| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
TIGR, PST |
— |
Ob Poti spominov in tovarištva, Brdo, Ljubljana
|
TIGR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in lokaciji Mojce Župančič |
6.3.2021. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Ljubljana |
Brdo, 1703/3 |
|
Titova vas pod Smokuškim vrhom |
Titova vas je bil partizanski tabor pod Smokuškim vrhom, ki je partizanskim
enotam konec leta 1944 nudil zavetje pred nemškim okupatorjem in prispeval
pomemben delež k uničevanju železniških povezav med rajhom in okupiranim
slovenskim ozemljem. Glede na to, da je vas stala tako rekoč pred nosom nemških
postojank, ki so imele svoja oporišča v Žirovnici, na Bledu, Koroški Beli,
Javorniku, Jesenicah, Lescah, Radovljici, Brezjah, Poljčah in Begunjah, je bila
njena življenjska doba za tisti čas in partizanski način bojevanja zelo dolga,
kar dobra dva meseca. Titova vas je bila izjemna v tistem času in prostoru, ki
je obsegal področje od Karavank v okolici Stola na levem bregu Save do Krvavca.
Leta 1977 je bila na tem mestu postavljena spominska plošča in rekonstrukcija vasi z nakazanimi posameznimi objekti, leta 2014 pa so člani OO ZB Žirovnica Titovo vas obnovili. V leseni baraki je na steni izobešeno informativno gradivo o taboru. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. EŠD 5410 |
Iz doline Završnica na območju Žingarice pri spomeniku NOB, kjer je info tabla za Titovo vas, zavijemo desno čez potok (ki ga večkrat prečkamo preko ličnih lesenih mostičkov) ter se povzpnemo kakih 100 m do replike Titove vasi. Med potjo je dovolj klopic za počitek pa tudi čiste vode je na pretek ...
Pod Smokuškim vrhom, na rebru V Štalah, na desnem bregu potoka Završnice.
Prav je: na LEVEM bregu potoka Završnice. M. K. |
NA TEM MESTU JE BILO PARTIZANSKO TABORIŠČE 1977 [zvzeda] BORCI KOKRŠKEGA ODREDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
M. Kermavnar, 14.8.2021, foto 4/1, 4/2, 4/3, lega
Dodal sliko infotable in smerokaza na začetku doline Završnice. M. Hladnik 6. 2. 2024 |
Bronasta plošča na naravni skali in rekonstrukcija vasi z nakazanimi objekti |
Žirovnica |
— |
|
Stane Kavčič |
|
V parku zahodno od državnega zbora, ob kipih Franceta Bučarja in Janeza Stanovnika. |
Stane Kavčič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 4. 2013, 18. 4. 2017 |
22.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2956/1 |
|
Šempeter pri Gorici, Spominska plošča osvoboditeljem Gorice |
Na bronasti plošči so izpisana imena bojujočih se enot v bojih za Gorico.
