, zaradi sodelovanja s partizani so ga Nemci leta 1941 aretirali in poslali v taborišče Dachau. Kasneje so ga izročili Italijanom, ki so ga internirali. Po kapitulaciji Italije se je naselili v Logatcu in nato v Rovtah, da bi bil bliže družini. Šest dni pred aretacijo se je skrivaj vrnil v Žiri. 13. septembra 1944 so ga aretirali domobranci in četniki ter ga ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke. Jakob Demšar, rojen 11. decembra 1921 v Stari vasi, avtomehanikarski pomočnik, kot nemškega vojaka so ga zavezniki zajeli v Franciji ob izkrcanju leta 1944. Padel je 1. maja 1945 kot tankist 5. prekomorske brigade v bližini Ribnice. Janez Demšar, rojen 11. junija 1922 v Stari vasi, študent, v začetku avgusta 1944 je bil učitelj v partizanski šoli. Proti koncu vojne je bil vključen v 31. divizijo in bil 1. maja 1945 ranjen pri Gorici, umrl je 17. maja 1945 v bolnišnici v Šempetru pri Gorici. Stanislav Demšar, rojen 22. aprila 1907 v Stari vasi, čevljarski pomočnik. Aretiran je bil na Drenovem Griču pri Vrhniki jeseni 1941 in ustreljen kot talec 3. septembra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Janez Dolenc - Džoko, rojen 17. decembra 1922 v Žireh, februarja 1943 je vstopil v Poljansko četo, kasneje je odšel na Dolenjsko. Padel je 31. avgusta 1943 na Toplem vrhu pri Starih Žagah na Dolenjskem. Jožefa Dolenc, rojena 18. marca 1895 v Plužnjah pri Cerknem, gospodinja v Žireh, ubita je bila ob bombardiranju Žirov 18. februarja 1945. Franc Dolenec, rojen 17. februarja 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 14. februarja 1943, ranjen je bil 18. februarja 1945 ob bombnem napadu na Žiri in je umrl med prevozom v partizansko bolnišnico Franja. Pavel Eniko, rojen 28. decembra 1906 v Jarčji Dolini pri Žireh, kmet, v partizane je vstopil 20. novembra 1944 in bil ujet 25. marca 1945 na Cerkljanskem Vrhu kot borec zaščitne čete Gorenjskega vojnega področja, ustrelili so ga 8. aprila 1945 v gozdu pri Pevnem pri Škofji Loki. Stanko Eniko, rojen 31. avgusta 1929 v Jarčji Dolini, učenec, v Mrzlem Vrhu ga je 28. januarja 1944 ubila mina. Anton Erznožnik - Sulc, rojen 9. maja 1923 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, jeseni istega leta so ga Nemci ujeli, umrl je v Dachauu 15. aprila 1945. Bogdan Erznožnik, rojen 25. februarja 1928 v Ljubljani, dijak, živel je v Žireh, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 5. marca 1945 pri Tržiču. Janez Erznožnik, rojen 25. decembra 1912 v Žirovskem Vrhu, kmet, v partizane je vstopil marca 1945, umrl je za posledicami vojne 24. aprila 1945 doma. Kristina Erznožnik, rojena 24. novembra 1921 v Žirovskem Vrhu, delavka, aretirana je bila junija 1941, umrla je v taborišču Ferrari jeseni 1943. Vinko Eržen, rojen 8. julija 1923 na Dobračevi, kmečki delavec, od maja do avgusta 1941 zaprt v Begunjah, v partizane je vstopil 11. maja 1944, padel je 16. junija 1944 na Jelovici kot borec Prešernove brigade. Jakob Fortuna, rojen 21. oktobra 1914 na Dobračevi, mizarski pomočnik, septembra 1943 je vstopil v Vojkovo brigado, pogrešan od septembra 1944 na Primorskem. Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov. Franc Gantar, rojen 2. oktobra 1906 na Selu pri Žireh, kmet, v partizane je vstopil oktobra 1943 in bil obveščevalec. Ujet je bil leta 1944, pobegnil in jeseni istega leta ponovno vstopil v Gorenjsko vojno področje. V ofenzivi marca 1945 je bil ujet na Poreznu in ustreljen v Jesenici pod Poreznom 25. marca 1945. Anton Giacomelli (ne Žakomeli), rojen 26. decembra 1912 na Selu pri Žireh, pekovski mojster, 23. oktobra 1943 se je pridružil Vojkovi brigadi, 10. junija 1944 je bil ujet kot borec Koroškega odreda, umrl je v Mauthausnu 29. decembra 1944. Vinko Gladek, rojen 13. julija 1904 