| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča na Navršnikovi domačiji |
ŽRTVE TERORJA OKUPATORJA SO POKOPANE NA TRAVNIKU OB GOZDU DESNO OD DOMAČIJE. |
Spominska plošča je vzidana na sprednji strani Navršnikove domačije Podveža 9. Dostop po lokalni cesti iz Luč - 5,5 km. |
V TEJ HIŠI JE POD STRELI OKUPATORJA PADLO ZA DOMOVINO 12 BORCEV TOMŠIČEVE BRIGADE IN DOMAČA 11 LETNA JOŽICA DNE 13.12.1944 SLAVA JIM ZB NOV LUČE 4-6-1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 25.9.2017 |
— |
— |
— |
Granitna spominska plošča |
Luče |
k.o. Podveža, p.š. 99, lastnik: Navršnikovi |
|
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc |
Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 72. |
Pred OŠ Prežihov Voranc |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 04.09.2018 |
— |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3296 |
|
Dom KS Lancovo |
Na steno doma vzidana kamnita plošča, delo kamnoseka Alojza Vurnika, odkrila jo je 1954 Zveza borcev NOB Lancovo. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 131-132. Foto 3: M. Kermavnar EŠD 24582 |
Dom krajanov Lancovo s trgovino Mercator in dnevnim barom Lancovo 30, 4240 Lancovo) |
PADLI V BORBI ZA SVOBODO 1941-1945 (21 imen padlih v 2 vzporednih vrstah) AŽMAN FILIP / r. 5. 4. 1918 p. 4. 5. 1944 AŽMAN IVAN / r. 28. 10. 1919 p. 7. 3. 1945 DEBELAK PETER / r. 2. 8. 1916 p. 20. 1. 1945 DEŽMAN ANTON / r. 27. 5. 1924 p. 24. 4. 1945 DEŽMAN JANEZ / r. 3. 8. 1909 p. 21. 7. 1944 ERMAN ANTON / r. 17. 2. 1911 p. 1943 GRILC JOŽE / r. 10. 3. 1903 p. 7. 5. 1945 HROVAT JAKOB / 25. 6. 1908 p. 2. 3. 1945 JELENC MIHA / r. 3. 1. 1904 p. 20. 8. 1944 KOLNIČAR JUSTINA / r. 30. 9. 1908 p. 28. 3. 1945 MIHELIČ POLDE / r. 9. 11. 1920 p. 4. 1. 1944 ------------------------------- NOČ STANKO / r. 2. 5. 1921 p. 23. 11. 1944 PATERNU JOŽE / r. 11. 3. 1893 p. 25. 3. 1945 PESJAK ANTON / r. 30. 5. 1925 p. 7. 6. 1943 PODOBNIK JOŽE / r. 1. 11. 1905 p. 11. 4. 1944 PREVC JOŽE / r. 5. 4. 1917 p. 15. 4. 1944 TOMAN MIRKO / r. 1. 1. 1911 p. 29. 4. 1945 TOMAŽEVIČ MATEVŽ / r. 2. 9. 1905 p. 27. 3. 1945 ZUPANC FRANC / r. 27. 11. 1923 p. 14. 8. 1943 ŽBONTAR FILIP / r. 2. 5. 1919 p. 28. 4. 1945 --------------------- ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA (6 imen v 2 vzporednih vrstah) --------------------- AŽMAN JOŽE / r. 30. 10. 1887 u. v pregnanstvu AŽMAN SILVESTER / r. 25. 12. 1926 u. 1945 BERTONCELJ JANEZ / r. 7. 3. 1907 u. 1945 --------------------- DEŽMAN ANA / r. 28. 7. 1895 u. 16. 6. 1943 DEŽMAN MARIJA / r. 2. 2. 1895 p. 14. 10. 1943 GRILC JANEZ / r. 9. 5. 1901 p. 18. 8. 1943 VEČNA JIM SLAVA! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
plošča na steni doma |
Radovljica |
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 491/81 |
|
PODPEČ - spominska plošča X. Ljubljanski brigadi |
EŠD: 11734 Spomenik stoji na levi strani cestišča, tik pred mostom preko Ljubljanice v Podpeči, če prihajamo iz Notranjih Goric. Predstavljata ga dve plošči. Nosilna je iz betona, zalomljena, velikosti 100 x 45 x 10 cm, na njo pa je s štirimi vijaki pritrjena pravokotna kamnita plošča, svetle barve in z vklesanimi črkami, velikosti 40 x 50 cm. Spomenik je posvečen napadu Ljubljanske brigade na belogardistično postojanko marca 1944. Na mestu, kjer stoji spomenik sta padla dva neznana partizana. Postavili so ga 29. novembra 1953. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. |
Tik pred mostom preko Ljubljanice v Podpeči.
