| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Zgornji Tuštanj |
V Armonovi kajži je bil 7. 2. 1942 ustanovljen odbor OF za Moravško dolino, 11 udeležencev, vodil je sestanko Rento Jerič iz Moravč. Za sekretarja je bil izvoljen Tone Cerar - Ciril. Po uničenju postojanke v Moravčah 19. marca 1944 je OF prevzela oblast na ozemlju osvobojene "Moravške republike". Lojze Hohkraut je dal aktivistu Jožetu Gričarju - Metodu nalogo organizirati OF, pomagal je Ladislav Eberl - Polde Jamski. Ploščo je dal 14. septembra 1975 odkriti občinski odbor ZZB NOV Domžale.
|
Kajža je stala 300 m jugozahodno od gradu Tuštanj. Zdaj so tam le še razvaline s hišno št. Zgornji Tuštanj 3, zraven je postavljena nova hiša s št. 3 a. Ploščo so menda vrnili svojcem pri Fedru (Vrhpolje 36), kjer pa o tem ne vejo nič. Do razvaline se pride po odcepu s ceste Vrhpolje - Krašce. |
V TEJ HIŠI NIHČE NI V TEM ČASU SAM |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Moravče |
— |
|
Spominska plošča na Prešernovi koči na Stolu |
20. februarja 1942 je borce Jeseniške čete Cankarjevega bataljona že zelo
zgodaj prebudil strel s pastirske staje na Zabreški planini. Nemci so stajo
obkolili misleč, da se v njej skrivajo partizani. Zmota je borcem omogočila
pravočasen umik proti Stolu. Brez izgub so dosegli vrh Malega Stola in se
umaknili v Prešernovo kočo. Kolona Nemcem jim je sledila in vnel se je boj, ki
je trajal 6 ur. V njem je pod strelom ostrostrelca padel Jože Koder, borec iz
Ruta v Baški grapi. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 199. |
Prešernova koča na stolu. |
KRANJSKA PODRUŽNICA SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA JE 31. JULIJA 1910
ZGRADILA NA MALEM STOLU PREŠERNOVO KOČO, KI JE UTRJEVALA SLOVENSTVO, BUDILA
ZANIMANJE ZA LEPOTO GORSKEGA SVETA IN POSPEŠEVALA PLANINSTVO, V NAJTEŽJIH DNEH
NAŠE ZGODOVINE PA JE SPREJELA POD SVOJ KROV POGUMNE SINOVE SLOVENSKEGA NARODA -
PARTIZANE CANKARJEVE ČETE. TU SO BILI 20. FEBRUARJA 1942 V NAJHUJŠI ZIMI PRVEGA
VOJNEGA LETA NEENAK BOJ Z NEMŠKIMI ZAVOJEVALCI. V NJEM JE PADEL NA TEH SLEMENIH
JOŽE KODER, DELAVEC - BOREC IZ BAŠKE GRAPE. V POVRAČILO ZA NEUSPEH SO NEMCI KOČO
POŽGALI, OB DVAJSETI OBLETNICI OSVOBODITVE DOMOVINE POKLANJAMO PONOVNO ZGRAJENO
KOČO NEKDANJIM BUDITELJEM PLANINSTVA, PADLIM BORCEM V SPOMIN IN PRIHODNJIM
RODOVOM V SREČO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 2. 2017, prvi posnetek 12. 8. 2011, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Plošča iz sivega marmorja na steni koče. |
Žirovnica |
— |
|
Cenetu Štuparju |
V času obnove partije je Cene Štupar tudi v tovarni Eifler (danes Krka-kozmetika), kjer je bil zaposlen, v začetku leta 1936 ustanovil partijsko organizacijo. Štupar je bil idejni vodja partije in je večino delavcev povezal v enotno sindikalno gibanje-Splošna delavska strokovna zveza Slovenije. Ta enotnost se je odrazila v veliki stavki tekstilnih delavcev leta 1936, ki je poleg Eiflerjeve tovarne zajela tudi tekstilno tovarno v Vižmarjih (Beer-Hribernik) in tovarno Stora v Gameljnah. Na tovarni je vzidana spominska plošča z imeni 17 delavcev, ki so padli v NOB. Med njimi je ime Ceneta Štuparja in narodne herojinje Rezke Dragar. Spominsko znamenje Cenetu Štuparju je tudi na njegovi rojstni hiši, Cesta Ceneta Štuparja, nekoč št. 49, danes št. 108, odkrito 24. julija 1955.