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, aretiran je bil februarja 1944 kot sodelavec OF, ubit ob zavezniškem bombardiranju v Westfaliji septembra 1944. Janez Govekar, rojen 30. marca 1924 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 22. marca 1943 v Moravčah. Adolf Grošelj, rojen 2. februarja 1913 v Žireh, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 23. oktobra 1943, padel je 14. junija 1944 v Koprivniku. Franc Grošelj, rojen 10. septembra 1913 na Dobračevi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. junija 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem vrhu 2. decembra 1943 in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom. Hieronim Grošelj, rojen 12. septembra 1926 na Dobračevi pri Žireh, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. avgusta 1943, ujet je bil kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu 2. decembra 1943 in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom. Janez Grošelj, rojen 5. decembra 1908 na Selu pri Žireh, kovaški pomočnik, pred vojno je živel v Mostah pri Ljubljani, poleti 1943 je vstopil v Dolomitski odred, padel je v Trnovem pri Novi Gorici 19. januarja 1945 kot borec Kosovelove brigade. Franc Gruden, rojen leta 1920 v Žireh, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 23. oktobra 1943, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Matej Ivanov, rojen leta 1929 v Žireh, mehanikarski vajenec, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite. Vital Ivanov, rojen 24. aprila 1927 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 27. marca 1944 na Gorah pri Idriji. Jakob Jereb, rojen 16. aprila 1919 v Podklancu, kmečki delavec, 1. avgusta 1942 je vstopil v 2. bataljon Dolomitskega odreda, padel je januarja 1944 na pohodu 14. divizije na Štajersko. Janez Jereb, rojen 13. aprila 1906 v Žirovskem Vrhu, kmet, v partizane je vstopil 6. oktobra 1943, bil je kurir in obveščevalec, ujeli so ga aprila 1944, umrl je 1. decembra 1944 v Auschwitzu. Marjanca Jereb, rojena 14. avgusta 1922 v Brekovicah, kmečka delavka, preživljala se je s klekljanjem in dninarstvom, bila je kurirka in obveščevalka, domobranci in četniki so jo aretirali 13. septembra 1944 in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke. Luka Jesenko, rojen 1. septembra 1874 v Novi vasi pri Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 8. avgusta 1942 pri Delnicah na Hrvaškem. Vincenc Justin, rojen 20. januarja 1911 v Žirovskem Vrhu, kmet, aktivist od leta 1941, pri njem je delovala kurirska postaja G-9, aretiran je bil 2. decembra 1943 doma, ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom. Anton Kavčič, rojen 12. januarja 1915 v Žireh, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je 18. marca 1945 v Gorenji Trebuši kot politični komisar v Gregorčičevi brigadi. Anton Kavčič, rojen 29. januarja 1926 v Novi vasi pri Žireh, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, ujet je bil 2. decembra 1943 kot kurir postaje G-9 v Žirovskem Vrhu in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom. Janez Kavčič, rojen 10. avgusta 1904 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 22. novembra 1943 pri Torki pod Ratitovcem. Janez Kavčič, rojen 16. maja 1912 v Žireh, čevljarski pomočnik, aretiran marca 1943, ustreljen kot talec 14. julija 1943 pri Dolenji vasi. Leopold Kavčič - Svarun, rojen 14. oktobra 1924 v Stari vasi, kmečki delavec, 10. januarja 1943 je vstopil v Poljansko četo, član KPS in poročnik, domobranci so ga zajeli 8. aprila 1945 v Žirovski kotlini in ga ubili v gozdu Osoje pri Novi vasi. Zdravko Kavčič, rojen 28. januarja 1930 na Ledinici, učenec, ponesrečil se je z mino 28. januarja 1944 in umrl v bolnišnici na Golniku. Kavčič ( žrtev vojne), ni