Brezovica pri Ljubljani - Notranje Gorice - Podpeč. |
V MESECU MARCU 1944 JE VODILA BORBO NA BELOGARDISTIČNO POSTOJANKO X. LJUBLJANSKA BRIGADA IN STA NA TEM MESTU DAROVALA ŽIVLJENJI DVA NEZNANA PARTIZANA ZA OSVOBODITEV DOMOVINE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 11.8.2017 |
— |
— |
— |
plošča, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o. 1724, parc.št. 3388/7 |
|
Padlim delavcem Verige, Lesce |
Plošča stavki leta 1935 je bila odkrita 14. septembra 1956 na pobudo kolektiva Tovarne verig Lesce, njen avtor je kamnosek Alojz Vurnik. Plošča padlim delavcem Tovarne verig je delo kamnoseka Alojza Vurnika, vzidal in odkril jo je kolektiv tovarne 30. aprila 1959. Skulptura iz sidrnih verig je delo kiparja in pisatelja Toneta Svetine. Kolektiv tovarne ga je odkril 29. novembra 1977. Prvotno so bile vse plošče in skulptura v tovarni Veriga, nato so bile premeščene pred tovarniške objekte in združene v en spomenik. EŠD 10029 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 139-142. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 242 (stavka 1935) in 249 (plošča padlim delavcem). |
Pred tovarno Veriga v Lescah, tik pred prehodom čez železniško progo |
1. plošča: PADLIM DELAVCEM, KI SO DAROVALI SVOJA DACAR FRANC, LESCE MAGUŠAR JANKO, LESCE OB 40. OBLETNICI ZKJ 30. 4. 1959. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano |
— |
— |
— |
kip na podstavku s ploščo |
Radovljica |
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 499/1 |
|
Spominska plošča na hiši Strojanovih v dobravi pri Podbočju |
.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131. |
Ob cesti v vasi Dobrava pri Podbočju. |
V TEJ HIŠI SO BILI V LETU 1941 PRVI SESTANKI OF. ZARADI ISKRENEGA SODELOVANJA OF IN BORBENOSTI ZA PRAVICE DELOVNEGA ČLOVEKA JE LJUDSTVU SOVRAŽNA ČRNA ROKA 4. MAJA 1944 ZVERINSKO POBILA OČETA STROJINA FRANCA IN NJEGOVO HČERKO DRAGICO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 6. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
spominska plošča na fasadi hiše |
Krško |
1332 PODBOČJE, *140/1 |
|
Lom pod Storžičem |
— |
Pokopališče Lom pod Storžičem |
REKARJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Tržič |
— |
|
Spominska plošča na Pfajfarjevi hiši |
Spominska plošča na Pfajfarjevi hiši na Stari cesti je posvečena predvojnemu delovanju komunistične partije v Škofji Loki. Plošča na hiši poleg zdravstvenega doma v Škofji Loki je bila odkrita 18. decembra 1953. Prva osnovna partijska organizacija v Škofji Loki je bila ustanovljena leta 1938 pri Pfajfarjevih na Stari cesti. Sestavljali so jo predvsem industrijski in obrtniški delavci. Sekretar partijske organizacije je bil Franc Pfajfar, člani celice so bili še Ivan Gaber, Jaka Pintar, Anton Gruden in Albin Štrus. Odločilnega pomena za razvoj komunistične partije v Škofji Loki so bili številni obiski vodilnih partijskih funkcionarjev, ki so dajali navodila in pomagali pri delu. Kot ilegalci so v Škofji Loki delali Boris in Bojan Kraigher, Ivan Bratko, Boris Ziherl in Franc Leskošek. Ob nemški okupaciji so loški komunisti začeli pripravljati ljudsko vstajo in oborožen odpor ter pripravljali ustanovitev odbora OF za Škofjo Loko in okolico. Skozi Pfajfarjevo hišo so vodile organizacijske poti iz Ljubljane in Gorenjske naprej v loško zaledje, tu so potekali sestanki ilegalcev in aktivistov ter organizatorjev prvih sabotažnih akcij v Škofji Loki in okolici. Več... Franc Pfajfar, rojen 7. februarja 1894, krojač, že pred 1. svetovno vojno je bil socialist, kot ujetnik na ruski fronti se je navzel idej oktobrske revolucije. Te ideje je prenašal na ostale člane prve partijske celice v Škofji Loki. Nemci so ga po bojih v Dražgošah v množičnih aretacijah zaprli v begunjske zapore. Junaško je prenašal vsa zaslišanja in mučenja ter bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Dragi pri Begunjah. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 345-346. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. Opomba 1: Hiša je bila prodana, je v zelo slabem stanju in bo verjetno porušena. Plošča je deponirana v Škofjeloškem muzeju. Opomba 2: Loške novice 14. 8. 2024 objavljajo vest, da je bila Pfajfarjeva hiša zaradi dotrajanosti odstranjena. |