»Cenetu Štuparju v spomin Plošča v velikosti 40 krat 60 cm je odkrita tudi na stanovanjski hiši, kjer je živel prvoborec Cene Stupar, z naslednjim besedilom: 'Štupar Cenetu — Matjažu V tej hiši se je rodil in odšel v NOV revolucionar prvoborec Štupar Cene — Matjaž 1910—1944.' Plošča je bila odkrita 24. junija 1955 po načrtu prof. Miroslava Rav[bar]ja.«
|
Cesta Ceneta Štuparja 108, Ljubljana |
ŠTUPAR CENETU MATEVŽU NA TEM MESTU JE STALA ROJSTNA HIŠA PRVOBORCA CENETA ŠTUPARJA - MATEVŽA 1910 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 23. 3. 2022 |
31.3.2025. 00:00 |
— |
Obiskala in obeležje je v najlepšem redu. Prestavila zvezdico s starega naslova (št. 49) na novega na št. 108. -- Mojca Ž. 30. 5. 2022.
Zdenka Primožič 31. 3. 2025 dodala v Opis besedilo iz glasila SZDL občine Ljubljana - Bežigrad.
|
Spominska plošča |
Ljubljana |
1756 ČRNUČE, 533/6 |
|
TVD Partizan Begunje na Gorenjskem |
Begunje na Gorenjskem 027/b |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
30.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Radovljica |
— |
||
Trnovo, spominska plošča |
— |
Spominska plošča telefonistom se nahaja na pročelju pred vhodom v dvorano KS Trnovo. |
V LETIH 1943 - 1945 JE TUKAJ DELOVALA TELEFONSKA CENTRALA ZVEZ IX. KORPUSA NOV IN POJ zvezda ZA SVOBODO SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA BORCI TELEFONISTI CENTRAL TRNOVO IN KRNICA: CEJ VIKTOR Z LOKVI RIJAVEC JOŽE OD RIJAVCEV VOLK FRANC OD NEMCEV VOLK FRIDERIK S TRNOVEGA SLAVA JIM! PODROČNI ODBOR VEZISTOV NOV NOVA GORICA ZA SEV. PRIMORSKO 1985 |
— |
— |
— |
— |
PK, 8. 8.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K.o. 2224, parc. št. 1327/2, KS Trnovo |
|
Grobnica padlim |
— |
Iz Slapa ob Idrijci do Pečin. V centru vasi pelje desno cesta do cerkve na vspetini, kjer je tudi pokopališče. |
TUKAJ POČIVAJO PADLI BORCI NOV LIPUŠČEK JANEZ R 1905 PAD. 7.2.1945 KOFOL IGNAC 1913 7.2.1945 BOŽIČ GABRIJEL 1924 7.2.1945 KUŠTRIN ANDREJ 1894 19.3.1945 SLAVA JIM |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,15.8.2019 |
— |
— |
— |
Grobnica |
Tolmin |
— |
|
Stanko Podlipnik, Lipnica |
V aprilu 2017 je bil spomenik obnovljen. Marmornata stela, posvečena Stanku Podlipniku, borcu Jelovške čete in prvemu partizanu v Lipnici, ki je padel 10. 9. 1941 v grabnu pod Miklavževcem. Spomenik je delo Kamnoseštva Kopriva in kamnoseka Alojza Vurnika, 1954 odkrila ZB NOB Srednja Dobrava. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 194. EŠD 27916 |
Ob avtobusnem postajališču tik pred mostom in odcepom s ceste Kropa-Radovljice proti kamnolomu. Hiša v bližini: Kamna Gorica 1D |
TU JE PADEL 10. 9. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miran in Mira Hladnik, 2. 5. 2017 |
— |
— |
— |
steber z zvezdo in napisom |
Radovljica |
K.o.: 2126 - DOBRAVA PRI KROPI, št.parc.: 473/3 |
|
Rudi Pavček |
— |
Ob Poti spominov in tovarištva, Ljubljana. |
RUDIJU PAVČKU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po opisu in slikah Mojce Župančič. |
12.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Ljubljana |
Brdo, 1708/3 |
|
Jurišni bataljon, Žiri |
Spominsko obeležje ob glavnem vhodu v zadružni dom v Žireh je posvečeno ustanovitvi Jurišnega bataljona 31. divizije. Skulptura na obeležju je delo umetnika in pisatelja Toneta Svetine. Obeležje so odkrili 23. oktobra 1969, prenovili pa leta 1982. Po ukazu štaba 9. korpusa NOV in POS je poveljstvo 31. divizije 6. decembra 1944 ustanovilo jurišno četo z 89 borci. Kasneje se je povečala v jurišni bataljon. Med borci je bilo največ članov komunistične partije in skojevcev. Njihove naloge so bile prodirati globoko v sovražnikovo zaledje in nenadno napadati njihove enote v postojankah, na premikih ali na položajih. Cilj je bil predvsem presenetiti sovražnika, mu prizadeti čim hujše izgube in se spet umakniti na izhodiščne položaje. Za takšen partizanski način bojevanja je bila enota primerno opremljena in oborožena. Največkrat se je Jurišni bataljon 31. divizije na svojih pohodih spopadal s četniki in domobranci ter jim prizadejal hude izgube. V času svojega delovanja je imel štirinajst mrtvih in okoli trideset ranjenih. Prvi komandant bataljona je bil Ivan Leban, politični komisar pa Boltežar Kastelic - Veljko.