podatkov. Ignac Klemenčič - Bolte, rojen 29. januarja 1916 v Izgorjah, kmečki delavec, član KPS, v partizane je vstopil 13. avgusta 1942, bil je komandant Pionirskega bataljona Vojkove brigade, padel je 17. novembra 1943 v Stari Oselici. Ferdinand Kolenc, rojen 10. januarja 1920 v Žireh, mesarski pomočnik, v partizane je vstopil 1. marca 1943, bil je politični komisar v ekonomatu bolnišnice Franja pri Cerknem, ubit je bil v Žireh ob zračnem napadu 18. februarja 1945. Vinko Kolenc, rojen 23. marca 1923 na Gorenji Dobravi, vrtnar v Žireh, član KPS, 8. septembra 1943 je vstopil v Belokranjsko brigado, padel je 13. oktobra 1943 na Rakitni. Janez Kopač, rojen 14. februarja 1924 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. decembra 1944, padel je kot borec 3. prekomorske brigade pri Mostarju 13. februarja 1945. Terezija Kopač, rojena 7. oktobra 1907 v Žirovskem Vrhu, gospodinja, poročena in mati štirih majhnih otrok, obveščevalka in kurirka, domobranci in četniki so jo aretirali 13. septembra 1944 in ustrelili na poti iz Žirov v Goropeke. Vinko Kopač, rojen 3. julija 1909 v Osojnici, čevljarski pomočnik, ob razpadu kraljevine Jugoslavije so ga ustrelili četniki na Preženjskih Njivah pri Litiji 11. aprila 1941. Zorko Kopač - Živko, rojen 12. januarja 1918 v Novi vasi pri Žireh, mizarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 7. februarja 1943 in postal njen komandir. Ranjen je bil 14. julija 1943 v Martinj Vrhu, ujet 16. julija 1943 v Dolenji Ravni in ustreljen. Janez Kragelj, rojen leta 1921 na Dobračevi, v partizane je vstopil 15. aprila 1945 in padel v istem mesecu v Baški grapi. Hieronim Kristan, rojen 21. septembra 1913 na Ledinici pri Žireh, delavec, 10. oktobra 1943 je vstopil v Ljubljansko brigado, 15. novembra 1943 je bil ujet pri Velikih Laščah in usmrčen v taborišču Buchenwald 25. februarja 1945. Emil Kržišnik, rojen 6. februarja 1911 v Stari vasi pri Žireh, strojnik, član KPS, 15. oktobra 1944 je vstopil v minerski vod Prešernove brigade, padel je v Železnikih ob napadu na orožniško postojanko 18. novembra 1944. Franc Kržišnik - Luka, rojen 4. septembra 1918 v Kladju, mizar na Dobračevi, 16. februarja 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 18. marca 1943 na Topolu pri Medvodah. Jože Kržišnik, rojen 7. marca 1925 v Stari vasi pri Žireh, vajenec elektrostroke v Ljubljani, junija 1942 se je na Dolenjskem priključil partizanom, padel je 5. avgusta 1943 v Mirni na Dolenjskem. Karel Kržišnik, padel je v žirovski hajki od 2. do 4. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu kot borec Prešernove brigade. Zorko Kržišnik, rojen 31. oktobra 1909 v Stari vasi, šofer, februarja 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 31. oktobra 1943 v Novi vasi na Blokah. Anton Lubsky - Bobi, rojen 15. novembra 1926 v Žireh, živel je na Rakeku, od jeseni 1941 aktivist OF, član SKOJ-a, v partizane je vstopil 23. marca 1942 in bil aprila 1942 med ustanovitelji Rakovške čete. Padel je 29. junija 1942 v Loški dolini kot borec Zidanškovega bataljona. Vinko Mahovne, rojen 16. julija 1907 v Žireh, živel je v Virovitici, čevljarski pomočnik, padel je kot partizan leta 1944 pri Velikih Laščah. Maks Majnik, rojen 15. februarja 1910 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, ujet je bil 24. marca 1945 na Ledinici in istega dne ustreljen od domobrancev v Lomu pod Rovtami. Janez Mlinar, rojen 1. septembra 1920 v Stari vasi, soboslikarski pomočnik, maja 1943 je vstopil v Žirovsko četo, nato je bil dodeljen v Cankarjevo brigado na Dolenjsko, padel je 29. avgusta 1943 pri Gabrovki nad Litijo. Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu. Pavel Mlinar - Ciril, rojen 23. januarja 1919 v Žirovskem Vrhu, kmet, v Žirovsko četo je vstopil 7. maja 1943, smrtno se je ponesrečil 6. julija 1943 v Žirovskem vrhu. Rajko Mlinar, rojen 25. marca 1927 v Ljubljani, živel je v Račevi, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je januarja 1945 v Trnovskem gozdu. Jakob Mravlje, rojen 10. aprila 1894 v Hlevišah pri Rovtah nad Logatcem, kmečki delavec v Podklancu, član KPJ od leta 1920, avgusta 1941 so ga Nemci internirali na Koroško, od tam so ga aprila 1944 odpeljali v Dachau, kjer je maja 1945 umrl. Franc Mrovlje - Jelen, rojen 14. januarja 1923 v Žirovskem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1942, padel je 11. januarja 1943 v Kladju. Pavel Mrovlje (ne Mravlje), rojen 28. septembra 1930 v Žireh, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite. Franc Naglič, rojen 30. maja 1914 v Žireh, kmet, 5. oktobra 1943 ga je raztrgala mina na razmejitveni črti pri Žireh. Marija Naglič - Zdenka, rojena 23. avgusta 1924 v Žireh, klekljarica, aktivistka od poletja 1941, konec leta 1944 je postala v Žireh sekretarka SKOJ. V začetku marčevske ofenzive leta 1945 se je priključila Komandi mesta Žiri in padla 1. aprila 1945 v Trnovskem gozdu. Dimitrij Novak, rojen 22. decembra 1929 v Stari vasi, v partizane je vstopil marca 1945, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 1945 na Vojskem. Martin Novak, rojen 13. novembra 1910 v Jarčji Dolini, kmečki delavec, aretiran je bil 9. februarja 1942, umrl je 9. julija 1942 v Gusnu. Nikolaj Novak, rojen 27. novembra 1923 v Stari vasi, kmečki delavec, mobiliziran v nemško vojsko, po zavezniški invaziji v Francijo so ga zavezniki zajeli, v Jugoslavijo je prišel s 5. prekomorsko brigado in je padel pri Gospiću 17. aprila 1945. Vinko Novak, rojen 14. decembra 1913 v Jarčji Dolini, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra 1943, član KPS, padel je 20. decembra 1944 pri Sv. Florjanu nad Škofjo Loko. Leopold Oblak, rojen 5. novembra 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, član KPS, padel je 25. septembra 1943 v Škriljah pri Igu. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer, nazadnje je bival v Gorenji vasi, član KP od junija 1941, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete, padel pod Blegošem 3. avgusta 1942. Alojz Orehek, rojen 6. junija 1917 na Brdu pri Ihanu, gradbeni delavec v Žireh, 25. oktobra 1943 je vstopil v Vojkovo brigado, padel je 21. januarja 1945 v bližini Podgozda na Primorskem kot borec Gradnikove brigade. Helena Pečelin, rojena 25. marca 1937 v Novi vasi, 22. oktobra 1943 jo je ubila topovska granata. Ignac Petrič, rojen 10. julija 1911 v Podklancu, delavec z Dobračeve, ustreljen je bil ob razpadu nekdanje jugoslovanske vojske, našli so ga 11. aprila 1941 v Ljubljanici. Anton Podobnik, rojen leta 1906 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. julija 1942, ujeli so ga 5. avgusta 1942, umrl je v Mauthausnu 27. maja 1944. Cvetko Poljanšek, rojen 3. maja 1920 v Žireh, mlekarski pomočnik, živel je v Dolu pri Ljubljani, aktivist OF v litijskem okolišu, Nemci so ga 17. marca 1943 aretirali, umrl je 10. februarja 1945 v Dachauu. Jože Poljanšek - Jan, rojen 25. marca 1924 na Selu pri Žireh, mesarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 22. junija 1943 v Vinharjih. Jožef Poljanšek - Bojan, rojen 10. marca 1920 na Dobračevi, krojač, v Žirovsko četo je vstopil februarja 1943, padel je 25. septembra 1943 pri Žabji vasi. Karel Poljanšek, rojen 30. oktobra 1913 na Ledinici, krojaški pomočnik, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je pozimi 1944 na Dolenjskem. Ludvik Poljanšek, rojen 28. aprila 1917 na Dobračevi, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1943, zajet je bil na Poreznu kot borec Kosovelove brigade in ustreljen 1. aprila 1945. Filip Potočnik - Lipe, rojen leta 1907 v Žireh, trgovec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je na sedežu Okrožne gospodarske komisije pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944. Franc Potočnik, rojen 21. marca 1906 v Žirovskem Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 22. novembra 1944 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Janez Potočnik, rojen 31. januarja 1913 v Žirovskem Vrhu, kovač, v partizane je vstopil 1. januarja 1942, ujet, ustreljen je bil v Tomišlju pri Igu 30. julija 1942. Franc Prek, rojen 23. oktobra 1928 v Koprivniku, kmečki delavec, v Vojkovo brigado je vstopil 24. junija 1944, pozneje je bil v Udarnem bataljonu 31. divizije. V boju na Škrbini je bil ranjen 16. januarja 1945, umrl je v partizanski bolnišnici Pavla 20. januarja 1945. Franc Primožič, rojen 18. aprila 1900 v Novi vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil 17. februarja 1943, v Stari Oselici ga je huje ranila topovska granata, Nemci so ga izsledili v Robidnici in ga 18. novembra 1943 ustrelili. Uroš Primožič, rojen 25. januarja 1927 v Novi vasi, v partizane je vstopil januarja 1944, umrl je 18. junija 1947 za posledicami vojne. Anton Rampre, rojen 7. februarja 1902 v Čermožišah pri Ptuju, živel je v Žireh, usnjar, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, ujet in ustreljen je bil 24. oktobra 1943 na Hotavljah. Feliks Razložnik, rojen 16. maja 1911 v Račevi pri Žireh, kmečki delavec in tesar, v začetku oktobra 1944 je vstopil v Kokrški odred, padel je 14. novembra 1944 v Dragi pri Begunjah. Adolf Reven, rojen 7. februarja 1920 v Rovtah pri Logatcu, kmečki delavec, med vojno je delal v Celovcu, v partizane je vstopil 25. avgusta 1944 v Zahodnokoroški odred, utonil je v Dravi 28. novembra 1944. Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944 na Žirovskem vrhu. Andrej Stanovnik, rojen 24. novembra 1926 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1945, padel je kot borec 2. prekomorske brigade 28. aprila 1945 pri Reki na Hrvaškem. Emil Starman, rojen 17. maja 1908 v Stari vasi, kovaški pomočnik, v Vojkovo brigado je vstopil 1. februarja 1944, padel je 20. junija 1944 na Bukovem pri Cerknem. Ciril Strlič, rojen 4. julija 1925 na Dobračevi pri Žireh, delavec, v partizane je vstopil 2. julija 1943, ujet je bil kot kurir na postaji G-9 v Žirovskem Vrhu decembra 1943 in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom. Janez Strlič, rojen 6. junija 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 1. maja 1943 pri Podgori. Maksimiljan (Milan) Strlič, rojen 4. septembra 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujeli so ga 5. maja 1943, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici. Franc Šorl, rojen 4. februarja 1914 na Selu pri Žireh, strojarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 22. julija 1944 nad Šebreljami pri Cerknem. Bogomir Šubic, rojen 18. oktobra 1909 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1942 in bil kot terenski obveščevalec aretiran poleti 1942, umrl je oktobra 1943 v taborišču Pianoza- Livorno (Italija). Janez Šubic, rojen leta 1899. Ni drugih podatkov. Radomir Tavčar, rojen 26. februarja 1925 v Novi vasi, klepar, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je na Hotavljah 28. novembra 1944. Franc Tolar, rojen 5. junija 1908 v Jarčji Dolini, kmečki delavec, v Prešernovo brigado je vstopil 18. oktobra 1943, padel je 1. maja 1945 na Opčinah pri Trstu. Ivan Tolar, rojen 15. maja 1912 v Jarčji Dolini, kmečki delavec, Nemci so ga aretirali 29. decembra 1941 in ustrelili v Dragi pri Begunjah 12. februarja 1942 kot talca. Anton Trček, rojen 14. decembra 1928 na Mrzlem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil v drugi polovici leta 1944, padel je marca 1945 na Sinjem Vrhu. Ciril Tušar, rojen 3. julija 1909 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je 6. novembra 1943 pri Jelovici pod Blegošem. Vinko Ušeničnik, rojen 23. januarja 1923 na Selu pri Žireh, kleparski pomočnik, v Žirovsko četo je vstopil maja 1943, padel je kot borec Komande mesta Žiri 4. januarja 1944. Karel Vehar, rojen 29. oktobra 1910 v Brekovicah, na razmejitveni črti nad Žirmi ga je 10. novembra 1942 ubila mina. Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943. Andrej Žakelj, rojen 11. novembra 1934 v Ljubljani, učenec iz Žirov, umrl je pri eksploziji streliva v Žireh 5. marca 1945. Anton Žakelj - Gašper, rojen 15. aprila 1924 v Goropekah, kmečki delavec, v Poljansko četo je vstopil 11. januarja 1943, smrtno se je ponesrečil 7. februarja 1943 v Martinj Vrhu pri Žireh ob pobiranju min na razmejitveni črti. Drago Žakelj, rojen 28. septembra 1928 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil 23. decembra 1943, padel je 29. februarja 1944 na Čeplezu pri Cerknem. Franc Žakelj, rojen 30. avgusta 1920 v Stari vasi, soboslikar, v Vojkovo brigado je vstopil 2. novembra 1943, padel je 17. novembra 1943 v Kopačnici. Franc Žakelj, rojen 23. marca 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, član SKOJ, padel je 21. aprila 1943 na Mlaki v Selški dolini. Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeležil se je poljanske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko 3. avgusta 1942 je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga naslednji dan po prepoznanju ustrelili. Pavel Žakelj, rojen 27. januarja 1916 v Stari vasi pri Žireh, krojaški pomočnik, v Kranju delal pri krojaču Jaku Štucini - Cvetku in se udeležil tekstilne stavke leta 1936 v Kranju, član KPS, v Poljansko četo je vstopil 5. julija 1942 in bil politični delegat voda, padel je 16. avgusta 1942 nad Zadobjem pri Lučinah po preboju z Blegoša. Vinko Žakelj, rojen 30. januarja 1912 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, razpad starojugoslovanske vojske je dočakal v Sarajevu, padel je kot politični komisar 2. čete 3. bataljona 16. muslimanske brigade 27. divizije 7. oktobra 1945 v boju z ostanki četnikov v bližini vasi Brusnice na planini Majevica. Vinko Žakelj, rojen 4. decembra 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, delal kot gradbeni delavec v Kranju, aktivist, borec Cankarjevega bataljona od 11. decembra 1941, sodeloval v spopadu z Nemci v Rovtu 12. decembra 1941, zatem v poljanski vstaji in bojih na Pasji ravni, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942. Janez Žust, rojen 13. decembra 1903 na Vrhu Treh Kraljev pri Logatcu, mizarski mojster na Dobračevi, v Vojkovo brigado je vstopil novembra 1943, pogrešan od marca 1945 v okolici Cerkna. Od 91 neznanih borcev so bili prepoznani: Alojz Ažman, rojen 18. junija 1921 v Kovorju, čevljarski pomočnik, padel je 1. maja 1944 v Žireh. Mihael Bogataj, rojen 4. septembra 1913 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, živel je v Miljah pri Kranju, tovarniški delavec, padel je 13. septembra 1944 na Dobračevi. Franc Carli, rojen 26. septembra 1909 na Vojskem, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 4. januarja 1944 kot borec 4. bataljona Vojkove brigade ob nemškem napadu na Žiri. Vincenc Černilogar, rojen leta 1922, padel je septembra 1943 ob vdoru Nemcev v Žiri. Anton Čop, rojen na Plavžu na Jesenicah, padel je 14. septembra 1943 v Žireh. Vlado Erjavec - Božo iz Stražišča, padel je 15. januarja 1945 na Selu pri Žireh. Viktor Eržen, rojen 15. aprila 1901 na Govejku nad Idrijo, v partizane je vstopil 17. septembra 1943, padel je 4. avgusta 1944 v Žireh. Franc Fornazarič, rojen 6. januarja 1918 na Vogrskem nad Novo