Plošča je na hiši poleg zdravstvenega doma v Škofji Loki. |
NA TEM MESTU JE BIL ZAČETEK IN ORGANIZACIJSKO JEDRO DELA KOMUNISTIČNE PARTIJE PRI RAZVIJANJU LJUDSKE VSTAJE |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
Franc Podnar |
25.8.2024. 00:00 |
3.12.2025. 08:48 |
M. Kermavnar, 3.5.2023, sprememba statusa, dodal opombo 1 in fotografiji 3/1 in 3/2
Zdenka Primožič dodal v Opis opombo 2. 25.8.2024. |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. *308 |
|
Hajdina, Irgl Alojz |
»Padli
Irgl Ivan - Ni v Sistory?
|
Pokopališče Hajdina. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Zgornja Hajdina 7A |
[križ, prepleten z oljčno vejico, na plošči vrisana podoba Kristusa] DRUŽINA IRGL ALOJZ 1900 - 1941 IVAN 1908 - 1945 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
6.10.2025. 21:13 |
6.10.2025. 21:13 |
— |
Nagrobnik |
Hajdina |
K. o. 0397 HAJDINA, št. parc. 604 |
|
Partizanska tehnika na Mišačah |
Standardna kovinska plošča z zvezdo v zgornjem levem kotu, pritrjena na zid Pogvajnove domačije na Mišačah, št. 9, sedaj last Milana Pečnika. Spominsko ploščo je po zamisli Krajevne organizacije ZB NOV Dobrava izdelalo UKO Kropa. Odkrili so jo 9. avgusta 1953. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 242. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 148-150. EŠD 17373 |
Mišače 9
Kamna Gorica |
V tej hiši je delovala 11.XII. 1942 do uničenja 7. IV. 1943 Žrtve Preželj Karl iz Podmežaklje član pokrajinskega komiteta za Gorenjsko Juras Viktor iz Trsta Pogačnik Ivan iz Zaloš Pečnik Ciril, gospodar hiše, njegova družina pa izgnana |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
plošča na zidu |
Radovljica |
K.o.: 2161 Zaloše, št.parc.: 9 |
|
BABNO POLJE- Spominska plošča Anton Cindrič |
Pravokotna plošča iz svetlega kamna z vklesanim napisom, posvečenim prvoborcu Antonu Cindriču, ki je padel kot partizan v NOV 1943. Plošča je pritrjena na hiši, v kateri se je 1919 rodil. Plošča je bila zamenjana neznano kdaj in kasneje vgrajena nova iz temnega marmorja širine 53 in višine 34 cm. EŠD 20843 Foto: Miloš Toni |
Na obcestni fasadi hiše Babno Polje 66. |
V TEJ HIŠI SE JE 8. 6. 1919 RODIL PARTIZANSKI JUNAK ANTON CINDRIČ ŽIVLJENJE JE ŽRTVOVAL V BORBI ZA DOMOVINO, ZA BRATSTVO IN ENOTNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik , dopolnil Daniel Divjak 12. november 2019
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2020. 00:00 |
— |
2.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
Spominska plošča |
Loška dolina |
1651 BABNO POLJE, št. parc.:*22/2 |
|
Spominsko obeležje dvema neznanima borcema NOB |
— |
Spomenik je nad cesto Mozirje – Velenje, 0.6 km od odcepa za Velenje v Soteski. Postavljen je na Robidovem travniku, v bližini hiše z naslovom Ljubija 54. |
V SPOMIN PADLIMA BORCEMA NOB DECEMBRA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 15.10.2018 |
— |
— |
— |
Grob s kamnitim spomenikom in ploščo |
Mozirje |
Ljubija, 816 , zasebni lastnik |
|
Devetim borcev XIV. divizije |
Grobišče je uredil arhitekt D. Samec. Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje, Ur.l. SRS, št. 27/87-1324, Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 5/2000-44, Ur.l. RS, št. 69/2000-3282, 103/2004-4434, 68/2012-2673 EŠD 4569 Arhiv Združenja ZB NOB Zg. Savinjske doline |