Obeležje in skulptura sta bila pri razširitvi trgovine SPAR 2024 skupaj s ploščo odstranjena. Začasno je shranjena v skladišču podjetja M-Sora, kjer čaka na osvežitev oziroma čiščenje. -- Obvestilo Milana Kopača |
Trg svobode 2 v Žireh, ob glavnem vhodu v zadružni dom v Žireh |
HRABRIM POMAGA SREČA OB 25. LETNICI USTANOVITVE JURIŠNEGA BATALJONA 31. DIVIZIJE 1944 – 1969 ŽIRI, 18. – 19. 10. 1969. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar |
3.5.2024. 00:00 |
— |
Po obvestilu Milana Kopača označil obeležje kot odstranjeno in dodal njegov posnetek. M.Hladnik 3. 5. 2024 |
plošča in skulptura |
Žiri |
K. o. 2023 Žiri, parc. št. 363/21 |
|
Nikola Stipanović |
Nikola Stipanović * 12. 3. 1927 Marindol, mladoletni delavec, Srb, umrl 16. 3. 1944 Javorovica (Sistory) |
Pravoslavno pokopališče Marindol |
STIPANOVIĆ NIKOLA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Črnomelj |
— |
|
SODRAŽICA, Vagovka - spominsko znamenje, kraj zgodovinskega dogajanja |
Spominska plošča je pravokotna kamnita plošča iz sivega granita, velikosti 60 x 45 cm, z vklesanimi imeni, ki je s štirimi vijaki pritrjena na podlago iz naravnega kamna, t. j. naravna kamnita skala visoka 2 m, debela okoli 50 cm, piramidne oblike, z vklesano peterokrako zvezdo nad napisno ploščo in okoli 4 m oddaljena od cestišča. |
Iz Sodražice gremo po asfaltirani cesti proti Vagovki na Travni gori oz. proti Loškemu potoku. Spomenik je na levi strani cestišča, okoli 200 m pred ocepom za Petrince oz. 400 m pred odcepom za Kamni grič (Kamen grič). |
V BLIŽINI TEGA KRAJA STA KOT ŽRTVE ČRNE ROKE PADLA 2.8.1945. IVAN DULMIN * 25.6.1927. IZ RIBNICE MIRKO KOVAČIČ * 22.6.1912. IZ RIBNICE JOŽE LAVRIČ *5.3.1902 IZ SODRAŽICE USTRELJEN 15.5.1944. PRI VAGOVKI . Opomba: na plošči je za Ivana Dulmina napisan kraj rojstva Ribnica, vendar je pravilno Podpreska, oče Emerik, mama Marija Francelj. Pokopan je v Dragi. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 26.7.2017. |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Sodražica |
k.o.1621, parc.št.437 |
|
Tuji Grm |
Okrogel kovinski steber, na tleh 13 granitnih kock in bronasta plošča s posvetilom (arh. Vlasto Kopač), odkrit maja 1952. Tu je 22. 5. 1942 II. grupa odredov premagala Nemce. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 33. EŠD 5709 |
Na sredi travnika na severni strani hriba Vrh Zidu (tudi Mancin vrh, 747 m), 300 m vzhodno od križišča cest na vzhodni strani Tujega Grma. S križišča kreneš navzgor po cesti, kjer je zaradi vojaškega objekta (nekoč raketno izstrelišče) označeno omejeno gibanje, na ovinku, kjer cesta pride do travnika, že zagledaš spomenik 100 m nižje. |
Na tem kraju je 22. 5. 1942 slavna II. grupa partizanskih odredov Slovenije izbojevala veliko zmago nad nemškim okupatorjem. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 8. 2017 |
— |
— |
— |
steber in plošča |
Ljubljana |
— |
|