Gorico, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je sredi novembra 1943 v Žireh. Ivan Ipavec, rojen 27. decembra 1911, iz Levpe pri Novi Gorici, v partizane vstopil 13. septembra 1943, padel 15. novembra 1943 kot borec 2. bataljona Gradnikove brigade v Ravnah pri Žireh. Alojz Jakalin, rojen 14. februarja 1914 v Loki pri Mengšu, 11. aprila 1944 ga je ubila mina na žičnih ovirah na nekdanji jugoslovansko-italijanski meji kot borca 3. čete 1. bataljona Gregorčičeve brigade. Rado Kompare, rojen 31. julija 1925 v Ljubljani, dijak, padel je 4. januarja 1944 v Žireh. Franc Koselj, rojen 29. januarja 1924 v Ribnem pri Bledu, pečarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. februarja 1944, padel je 22. septembra 1944 pri Pivku v Kladju kot borec 31. divizije. Albert Krpan, rojen 5. aprila 1924 v Prvačini pri Novi Gorici, v partizane je vstopil 13. septembra 1943, padel 15. novembra 1943 kot borec 2. bataljona Gradnikove brigade v Ravnah pri Žireh. Edvard Lang, rojen 21. novembra 1901 v Chotovu na Češkem, živel je v Pristavi pri Tržiču, tesar in žagar, v partizane je vstopil 1. avgusta 1943, padel je med 2. in 4. avgustom 1943 na Žirovskem vrhu. Janez Marinčič, rojen v Slivnici pri Grosuplju, padel je 4. ali 5. januarja 1944 v Goropekah kot borec 3. čete 4. bataljona Vojkove brigade. Franc Merkelj, rojen 21. januarja 1921 v Šempasu, v partizane vstopil ob kapitulaciji Italije, padel je 15. novembra 1943 kot obveščevalec 2. bataljona Gradnikove brigade v Podklancu pri Žireh. Alojz Mulej, rojen v Lescah, padel je januarja 1944 v Žireh. Stanko Podgornik, rojen 3. novembra 1929 na Vojskem nad Idrijo, v partizane je vstopil 2. novembra 1943, padel 15. novembra 1943 kot borec 2. bataljona Gradnikove brigade v Ravnah pri Žireh. Jakob Pristov, rojen 26. avgusta 1909 na Jesenicah, živel je v Stražišču, pek, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 8. aprila 1944 v okolici Žirov. Jakob Rovanšek, rojen 25. septembra 1902 v Šentvidu pri Stični, živel je v Poljčah, uslužbenec na kmetijski šoli, v partizane je vstopil 27. februarja 1944, padel je 11. marca 1944 v okolici Žirov. Josip Uršič, rojen 6. septembra 1903 v Biljah pri Novi Gorici, šofer, v partizane je vstopil 19. novembra 1943, padel je 27. marca 1944 na Breznici pri Žireh. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 398-407. EŠD 15634 Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. Geslo: prekomorci123 |
Spomenik stoji pred osnovno šolo v Žireh. |
SLAVA BORCEM, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
14.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 14.11.2023, dodal fotografijo 3/3 seznama žrtev, sken iz knjige: Stane Krapež [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986 |
Spomenik |
Žiri |
K. o. 2023 Žiri, parc. št. 852/4 |
|
Kurirska postaja Prevoje |
BognarčkovA hišA (parcelna številka 167/1, katastrska občina Prevoje). Plošča je bila odkrita 1980. EŠD 12660 Knjiga: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji navaja tudi kurirsko postajo G-9 na Žirovskem vrhu Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Na vzhodni fasadi hiše št. Prevoje 50, ki stoji v razcepu cest. |
NA TEM PODROČJU JE KURIRJI IN |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 1. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Lukovica |
1944 PREVOJE, 167/1 |
|
Tito, Brdo |