V letu 2016 je bil spomenik prestavljen na novo lokacijo ob cesti v Lučko Belo. |
Devetim borcem XIV. divizije NOV padlim decembra leta 1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 21. 4. 2017, foto 20. 3. 2012, dopolnil: Sandi Grudnik |
— |
— |
— |
iz granitnih plošč, ki jih povezuje steber |
Luče |
p.š.282, k.o. Podvolovljek, last.Franc Funtek, Podvolovljek 5, Luče |
|
Spomin na borbo partizanov na Kojci |
Obe foto Gorazd Gorišek vir fotografija 4/1: https://www.hribi.net/slika_razmerekomentar/gorska_obelezja_nob/611463 |
Vrh Kojce pri "kopici" |
Po uspešnem napadu 9. korpusa v Baški Grapi je na tem mestu med nemškim protinapadom 3. julija leta 1944 žrtvovalo svoja življenja enajst tovarišev- partizanov Slava njihovemu spominu |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.10.2018
S. Gradišnik, 17.9.2021 |
— |
— |
Plošča po obnovi 17.9.2021 (Jeram).sl.3
S. Gradišnik, 17.9.2021. |
Marmorna plošča na kamnitem monolitu |
Cerkno |
K. o. 2337 Bukovo, parc. št. 545 |
|
Partizanska hiša Kacjanovo |
— |
— |
[zvezda] PARTIZANSKA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 21. 10. 2024 |
21.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
— |
— |
|
Grobišče padlih partizanov na pokopališču Črna na Koroškem |
Zadnji del pokopališča v Črni je privzdignjen v obliki teras. To je grobišče padlih partizanov, odkrito leta 1946. Na najvišji terasi je v grobo obdelano kamnito podlago pritrjen kamniti državni grb, pod njim je spominska plošča z napisom in imeni padlih. V skupnem grobu na pokopališču je 34 padlih partizanov. Ob grobu je kamnit nagrobnik z napisom. EŠD 7715 |
Gornja polovica pokopališča v Črni na Koroškem. |
Adamič Leopold |
— |
1946 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 13. april 2017 |
— |
7.10.2025. 21:27 |
M.Kermavnar, 7.10.2025, dopisal imena na spomeniku in dodal katastrske podatke. |
Grob(išče) |
Črna na Koroškem |
K. o. 0906 ČRNA, št. parc. 351/1 |
|
Spominska plošča v zadružnem domu na Češnjici |
Spominska plošča v zadružnem domu na Češnjici je posvečena padlim borcem in aktivistom s Češnjice in Studenega. Odkrili so jo 9. januarja 1971, zadružni dom je ob cesti v Železnike. Podatki o padlih borcih in aktivistih: Vinko Avpič, rojen 20. februarja 1920 na Češnjici, trgovski pomočnik, izgnan je bil leta 1941 v Srbijo, aretiran, ubit je bil 15. aprila 1945 v transportu od Lepoglave v Jasenovac. Franc Bogataj, rojen 9. januarja 1925 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je februarja 1944 pod Pohorjem. Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem. Jože Gartner, rojen 11. septembra 1924 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 24. julija 1942, padel je 12. avgusta 1942 na Jelovici. Valentin Hudolin, rojen 14. novembra 1922 na Češnjici, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil 2. marca 1943, padel je 18. julija 1943 na Ratitovcu. Ignac Košir, rojen 19. februarja 1899 na Češnjici, voznik, v partizane je vstopil 15. februarja 1943, padel je 23. marca 1945 na Poreznu. Srečko Košir, rojen 29. maja 1907 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. oktobra 1943, padel je 21. januarja 1945 v Železnikih. Maks Lotrič - Sorodolski, rojen 8. junija 1910 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je odšel 12. oktobra 1943, bil je sekretar Okrožne gospodarske komisije Škofja Loka, padel je na sedežu komisije pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944. Jožef Megušar, rojen 25. februarja 1910 na Češnjici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 25. junija 1943, padel je 25. avgusta 1944 v Kroparski grapi. Anton Pintar, rojen 10. januarja 1917, doma na Studenem, v partizane je odšel 5. maja 1943, v čevljarski delavnici je opravljal kuharska in kurirska opravila, padel je 11. oktobra 1944 v