Koncentracijsko taborišče Treia, Macerata, Italija |
Geslo: nedokončano123, taborišča123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 1.6.2025 |
1.6.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
Troia, Macerata, Italija |
— |
|
Šempas, Spomenik narodnemu heroju Mehdiju Huseyinadzeju-Mihajlu |
Spomenik Narodnemu heroju partizanu Mehdiju Huseyinazdeju, diverzantu IX divizije. Odkrili so ga 25. 10. 2007. |
Parkirišče ob spominskem muzeju Mihajlu, poleg Šempas 136. |
NARODNI HEROJ MEHDI HUSEYINADZE -MIHAJLO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Aljoša Vuksanović 17.1.2017
27.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
27.8.2021. 00:00 |
— |
27.8.2021 dodal fotografijo 4 in dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik lokalnega pomena |
Nova Gorica |
K.o.: 2323 - ŠEMPAS, št.parc.: 23/1 |
|
Škofja Loka, spominska plošča na Kavčičevi hiši |
Spominska plošča na stanovanjski hiši Kavčičevih na Studencu je posvečena ustanovnemu sestanku Osvobodilne fronte za Škofjo Loko in okolico, ki je bil 20. julija 1941 v gostilni, ki je takrat stala na tem mestu. Ploščo so odkrili 18. decembra 1953. Na pobudo CK KPS so se 27. aprila 1941 zbrali v Ljubljani zastopniki komunistične partije, krščanskih socialistov, demokratičnega krila Sokola in kulturnih delavcev ter ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Po ustanovnem sestanku so aktivisti OF začeli po vsej Sloveniji zbirati in povezovati pristaše fronte, organizirati sestanke in konference ter razvijati osvobodilno organizacijo po mestih in vaseh. Mržnja proti okupatorju in program, ki ga je izdelala celica partijske organizacije pri Francu Pfajfarju, sta ustvarila pogoje za ustanovitev odbora OF tudi za Škofjo Loko in njeno okolico. Ustanovni sestanek je bil 20. julija 1941 v gostilni pri Kavčičevih na Studencu. Sestanka, ki ga je vodil Lojze Kebe, inštruktor CK KPS in organizator odborov OF pri Pokrajinskem komiteju KPS za Gorenjsko, so se udeležili predstavniki komunistične partije, krščanski socialisti, demokratično krilo Sokola, predstavnika klerikalcev pa sta bila navzoča na drugem sestanku. V odbor so bili izvoljeni Jaka Pintar, Justin Dolinar, Tone Fojkar, Pavle in Jože Kavčič, Ivo Vraničar, naslednji mesec pa sta bila v odbor pritegnjena še Draguša Potočnik in Tine Kalan. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 337-338. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 260. |
Spominska plošča je na stanovanjski hiši Kavčičevih na Studencu.
Škofja Loka, Studenec 10 |
DNE 27. JULIJA 1941 JE BIL V TEJ HIŠI USTANOVNI SESTANEK OSVOBODILNE FRONTE ZA ŠKOFJO LOKO IN OKOLICO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
20.4.2023. 00:00 |
— |
Ta zvezdica je bila postavljena na napačno mesto, Googlov zemljevid s StreetViewom jo pokaže na hiši Studenec 10. -- J. Luštrek 20. 4. 2023
Premaknil zvezdico na pravo mesto. M. Hladnik 20. 4. 2023.