Postavljena je bila 15.9.1988. |
Šempeter pri Gorici, Trg Ivana Roba 4 |
BORCI 7. SNOUB FRANCETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 25.4.2020, 27.8.2021
17.12.2021 D.Divjak |
17.12.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku
17.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Šempeter-Vrtojba |
K.o.: 2315 - ŠEMPETER, št.parc.: 2894 |
|
Padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, Hrpelje |
foto123 |
Plošča je vzidana v steno osnovne šole v Hrpeljah (Hrpelje, Reška cesta 30). |
PADLI BORCI V NOV IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 - 1945 --------------- BORCI HRPELJE BOŽEGLAV MILKO 1927 - 1944 DOBRILA GEZA 191? - 1943 METLIKA MILAN 1910 - 1945 KOZINA SOSIČ VLADIMIR 1922 - 1944 PONIKVAR BORIS 1917 - 1945 BENČIČ STEVO 1922 - 1943 SOSIČ KAREL 1907 - 1943 KOLARIČ IVKO 1927 - 1944 MIHELE IN NASIRC PIRC ZORKO 1925 - 1945 PREŠNICA PEČAR IVAN 1922 - 1944 BOLČIČ ALBIN 1911 - 1944 BIZJAK BRUNO 1923 - 1945 SLOPE SEGULIN FRNC 1910 - 1944 POČKAJ DOMINIK 1924 - 1945 POČKAJ JOŽE 1906 - 1944 OPARA PAVEL 1910 - 1944 ZADNIK JOŽE 1920 - 1944 POČKAJ ANGEL 1920 - 1943 VATOVEC JOŽE 1920 - 1943 TUBLJE SEGULIN FRANC 1925 - 1944 STANČIČ FRANC 1920 - 1944 VRHPOLJE SOSIČ MILENA 1919 - 1943 METLIKA VITKO 1912 - 1944 BERNETIČ STANKO 1918 - 1944 RACMAN PETER 1915 -1944 ----------------------- ŽRTVE HRPELJE BOŽEGLAV MARIJA 1925 - 1944 DOBRILA JOŽE 1911 - 1944 OBERSNEL JOŽE 1903 - 1944 TUL FRANC 1913 - 1945 KOZINA ŠTURM STOJAN 1913 - 1944 URŠIČ JOŽE 1908 - 1945 MARC RUDOLF 1915 - 1945 MIHALIČ ADOLF 1913 - 1943 MIHELE IN NASIRC MIHALIČ ANGEL 1920 - POG. PREŠNICA MIHALIČ JOŽE 1926 - 1944 ROJC ? 1925 - 1945 PEČAR ALBIN 19?7 - 1944 SLOPE JELUŠIČ MARIJA - 1882 - 1944 TUBLJE SEGULIN LIDIJA 1936 - 1945 KASTELIC MILAN 1926 - 1944 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 22. 4. 2018 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
2560 HRPELJE, 5040 |
|
Prvi krški borci |
V mestnem muzeju Krško je od leta 2015 odprta stalna razstava ene prvih odporniških skupin na Slovenskem. Vsako leto posvetijo enemu od članov skupine in razstavo dopolnijo z restavrirano plaketo ter fotografskim in dokumentarnim gradivom.Vir: Igor Jerele, FB, 5.12.2022 |
Mestni muzej Krško, Valvazorjevo nabrežje 4, Krško |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
5.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Stalna razstava |
Krško |
1322 KRŠKO, 16/2 |
|
Branko Krašovic |
— |
Pokopališče Žalec, ob cerkvi. |
BRANKO KRAŠOVIC*7. 10. 1912 + 11. 4.
1942 UMORJEN PO OKUPATORJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 1. 10. 2020 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Žalec |
— |
|
Nicolo Venier |
— |
Pokopališče Piran |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.7.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Piran |
— |
|
Anton Sotenšek |
— |
Pokopališče Piran |
SOTENŠEK SIN ANTON SOTENŠEK * 9.10.1926 UMRL MUČENIŠKE SMRTI 30. 3. 1945 POKOPAN V RADVANJU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.7.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Piran |
— |
|
Travnik, Spomenik padlemu partizanu v zaselku Bela Voda |
Betonski kvader s pravokotno kamnito ploščo in vklesanim napisom je bil postavljen leta 1975 na tlakovani ploščadi, obdani s kovinsko ograjo, na kraju, kjer je oktobra 1941 padel partizan Bojan Rogelj. Ploščad ima dimenzije 280x200 cm, s kovinsko ograjo, ki ograjuje spomenik širine 96, globine 40 ter višine 90 cm s ploščo 50 x 49 cm. BojanRogelj je pokopan na loško potoškem pokopališču tik ob mrliški vežici, kjer ima nagrobno ploščo z napisom. |
Spomenik stoji severno nad cesto, na zahodnem robu zaselka Bela Voda. Hiša v bližini: Travnik 118 |
zvezda NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19. maj 2020
Dopolnil D.Divjak 28. julij 2020 |
28.7.2020. 00:00 |
2.8.2025. 13:45 |
— |
— |
LOŠKI POTOK |
K.o.: -1642-TRAVNIK, št.parc.:1601/27 |
|
Spominski plošči padlim borcem in taboru III. bataljona Gorenjskega odreda pri Jagrskih bajtah |