Studenski grapi. Franc Pogačnik, rojen 27. novembra 1928 na Češnjici, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 14. marca 1945, padel je 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini. Jože Polajnar, rojen 1. marca 1925 na Češnjici, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je 10. septembra 1943 v Zagradcu pri Grosupljem. Jože Prezelj, rojen 18. avgusta 1923 na Češnjici, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil 29. junija 1942, padel je 12. avgusta 1942 na Jelovici. Andrej Rozman, rojen leta 1899 v Križah, živel je na Češnjici, čevljar, v partizane je vstopil 1. avgusta 1941, padel je 21. januarja 1945 v Železnikih. Florjan Šturm, rojen 19. aprila 1894 v Podlonku, živel je na Češnjici, gozdni delavec, ubili so ga četniki 10. aprila 1941 v Topoljah nad Selci. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 381-383. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. EŠD 21069 |
Češnjica 54, Železniki |
PADLI BORCI IN AKTIVISTI AVPIČ VINKO 1920 – 1945 SLAVA JIM ! 9.1.1971 xxxx ČEŠNJICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
27.7.2025. 10:37 |
— |
— |
Železniki |
K. o. 2062 Studeno, parc. št. 971/8 |
|
Nemški Rovt - Spominska plošča kurirski postaji G-2 |
Spominsko ploščo sedmim padlim domačinom po načrtu Janeza Ravnika je izdelal kamnosek Franc Lagonder. Odkril jo je Krajevni odbor SZDL Nemški Rovt 4. julija 1958. Spominsko ploščo kurirski postaji je dalo postaviti predsedstvo pododbora relejnih kurirjev za Gorenjsko. Izvajalec dela je bil podjetje Marmor Hotavlje in kamnosek Andrej Mravlje. Ploščo je vzidala komisija partizanskih kurirjev pri Občinskem odboru ZZB NOV Radovljica in jo odkrila 14. julija 1981. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 151-152. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16909 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Sredi vasi Nemški Rovt, na severni in na zahodni fasadi gasilskega doma, h. št. 18, pred katerim je vodnjak. |
Plošča na severni fasadi: NA TEM PODROČJU JE KURIRJI IN Plošča na zahodni fasadi: PADLI V NOV ROZMAN GABRIJEL 1920-1943 ISKRA JANEZ 1906-1944 ISKRA ANTON 1913-1944 ČUFER JOŽE 1911-1945 TAVČAR JANEZ 1896-1945 DOBRAVEC IVAN 1928-1945 GARTNER JANEZ 1906-1945 . ROD, KI TU PREBIVA, SVOBODO ČUVAL BO, ZNAL CENITI BO, LJUBITI, KAR PLAČALI STE S KRVJO! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 nedokončano |
— |
— |
— |
dve marmornati plošči |
Bohinj |
— |
|
Jelenov Žleb-spominske plošče padlim |
— |
Ribnica |
Napisi na ploščah na skali nad cesto: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 13.2.2023 |
13.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominske plošče |
Ribnica |
K.o.: 1628 - DANE, št.parc.: 536/1 |
|
Spominska plošča Josipu Jurčiču |
Ploščo so odkrili ob stoletnici Jurčičevega rojstva, med vojno 4. marca 1944, zasluga za to pa gre odboru aktivistov OF stiškega okrožja. Avtor napisa je bil takratni sekretar rajonskega odbora OF in rajonskega komiteja KPS Krka, slovenski mladinski pisatelj Venceslav Winkler (1907–1975). Domobranci so jo leta 1944 po vdoru na Muljavo razbili (oziroma demolirali in odpeljali); obnovljena je bila 9. maja 1954. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 83-84. Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 123. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 110. |
Spominska plošča je vzidana na rojstni hiši Josipa Jurčiča na Muljavi, Muljava 11. |
tebi, ki kmet si iz nas in naš sin med bojem in delom gradimo v pomladi tik pred svobodo v spomin OF slovenskega naroda. Plošča odkrita 1944 – obnovljena 1954. |
— |
1944 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016 |
19.10.2020. 00:00 |
8.10.2025. 07:58 |
Dodal Štibernikovo fotografijo. M. Hladnik 19. 10. 2020.