M. Kermavnar, 3.5.2023, dodal fotografije 3/1 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Spomenik padlim v NOB pred kulturnim domom v Črnučah |
OPIS SPOMENIKA: spomenik 49. žrtvam II. svetovne vojne iz občine Črnuč je delo kiparja Stojana Batiča (bronast kip dveh partizanov je nastal pod vodstvom arh. Jožeta Plečnika) in je bil postavljen po izgradnji kulturnega doma. Na 2,5 m visokem kvadrastem kamnitem podstavku je bronast kip dveh partizanov (eden je ranjen, drugi ga podpira in z roko kaže pot v svobodo). Posrmtni ostanki žrtev, ki so bili nekoč pokopani pri spomeniku, so bili kasneje preneseni na črnuško pokopališče. Spomenik je bil postavljen 5. maja 1949. VIR: Perne Ignac, Arh Kos Mojca, Kulturno-zgodovinska in naravna dediščina v četrtni skupnosti Črnuče. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18. EŠD 22837 |
Spomenik se nahaja ob Dunajski cesti v Črnučah zraven kulturnega doma. |
[zgornja plošča spredaj] S KRVJO SMO SVOJO . [spodnja plošča spredaj] ŠTUPAR CENE *1910 – 1944 . [spodnja plošča ob strani desno] HOREN MILENA *1925 – 1944 POGREŠANI MALI IVAN *1916 . [spodnja plošča zadaj] RAVBAR FRANC JANKO BIZJAK REZKA DRAGAR MAKS PEČAR STANE KOSEC . [spodnja plošča ob strani levo] SNOJ ANDREJ *1920 – 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Saša Perović, december 2016, dop. M. Hladnik |
13.4.2020. 00:00 |
— |
V Vodniku po partizanskih poteh je podatek o grobnici 43 padlih na tem mestu (med njimi pet narodnih herojev). Hišna številka Zadružnega doma je bila nekoč 351, danes je 367. Modro zvezdico na starem naslovu, ki jo je 23. 3. 2022 vrisal S. Gradišnik, po opozorilu Mojce Župančič zbrisal M. Hladnik 30. 5. 2022.
Mojca Župančič dopolnila napis na spomeniku (poleg pesmi so gor še imena padlih in pogrešanih). 4. 6. 2022 |
Bronast kip |
Ljubljana |
1756 ČRNUČE, 104/3 |
|
VNANJE GORICE, Novi pot 5 - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
Pokončna, pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1950) je posvečena vsem v NOB padlim domačinom |
Nova pot 5 (prej Vnanje Gorice 22). Plošča je vzidana v zunanjem preddverju zadružnega doma. |
RAZKOSANA, IZDANA IN TEPTANA JE NAŠA ZEMLJA BRIDKO KRVAVELA. POGUMNO SE JE VZDIGNILA LJUBLJANA IN V KRIMU JE UPORNA PESEM ZADONELA. ŠLI STE ZA NJENIM KLICEM, SE BORILI ZVESTO, POGUMNO: NISTE SE VRNILI. NAJ O ZVESTOBI IN LJUBEZNI VAŠI PRIČA TA KAMEN POZNE ČASE IN NAJ JO VELIČA. B O R C I SKUBIC JOŽE padel 1944 Mestni log PEZDIR FRANC " 1943 Dobrova KUŠAR PETER " 1943 Škofja Loka NOVAK VIKTOR " 1944 Sp. Tribuše GREGORIN IGNAC " 1944 Brezovica GREGORIN ANTON " 1944 Suha Krajina ARMIČ JERNEJ " 1942 Dobrova KAVČNIK IGNAC " 1942 Snežnik T A L C I NOVAK MARIJA ustreljena 1945 Vnanje gorice NOVAK MATIJA ustreljen 1943 Sv. Urh MARINKO ALBIN " 1942 Borovnica I N T E R N I R A N C I BOGATAJ ANI umrla 1944 Auschwitz KERMAVNER JERNEJ umrl 1944 Dachau SEDEJ STANKO " 1944 Lublin S L A V A P A D L I M J U N A K O M ! |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 27-8-2017, dopol.T.Bizjak in M.Štupica 20.12.2019 |
— |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o.1724 - Borovnica, parc. št.:531/5 |
|
Grobnica padlim |
Staro obeležje grobnice se je podrlo, zato so leta 2015 postavilo novo. |
Iz Slapa ob Idijci mimo Pečin do Ponikev. Na vspetini je Plečnikova cerkev s pokopališčem, kje je tudi grobnica. |
V SPOMIN ŽRTVAM 2. SVETOVNE VOJNE BOŽIČ ANTON KENDA PETER LAHARNAR HINKO LAHARNAR JOŽE VRČON LENKO KOBAL ALOJZIJA, ANTONIJA, ZMAGA,FRANC 2 NEZNANA BORCA TROTTA MICHAELE IN 2 NEZNANA BORCA DIV. GARIBALDI-NATISONE SLAVA JIM OBNOVLJENO 2015 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 15.8.2019 |
— |
— |
— |
Grobnica |
Tolmin |
— |
|
KULOVA SELA – SPOMENIK ZBIRANJA PARTIZANSKIH SKUPIN |
Spominska plošča ni vpisana v register. Na brunarici Lovske družine Novo mesto je pritrjena marmorna spominska plošča,ki priča o dogodkih iz prvih dni partizanskega odpora v Sloveniji.