Posledice nemške hajke na območjih pod Stolom, kjer je deloval III. bataljon Gorenjskega odreda, so bile hude. Poleg človeških žrtev, je v ognjenih zubljih končalo več koč med Begunjščico in Stolom. 24. aprila 1944 je v roke Nemcev padla tudi ambulanta v Vorglčah, ki so jo bili partizani ravno dobro uredili. Nemci so uničili ves sanitetni material in ubili štiri ranjence: Leopolda Jesenka, Petrača, Franca Kokala in neznanega partizana s Koroške. Partizani so kasneje našli primerno mesto za novo ambulanto med Planinco in Poljško planino. 25. aprila 1944 se je III. bataljon Gorenjskega odreda premaknil na Podgorsko planino in si tam uredil taborišče. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. Fotografije: Samo Gričar. EŠD 5409 |
Na naravni skali pri Jagrskih bajtah (pod Tinčkovo kočo), na SV koncu doline Završnice, pod Zelenico v Karavankah. |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasti plošči na naravni skali. |
Žirovnica |
k. o.: Doslovče, p. št.: 1664/2, vl. št.: 294; Lastnik: Gašperin Janez, Smokuč 9; Skrbnik: Lovska družina Stol Žirovnica |
|
Ljubljana, pokopališče Žale, grob Karol in Rudolf Kurnik |
Karol in Rudolf Kurnik sta bila med tistimi 27 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Karel(Karol) Kurnik, Oče: Karol, Mati: Marija Gizela, Priimek matere: Wermirovsky, Po domače: NULL, Datum rojstva: 01.08.1909, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): uslužbenec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Rudolf Kurnik, Oče: Karol, Mati: Marija Gizela, Priimek matere: Wermirovsky, Po domače: NULL, Datum rojstva: 24.11.1911, Kraj rojstva: Kozje, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): uradnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Ž, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123 |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [15B], vrsta [9], grob [19. |
K U R N I K slika KAROL 1909 - 1945 slika RUDOLF 1911 - 1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
— |
|
Pregarje - Rudi Mahnič - Brkinc |
Rudi Mahnič-Brkinc se je rodil 6. novembra 1917, Rojan in umrl 19. novembra 1943 v kraju Topolovo( Italija).Družina se je zaradi italijanskega terorja leta 1919 preselila iz Italije v Ljubljano, kjer je Rudolf končal meščansko šočo in kasneje trgovsko akademijo. Po končanem šolanju se je preselil v Kriševex/Srbija, kjer se je zaposlil v kemični tovarni Merima. Ob delu je nadaljeval s študijem ob delu kot izredni študent na Visoki komercialni poli v Zagrebu. Po razpadu jugoslovanske vojske se je aprila 1941 vrnil v Ljubljano in se aktivno povezal z OF in partizanskimi enotami v Lipoglavu. Še istega leta je bil sprejet v KPS, naslednje leto je odšel v partizane in si nadel partizansko ime Rudo Brkinc. Bil je borec, vodnik, komisar čete in komisar bataljona. Posebej se je izkazal pri borbahpri Verdu, v Polhovem Gradcu, Kočevju in Krškem. Leta 1942 je bil med veliko italijansko ofenzivo dodeljen Alešu Beblerju, s katerim je bil poslan na Primorsko. Postal je sekretar okrožnega komiteja KPS za južno Primorsko, decembra zaupnik ter nato sekretar okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF brkinskega okrožja, od junija do septembra 1943 je bil sekretar okrajnega komiteja za južno Primorsko, nato mesec dni član pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za političnega komisarja Goriške divizije ( kasneje preimenovane v XXX. divizijo). Novembra 1943 je sodeloval v njenih bojih z Nemci v Beneški Sloveniji, kjer je pri naselju Topolovo v občini Grimocco izgubil življenje. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli v Sežano Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1951. Vir: primorci.si/osebe/mahnič-rudi/ Betonski blok obložen z granitnimi ploščami, nanj je postavljen doprsni kip Rudija Mahniča, avtor dela je Jože Pohlen, odkrit je bil 7. septenbra 1974. EŠD: 28248 |
Kip je postavljen ob osnovni šoli na Pregarjih (Pregarje 18). |
RUDI MAHNIČ BRKINC ROJEN 6. NOVEMBRA 1917 V TRSTU PADEL 17. NOVEMBRA 1943 PRI TOPOLOVEM V BENEŠKI SLOVENIJI KOT POLITIČNI KOMISAR 30. DIVIZIJE NOV IN POS NARODNI HEROJ, ČLAN POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA KPS ZA JUŽNO PRIMORSKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan S., fotografije: Ujčič D. in Potepan S., 28. 6. 2017, dopolnil D.Divjak 8.december 2019 |
— |
— |
— |
Doprsni kip |
Ilirska Bistrica |
2565 PREGARJE, 670/1 |
|
Šempeter pri Gorici, Spomenik Goranski diviziji |
Kamniti steber 13. primorsko-goranski udarni diviziji z vklesanim napisom. Odkrit je bil 22. 12. 1968.