M.Kermavnar, 8.10.2025, dodal štiri fotografiji Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
1822 MULJAVA, 109/5 |
|
Starše, Tement Franc |
»Tement Franc (1926−1944), ključavničarski vajenec, Starše«
Opomba Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Starše. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Starše 5. |
[križ] TEMENT FRANC * 1924 + 1944 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
8.10.2025. 12:39 |
8.10.2025. 15:09 |
— |
Nagrobnik |
Starše |
K. o. 0712 STARŠE, št. parc. 278 |
|
Šentilj v Slovenskih Goricah, Stariha Jakob |
Stariha Jakob je napisan tudi na grobu Graničarjem in borcem na pokopališču Šentilj.
|
Pokopališče Šentilj, Šentilj v Slovenskih goricah. Lokacija zvezdice je približna. Dostop po Cesti 2. julija. |
[zvezda] STARIHA JAKOB
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
9.10.2025. 07:05 |
9.10.2025. 07:08 |
— |
Nagrobnik |
Šentilj |
K. o. 0564 ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH, št. parc. 225/2 |
|
Ljubljana, grob Kardeljevi |
Edvard Kardelj je bil narodni heroj, pokopan pa je v grobnici narodnih herojev na Trgu republike v Ljubljani.
|
Pokopališče Žale v Ljubljani: [B] : PEPCA KARDELJ * -1990, Oddelek [16B], Vrsta [10], Grob [10]. |
KARDELJEVI BOJAN BORUT JANEZ PEPCA EDVARD IVANA PEPCA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 18. 11. 2018 neobiskano |
11.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Vrtovin, plošča Ivanu Kosovelu |
Plošča je pravokotne oblike (100 x 50 cm) iz belega marmorja, črke so vklesane in obarvane. Datum odkritja: 22.7.1951 Ivan Kosovel je narodni heroj, Wikipedia Geslo: herojsmrt123 |
Plošča je locirana na hiši Vrtovin 127 |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE V BORBI 7.3.1943 DAROVAL SVOJE ŽIVLJENJE |
— |
22. 7. 1951 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24. 8. 2020 |
9.6.2022. 00:00 |
29.12.2025. 13:50 |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije --
Popravil Milan Kosovel > Ivan Kosovel. -- M. Hladnik 9. 6. 2022 |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2383 Vrtovin, 93 |
|
Poljšica pri Gorjah - Ivana Mohorič - Olga |
Ivana Mohorič - Olga je bila rojena 15. aprila 1896 v Kamni Gorici v revni družini. Po končani osnovni šoli je dobila delo pri žebljarsko - železoobrtni zadrugi v Kropi. Priključila se je naprednemu delavskemu gibanju. Leta 1935 je bila sprejeta v KP. V letu 1936 sta se z možem preselila na Poljšico pri Gorjah. Kmalu se je pridružila gorjanskim komunistom. Pozimi 1936/1937 je bila v njeni hiši konferenca jeseniškega okrožja KP. Bila je med organizatorji oboroženega odpora leta 1941. V gibanju OF po gorjanskih vaseh je imela pomembno vlogo. Na sled ji je prišel gestapo, jo aretiral ter odvedel v zapore v graščino v Begunje 11. julija 1942. Ob zasliševanju so jo mučili, vendar ni izdala nobenega sodelavca. 13. julija 1942 so jo poslali v Auschwitz. Za posledicami naporov je še istega leta umrla. Spominsko ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice. Krajevna organizacija ZB NOV Gorje jo je vzidala in odkrila leta 1982. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 164-165. |
Na hiši Poljšica pri Gorjah 53. |
(ZVEZDA) V TEJ HIŠI JE ŽIVELA PREDVOJNA REVOLUCIONARKA MOHORIČ IVANA - OLGA ROJENA V KAMNI GORICI LETA 1895 UMRLA V TABORIŠČU AUSCHWITZ LETA 1943 1982 OBČINSKI KOMITE ZKS RADOVLJICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
Bronasta spominska plošča |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 412/60 |