Plošča je postavljena v spomin na bivakiranje osmih prvoborcev v hudi zimi 1941 do 1942.
Borci so po pripovedovanju starejših občanov bivakirali kakih 900 m južneje od lovske brunarice, na Kulovih Selih v občini Dolenjske Toplice, kjer so danes vidne samo še razvaline nekdanjega objekta nad prostrano jaso, kjer so bili včasih njive in travniki, na katerih so prebivalci pridelovali hrano zase in krmo za živali. Sedaj jih Lovska družina Novo mesto uporablja za krmljenje divjadi. Razvaline pričajo o objektu sezidanem iz naravnih skal, ki je v pritličju verjetno imel hleve, nad njimi pa leseni stanovanjski del z gankom. V bližnji okolici so še vidni kamniti temelji pomožnih objektov.
Za zbirališče novih skupin partizanov je bila izbrana Auerspergova gozdarska koča na Frati pri Brezovi rebri, kjer se je pri logarju Jožetu Zupančiču že od poletja 1941 zadrževal v ilegali Jože Slak – Silvo, po napadu na Bučko pa tudi ranjeni Edi Valant iz Žužemberka ter ilegalec Rudo Zupanc iz Dolenjskih Toplic. V noči na 8. januar se je vsa skupina premaknila v oglarsko bajto na Kulovih selih in se združila s skupino iz Dolenje Straže, Gorenjega Polja in Podturna. Nekako sredi januarja so se vsi, šestnajst po številu, premaknili v zaselek Mali Vrh nad Globodolom in se tam združili s šentjernejsko skupino, ki je odšla na pot na Silvestrovo 1941. Na Mali Vrh je poleg nekaterih posameznikov prišla še skupina iz Jurke vasi. Do 25. januarja je njihovo število naraslo na 40 partizanov. Šolsko taborišče na Malem vrhu je imelo
svoje poveljstvo, ki so ga sestavljali Dušan Švara – Dule Mornar kot komandir, Drago Florjančič iz Otočca kot namestnik komandirja in Franc Prhne – Pavel Gorjan iz Šentjerneja kot politični komisar.
Ves čas je bolj ali manj snežilo. Da bi bilo taborišče varnejše, so z Malega vrha odšli v gozd na Kamenskem vrhu med Velikim Lipovcem in Kulovimi Seli ter si izkopali večjo zemljanko. V njej so zaradi mraza prebili samo eno noč in se vrnili na Mali vrh. Proti koncu januarja se je skupina pomikala mimo Frate čez Brezovo reber, v dolino in skozi Gorenje in Dolenje Polje ter čez Krko mimo cerkve svetega Antona nad Meniško vasjo na Podturn in nato v globoko zasnežene roške gozdove. Za taborišče so izbrali logarsko kočo na Jelenici. Zveza s taboriščem je bila v Podturnu, kurirsko zvezo z Novim mestom pa je vzdrževal dijak Ljubo Košir. Na Frati je ostal Jože Slak – Silvo in skrbel za odpravljanje novih borcev v taborišče v Rogu.
|
1. Pri gradu v Soteski zavijemo strmo navzgor proti cerkvi. V križišču pod cerkvijo zavijemo levo proti Drenju. Pri zadnjih hišah vasi Soteska zavijemo strmo navzgor in nadaljujemo desno nad vinogradi in kamnolomom kakih 1800 m do križišča, kjer zavijemo levo. Nadaljujemo po gozdni cesti 500 m do naslednjega križišča, kjer zavijemo desno. Po 1200 m zavijemo levo in nadaljujemo 800 m do Furmanske bajte in naprej naravnost še kakih 800 m da lovske koče, ki leži na desni strani 20 m od ceste.