|
Šempeter pri Gorici, spomenik je postavljen pred hišo Ulica Padlih borcev 17. |
V TEJ HIŠI _____________ BRATJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 1.4.2020,27.8.2021
D.Divjak 17.12.2021, 9.4.2022 |
9.4.2022. 00:00 |
2.8.2025. 13:47 |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku
D.Divjak dopolnil podatke 17.12.2021, dodal posnetke pod 4. 9.4.2022 |
— |
Šempeter-Vrtojba |
K.o.: 2315 - ŠEMPETER, št.parc.: 2785 |
|
Hrastnik |
Kamnit steber okroglega profila na podstavku z marmornato ploščo z imeni devetih Hrastniških žrtev, ubitih dne 20. 7. 1942 in imeni petih padlih borcev. Spomenik je postavila ZZB NOB Moravče 20. 7. 1950. 19. 6. 1942 so imeli v vasi partizani miting. Ponoči so prišli Nemci in pred sedmo zjutraj pobirali vaščane v skupine. Osem moških so na Vrbanovem podu zvezali in pretepali, ropali po vasi in potem vrgli na pod bombo in ga požgali. Požgali so 12 hiš. Eden je skušal pobegniti, a so ranjenega vrgli v ogenj. Umrlo je 9 vaščanov, ženske in otroke so odpeljali v Šentvid pri Ljubljani in potem v nemška taborišča.
|
Sredi vasi, pred hišo Hrastnik 3. |
ŽRTVAM ŽIVI SEŽGANI RAZORŠEK ANTON PADLI KOT PARTIZANI VEČNA SLAVA VAM BODI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Moravče |
— |
|
Ljubljana, Žale, Počervina Vinko |
Sistory: Ime in priimek: Vinko Stanislav Počervina (Porčevina), Datum
rojstva: 13.11.1923, Kraj rojstva: Ljubljana, Datum smrti / izginotja:
23.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Gozd pri Kamniku |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [19B], vrsta [10], grob [16]. |
POČERVINOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
JEŽICA - Spominska plošča Danili Kumar in ciklostilni tehniki |
Danila Kumar - Andreja se je rodila 13. oktobra 1921 v Kojskem v Brdih. Učila se je za trgovsko pomočnico. Pred vojno je živela na Ježici in delovala v delavskem kulturnem društvu Vzajemnost Ježica in v SKOJ. Že leta 1941 se je vključila v NOG, junija 1942 so jo Italijani aretirali, a jim je pobegnila in odšla v partizane. Najprej je bila bolničarka, nato namestnik politkomisarja čete in potem bataljona Tomšičeve brigade. Januarja 1944 je odšla na Gorenjsko in postala članica pokrajinskega odbora AFŽ za Gorenjsko. 18. marca 1944 so jo iz zasede pod Lubnikom nad Škofjo Loko ustrelili domobranci. Za narodno herojino je bila imenovana 20. decembra 1945. V Kumarjevi hiši je bila tudi ilegalna ciklostilna tehnika. Pogosto so se tu sestajali člani komunistične partije. Na vzhodni strani stanovanjske hiše na naslovu Danile Kumarjeve ulica 2 je vgrajena spominska plošča iz svetlega marmorja, širine 60 in višine 50 cm. Pod njo je vaza iz enakega materiala, ki je v osnovi osmerokotnik s stranico 15 cm ter višine 27 cm. Plošča je bila odkrita 4. septembra 1955. Vira: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 38. Vodnik po partizanskih poteh, založba Borec, Ljubljana 1978, str. 13. |
Po Dunajski cesti proti centru Ljubljane je nasproti Dunajske 233 na desni strani odcep ceste, kjer je na desni cestišča stanovanjska hiša s spominsko ploščo. |