Spomenik maršalu Titu v Tivoliju je bil prvi in edini javni spomenik, ki upodablja Josipa Broza Tita in je stal na odprtem prostoru v Sloveniji do leta 1977. Vsi drugi kipi in slike so krasili notranje prostore javnih ali zasebnih stavb. V Ljubljano so ga prinesli na Gospodarsko razstavišče ob partijskem kongresu leta 1958. Več let je stal pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije (Celovška 23, Ljubljana). Za tem so ga prenesli na posestvo Brdo, kjer je stal v parku kipov socialističnega obdobja. Spomenik je sestavljen iz bronaste celopostavne stoječe figure Tita v uniformi in v škornjih, ogrnjenega z vojaškim plaščem, in nizkega kamnitega podstavka. Kip je leta 1947 (prvi odlitek) izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić. Nastal je po spominu na kip, ki ga je Augustinčić modeliral novembra 1943 v Jajcu. Ta osnutek je izgubljen. Po letu 1947 so odlili več identičnih kipov. En odlitek iz leta 1948 so postavili v Kumrovcu, drugega so prinesli v Ljubljano, tretji je v Beogradu, eden v kiparjevi rojstni vasi, imajo ga v Beogradu. Ker po kongresu komunistov v Ljubljani kip maršala ni več mogel stati na Gospodarskem razstavišču, so ga prenesli na rob Tivolija in ga leta 1961 odkrili pred tedanjim Muzejem revolucije, nad stopniščem v osi glavnega vhoda muzeja. Po osamosvojitvi Slovenije je bil kip med prezidavo Cekinovega dvorca preseljen v skladišče. Na lokaciji je nekaj let stala abstraktno obklesana skala. Kip so po osamosvojitvi prenesli na posestvo Brdo. Leta 1983 je bil kip razglašen za zgodovinski spomenik. Janez Janša je kip Tita pred predsedovanjem Slovenije EU dal odstraniti.
https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/aluo-proti-namestitvi-spomenikov-iz-parka-brdo-v-park-vojaske-zgodovine-pivka/627025 https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7580_x1578243.7249605113_y5727842.424707044_s13_b362 |
Brdo pri Predosljah, na področju protokolarnega objekta. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 5. 2021 |
19.2.2022. 00:00 |
— |
Vseh sedem spomenikov je Muzej novejše zgodovine (Jože Dežman) preselil v vojaški muzej v Pivki. Gl. tudi
Luka Volk: Brisanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja
S podstavkov v Parku Brdo so izginili prav vsi kipi iz zbirke NOB. Mladina 18. 2. 2022. -- M. Hladnik 19. 2. 2022 (https://www.mladina.si/214197/brisanje-zgodovine-narodnoosvobodilnega-boja/)
M. Kermavnar, 13.5.2022, izbrisal eno fotografijo (naloženo kot 4/1) |
Kip |
Kranj |
2103 PREDOSLJE, 416/2 |
|
Lokvica, Spominska plošča posvečena odboru OF |
— |
Lokvica 29, na hišni fasadi |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, 25. 4. 2020 |
5.2.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 5. 2. 2022 |
Spominska plošča |
Miren-Kostanjevica |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.92 |
Leta 1961 so delovni kolektivi postavili kamnite stebre. Vseh skupaj jih je 102. Danes celotna Pot meri 32,74 km. Prvotno je bila zasnovana kot zvezna ureditev okoli Ljubljane, a je na nekaterih delih trasa nesklenjena (nesklenjene poti je 2,26 km). Trasa ima sprehajalno-rekreacijsko ureditev. S tem so povezani mestni predeli, mestne zelene površine in zaledje z mestom. Sama Pot je načeloma prostorska konstanta, okoli nje pa se prostor spreminja (nove gradnje). Prostor okoli Poti so površine za šolstvo in zdravstvo, gozdne in rekreacijske površine, površine proizvodne, storitvene in posebne rabe, kmetijske površine, stanovanjske površine itd. Danes zna biti problematično to, da je trasa nesklenjena in pa, da se odvijajo posegi, ki degradirajo polni profil Poti oziroma okolico. Večji problem pa predstavlja zanemarjanje spomenikov. Nekateri spominski kamni so bili odstranjeni ali pa oskrunjeni, drugi pa so spet precej nedostopni in so skriti. (Vir: Simoneti, Maja, Krajnc, Urška, Vidic Luka. Pot, največja načrtovana javna zelena površina v Ljubljani. Ljubljana: Trajekt - zavod za prostorsko kulturo, 2008.) |
PST |
1942-1945 SCT (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Petra Žemva, 13.12.2016. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Trnovsko predmestje 310/7 |