2. Iz smeri Novega mesta na koncu vasi Prečna zavijemo na cesto proti Brezovi Rebri, Frati in Ajdovcu. Pred vasjo Brezova Reber pri tabli LUŽA zavijemo levo na gozdno cesto. Nadaljujemo pot proti Hostnemu hribu 1500m. v prvem križišču vozimo naravnost, v drugem križišču pa skrenemo desno. Nadaljujemo 500 m in v križišču zavijemo levo. Nadaljujemo slabih 2000m in v križišču zavijemo desno. Nadaljujemo še kakih 150 m. Lovska koča leži 20 m od ceste.
3. V Podgori zavijemo strmo v breg in nadaljujemo mimo Nove Gore 1500 m do križišča. Tam nadaljujemo naravnost do Hostnega hriba, ali zavijemo ostro levo mimo Male do Velike Prepadne slabe tri kilometre. Nadaljujemo po gozdni cesti 1800 m in v križišču zavijemo levo. Po 150 m se nam na levi strani ceste prikaže lovska koča.
KOORDINATE WGS 84: N 45º 47' 26,55"; E 15º 02' 56,52"
KOORDINATE D48 GK: X 70915,00; Y 504235,30
|
V OGLARSKI KOLIBI V TEM KRAJU JE V HUDI |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 21.1.2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žužemberk |
Katastrska občina: Brezova Reber
Parcelna številka: 146/16
Lovska družina Novo mesto |
|
Gasilski dom Vir |
Ploščo so najprej vzidali 11. avgusta 1957, na njej so bila štiri imena z datumi in kraji smrti. Nova plošča ima 6 imen (dodana sta bila Vodlan in Pučko).
EŠD 20659 |
Gasilski dom, Šaranovičeva cesta 19 oz. 19c, Vir pri Domžalah |
V spomin žrtvam Vrenjak Viktor P. G. D. Vir 1997 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 3. 2018 nedokončano |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 2316/2 |
|
Čentur spominska plošča ob vodnjaku |
Spominska plošča ob vodnjaku je je postavljena petim borcem vasi Čentur in štirim usmrčenim v nemških taboriščih. Postavila jo je ZB Vanganel 1953. EŠD 15250 |
V začetku vasi Čentur pri vodnjaku je na fasadi postavljena plošča.
|
zvezda BORCEM VASI ČENTUR, KI SO DAROVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA V NOV IN V NEMŠKIH TABORIŠČIH ZA STVAR DELOVNEGA LJUDSTVA IN ZA ZDRUŽITEV K MATIČNI DOMOVINI SLOVENIJI PADLI V NOV: KRMAC ALEKSANDER * 25. X. 1925 PADEL MES. MAJA 1944 KRMAC BRUNO * 14. X. 1924 PADEL MES.MAJA 1944 KOREN IVAN * 5. 5. 1905 PADEL MES. APRILA 1944 BABIČ ALBIN * 5. 3. 1924 PADEL MES. MAJA 1944 BABIČ ANGEL ROJEN 28. 9. 1926 + V SKOPJU KOT PILOT 15. 8. 1950 UMRLI V TABORIŠČIH: KRMAC RAJMOND * 5. VIII. 1914 + V TABORIŠČU MATHAUZEN 21. XI. 1944 KRMAC FRANC ROJEN 4. X. 1908 + V TABORIŠČU MATHAUZEN 2.II. 1945 KRMAC IVAN ROJEN * 20. VII 1927 + V TABORIŠČU MES.MAJA 1945 BABIČ EGIPIT * 15. 8. 1912 + V TABORIŠČU DACHAU 29. III. 1945 ORGANIZACIJA ZB VANGANEL IN OKOLIŠKIH VASI JIM POSTAVLJA TO PLOŠČO V TRAJEN SPOMIN IN VEČNO SLAVO. SLAVA PADLIM ZA SVOBODO. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 09. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2610 VANGANEL, 1547 |
|
Vladimir Kavčič, Podgora |
Ploščo uredniku glasila ZB Svobodne misli in pisca vojnih (partizanskih) romanov (npr. trilogija Žrtve) so odkrili 25. okt. 2023.