V LETU 1931 JE BILA V TEJ HIŠI PRVA ILEGALNA PARTIJSKA CIKLOSTILNA TEHNIKA V SLOVENIJI V TEJ HIŠI JE ŽIVELA NARODNI HEROJ KUMAR DANILA - ANDREJA 1921 - 1944 ZB JEŽICA 1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 26. junij 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1734 JEŽICA, 1110 |
|
Spominsko obeležje začetku odpora, Zgornja Velka |
Vir: Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918 - 2018, Domovinsko društvo generala Maistra-Šentilj, 2017 |
Na stavbi nekdanje osnovne šole ob samem vhodu, zdaj vrtca, Zgornja Velka 41, Zgornja Velka.
Koordinate: 46.676333913462074, 15.770892172626233 |
[zvezda] V SPOMIN NA 16. 10. 1944 ZAČETEK NARODNO OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TEM OBMOČJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 30.11.2022
R. Zupanec |
20.12.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, popravil naslov in lokacijo, dodal koordinate ter k. o. in parcelno številko. R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
Spominska plošča |
Šentilj |
567 ZGORNJA VELKA, 470 |
|
Spomin na radijsko postajo Kričač |
"OB DNEVU RADIA IN TELEVIZIJE Tri plošče v spomin na radio Kričač Tri nove spominske plošče s preprostim napisom »V tej hiši je deloval v letih 1941 in 1942 radio Kričač« opozarjajo od letošnjega maja mimoidoče, da so hiše v Cigaletovi 5, na Novem trgu 2 in na llirski 16 nudile varno zavetje sodelavcem ilegalne radijske postaje Osvobodilne fronte. Vse tri plošče je ob 15. maju, dnevu radia in televizije, odkrila tričlanska delegacija RTV Ljubljana, v kateri so bili Dragica Rome, Zinka Valentinčič in Drago Sredenšek. Odkritij spominskih plošč so se udeležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti in pionirji osnovnih šol. Že lani decembra pa so odkrili prvo spominsko ploščo radiu Kričač na Prešernovi 38. Med tem časom je v novem RTV centru potekala proslava dneva radia in televizije. Združena je bila s slavnostno sejo delavskega sveta DO RTV Ljubljana. Med številnimi gosti in delavci ljubljanske RTV je bil tudi predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Letošnje slovesnosti je prvič na kratkih valovih prenašal radio Jugoslavija, povezovala pa jih je Menči Klančar. Uvodno napoved »Slovenci, poslušajte! Govori radio OF. Govori radio OF« v letošnjo proslavo je prebral napovedovalec radia Kričač prof. Milan Osredkar. Spomnila nas je na čase, ko se je od novembra 1941 do aprila 1942 v okupirani Ljubljani na kratkih valovih oglašala edinstvena ilegalna radijska postaja Kričač, glasnica nepokorjenega in svobodoljubnega slovenskega naroda. Njen glas sicer ni segal tako daleč, kot sega danes glas radia Jugoslavija, vendar dovolj, da je opravila svoje poslanstvo, ki se ga delavci RTV Ljubljana spominjamo vsako leto tudi ob 15. maju - dnevu radia in televizije. Kričač, ki je deloval v okupirani Ljubljani, ter radio Osvobodilna fronta, ki je deloval na osvobojenem ozemlju in iz Ljubljane pozdravil zadnje dejanje herojskega boja slovenskega ljudstva - osvoboditev, sta vsebinska temelja naše socialistične in samoupravne radiodifuzije, je poudaril slavnostni govornik na letošnji proslavi, generalni direktor RTV Ljubljana inž. Ferdo Lužar, in dodal, da zato obe radijski postaji