|
Podgora 26, Gorenja vas |
TUKAJ SE JE 20. JULIJA 1932 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.11.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas - Poljane |
— |
|
LOG PRI BREZOVICI - spominska plošča taboru Dolomitskemu odredu |
EŠD 11574 - spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka. Spominsko znamenje - plošča je kamnita plošča, svetlo sive barve, velikosti 30 x 60 cm, z vklesanim napisom in s štirimi vijaki pritrjena na fasado hiše, na jugozahodni strani. Spominsko ploščo so odkrili 1981. leta. |
V Logu gremo s Ceste Dolomitskega odreda na Cesto osvobodilne fronte, ki nas pripelje na Pot na Ferjanko. Ta je do gozda asfaltirana, potem pa se spremeni v kolovozno pot, po kateri gremo vse do naslova Pot na Ferjanko 19, ki je na robu večje jase oz. globeli. |
NA TEM MESTU JE BIL TABOR II. ČETE I. BATALJONA DOLOMITSKEGA ODREDA V LETU 1942 ZB NOV LOG |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 22.2.2017 |
— |
— |
S.Gradišnik, spominska plošča propada. Vir: Posnetek Tjaše Zorc, 12.9.2022. Fotografija št.4. |
spominska plošča |
Log-Dragomer |
k.o.1996, parc.št.:1225/11 |
|
Jez na kanalu Kamniške Bistrice |
Posvečen je delavcem nekdanje Remčeve tovarne, pozneje Stol, ki so 27. 7. 1941 odšli v partizane. Postavljen 1987 ob 80-letnici tovarne Stol.
|
Na mestni strani kanala ob Kamniški Bistrici, pod daljnovodnim stebrom ob zapornici; južno je bil kompleks tovarne Stol. Dostop čez parkirni prostor in vrt pri h. št. Ljubljanska cesa 37 b. |
NA TEM MESTU SO SE OB 80 LETNICI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
granitna skala |
Kamnik |
1908 PODGORJE, 1386/26 |
|
Padlim v NOB, talcem ter umrlim v taboriščih in internaciji, Podgraje |
Spomenik je postavljen na ograjenem prostor, ki je delno tlakovan s sivim in rdečkastim kamnom. V tlaku je iz kamna rdečkaste barve izdelana zvezda, v središču katere stoji podstavek, na njem pa je postavljena kompozicija petih spominskih plošč. Prva plošča, ki je obrnjena proti vhodu v ograjen prostor, je posvečena 89 borcem Jugoslovanske armade, ki so padli v prvih dneh maja 1945 v zaključnih bojih pred kapitulacijo nemškega 97. armadnega korpusa. Na njeni zgornji polovici je nad zvezdo zapisano besedilo spomenika, ki je citirano v rubriki "Besedilo na spomeniku". Vsaka od preostalih štiri plošč je posvečena padlim v NOB, talcem ter umrlim v internaciji in taboriščih iz ene od štirih okoliških vasi: Zabiče, Trpčane, Podgraje in Kuteževo. Na plošči, posvečeni krajanom Zabič, je navedenih šest padlih v NOB in dva umrla v taborišču. Na plošči, posvečeni krajanom Trpčan, je navedenih devet padlih v NOB in dva umrla v internaciji. Na plošči, posvečeni krajanom Podgraj, je navedenih sedem padlih v NOB, šest umrlih v taborišču in dva talca. Na plošči, posvečeni krajanom Kuteževega, pa je navedenih devet padlih v NOB, trije umrli v taborišču in en talec. foto123 |
Spomenik se nahaja ob pokopališču v Podgrajah (na njegovi vzhodni strani). |
POD SONCEM VAM POSTAVILI SMO HRAM, DA MRTVI BORCI BOSTE BLIŽE NAM IN TI POPOTNIK, KI ODPREŠ TA VRATA OD KODER KOLI SI, TU NAJDEŠ BRATA . [zvezda] . TUKAJ JE POKOPANIH 59 BORCEV NOV KI SO PADLI OD 1. DO 5. MAJA 1945 LETA V BORBI PROTI NEMŠKEMU NACIZMU |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 28. 6. 2017; Fotografije: Ujčič D. in Potepan S. |
— |
— |
— |
kompozicija petih spominskih plošč na ograjenem prostoru |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2545 Podgraje, parc. št. 1527/3 |