upravičeno štejemo za začetnika novega obdobja radiodifuzije v Sloveniji. Petnajsti maj je dan radia in televizije v Jugoslaviji, ker je na ta dan leta 1926 stekla iz prostorov Radiokluba Zagreb prva radijska oddaja v Jugoslaviji in tudi na Balkanu. Dve leti pozneje se je oglasil slovenski radio in čez tri desetletja je začela svojo pot slovenska televizija. Tako smo letos praznovali 54-letnico radia in 24-letnico televizije v Sloveniji. Ob dnevu RTV dobivajo že vrsto let delavci, ki imajo največ zaslug za razvoj radiotelevizije v Sloveniji, posebna priznanja. Plakete RTV Ljubljana za leto 1982 je dobilo 21 delavcev RTV Ljubljana in 4 zunanji sodelavci. Izročil jim jih je predsednik skupščine RTV Ljubljana Jože Smole. Na slovesnosti je predsednik republiškega odbora vezistov Slovenije Ivan Pivk dal posebno priznanje domicilnemu odboru radia Kričač. Priznanje je izročil prvemu predsedniku domicilnega odbora in dolgoletnemu RTV delavcu Mihi Pavliču." Miklavž Liška Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 24. |
Ob vhodu v stavbo na Cigaletovi ulici 5 v Ljubljani. |
V tej hiši je deloval v letih 1941-1942 Radio Kričač RTV Ljubljana 15.5.1982 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 1.3.2018 |
— |
— |
— |
Kovinska plošča na fasadi |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2509 |
|
Medji dol |
Plošča na skali, okrog zelena ograja. Spominska plošča obeležuje kraj, kjer so 22. 1. 1945 padli kurirji Franc Mežek, Jože Žvab in Valentin Klinar, komandant III. gorenjske relejne linije Štefan Demšar in obveščevalec KO Ivan Sršen. Spominska plošča je bila odkrita na začetku oktobra 1953 (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 202. EŠD 5346 |
Nahaja se na nadmorski višini 1161 m; zagledamo ga kakih 30m levo ob markirani pešpoti, ki vodi iz Javorniškega Rovta mimo stavbe CŠOD (Center šolskih in obšolskih dejavnosti)z bajerjem navkreber proti sedlu med Struško in Belco (sedlo Medvedjak (1698 m). Nekje na sredi vzpona se pri kažipotu odločimo za levo , tj. proti planini Seče namesto da bi sledili kažipotu za rudnik Mn (mangan) Stamare. Za vzpon od odcepa pod Pristavo v smer Pri Žagi in CŠOD pa do spomenika potrebujemo približno 30 minut. Nahaja se nekaj metrov stran od poti na levi. |
Na tem mestu so 22. 1. 1945 dali svoja mlada življenja naši najboljši sinovi borci NOV Demšar Štefan, Klinar Valentin, Sršen Ivan Luka, Mežek Franc, Žvab Pepi Ivan Slava padlim borcem! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča na kamnu |
Jesenice |
— |
|
Gore, Spominska plošča posvečena VOS |
Kovinska plošča je sestavljena iz dveh delov: na enem je posvetilo delovanju VOS na Idrijskem, na drugem pa relief rozete z imeni skupin VOS. Datum odkritja: oktober 1986 EŠD 21162 Foto: Miloš Kermavnar |
Plošča je vzidana na jugovzhodni fasadi bivše osnovne šole, Dole 1, blizu križišča Idrija-Gore-Dole |
V TEM KRAJU JE OD JULIJA 1943 DELOVALA PRVA SKUPINA VOSOVCEV IN OKROŽNA KOMISIJA VARNOSTNO OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OF ZA IDRIJSKO OKTOBER 1986 POSTAVILI KRAJANI IN VOSOVCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2362 Jelični Vrh, parc. št. 100/4 |
|
Plošča komandanta Staneta |
— |
Starejša stavba nasproti občinskega poslopja
Cesta komandanta Staneta 9 |
V tej hiši se je za peka izučil Franc Rozman - Stane, narodni heroj komandant partizanske vojske |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 27.8.2017, dopolnil Matjaž Rebolj 29.9.2017 |
— |
— |
— |
Plošča na zidu |
Medvode |
Medvode, 51/1 46,140304 14,413941 |
|
Neznanemu garibaldincu |
Konglomeratnaskala z napisom padlemu pripadniku italijanske partizanske enote Garibaldi. Postavljena je bila leta 1960 na mestu smrti neznanega. EŠD 27652 |
Ob glavni cesti iz Idrije cca 1 km pred D. Trebušo na desni strani ceste, v bližini domačije Rut. |
NEPOZNANI BOREC NOV BRIG. GARIBALDI PADEL NA TEM KRAJU VI.1945 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 28.9.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Idrija, Padlim rudarjem, jašek Frančiške |
Spominska plošča je pravokotne oblike (84 x 106 cm) izdelana iz sivega marmorja in z vklesanim napisom. Datum odkritja: 22.7.1951 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na fasadi jaška Frančiške (ob postavitvi plošče: jašek Borba), Bazoviška ulica 2 |
RUDARJI JAŠKA BORBA PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU . PETERNEL FRANC roj. 1913 padel 1943 FERJANČIČ JOŽEF " 1900 " 1945 POLJANEC FELIKS " 1896 " 1943 BRUS OSKAR " 1921 " 1945 FERJANČIČ LEOPOLD " 1900 " 1945 ŠULGAJ IVAN " 1921 " 1945 TUŠAR FRANC " 1900 " 1943 VONČINA PAVEL " 1907 " 1943 BRILEJ JOŽEF " 1899 " 1943 ERŽEN IVAN " 1900 " 1943 PAVLOVČIČ DAVID " 1910 " 1944 ŠTRAUS FRANC " 1913 " 1944 SEDEJ IVAN " 1906 " 1943 MOHORIČ LUDVIK " 1912 " 1944 MRAK FRANC " 1900 " 1945 ZELENC ALEKSANDER " 1900 " 1945 BAJT JOŽEF " 1900 " 1945 SKVARČA JOŽE " 1904 " 1943 ERJAVEC IVAN " 1899 " 1944 ERŽEN HERMAN " 1898 " 1945 BLAZNIK EDVARD " 1921 " 1945 REJC PAVEL " 1911 " 1945 SKVARČA ANTON " 1905 " 1944 BOGATAJ FRANC " 1896 " 1943 KNAP JOŽE " 1918 " 1944 SOVA IVAN " 1922 " 1944 VELIKAJNE LEOPOLD " 1909 " 1944 SOVA IVAN " " 1944 LAPAJNE FRANC " 1912 " 1944 SIND. PODR. RUDARJEV 22.7.1951 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1168 |
|
Srednja vas - Spominska plošča v NOB padlim krajanom |
V pročelje gasilskega doma V Srednji vasi je vzidana spominska bronasta plošča (120 cm x 80 cm) z vpisanimi imeni sedmih krajanov Srednje vasi, ki so med NOB dali svoja življenja za svobodo. Plošča je bila izdelana v železarni na Jesenicah, v juniju 1979 pa so jo odkrile krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije iz Šenčurja. VIRI: Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 49. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21564 EŠD: 21564, memorialna dediščina Opomba: Sajovic Franc je rojen 1908. |
Spominska plošča je pritrjena na zahodni fasadi gasilskega doma, Srednja vas pri Šenčurju 68. |
V NOV PADLI KRAJANI SREDNJE VASI 1941 – 1945 BAJT FRANC –BOLTEŽAR 1926 - 1944 FENDE PETER 1927 - 1944 MARTINJAK JANEZ-CEGNAR 1912 – 1944 SAJOVIC FRANC 1918 - 1944 SAJOVIC JANEZ-ČOLNIČEK1 1916 - 1944 SEKNE JOŽE-FERN 1909 - 1944 ŽAGAR FRANC 1904 - 1944 SLAVA JIM KS IN DPO ŠENČUR JUNIJA 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Šenčur |
— |