| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Padli delavci Unitasa |
V ljubljanskem podjetju Unitas je v drugi polovici 30. let začela delovati komunistična celica, ki jo je kot sekretar vodil bodoči narodni heroj Franc Ravbar - Vitez. V celico, ki je bila med ljubljanskimi tovarnami ena najmočnejših, je bil sprejet še en kasnejši narodni heroj, Drako Marušič - Blaž. Več delavcev se je leta 1941 pridružilo partizanskemu gibanju. Do konca vojne jih je padlo enajst, med njimi tudi Ravbar in Marušič. Delavci Unitasa so dali padlim sodelavcem na pročelju tovarniške zgradbe odkriti bronasto spominsko ploščo s seznamom imen padlih. Svečano odkritje, ki so se ga poleg delavcev udeležili tudi predstavniki drugih podjetij, politična elita in lokalno prebivalstvo, je bilo 5. maja 1946. O dogodku sta poročala Ljudska pravica in Slovenski poročevalec. Sprva je bila postavljena v prvotnih prostorih Unitasa na Celovški cesti 90, nato pa je bila približno na začetku 80. let premeščena na nov naslov na Celovški cesti 224., Časopis Javna tribuna je leta 1982 poročal, da je plošča začasno deponirana (povezava). Unitas je bil kasneje porušen, na tem naslovu je danes trgovinski objekt. Usoda plošče ni znana. Viri: Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 62 (vir slike 1). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 46. "Odkritje spominske plošče padlim delavcem 'Unitas' v Šiški", Ljudska pravica, 7. 5. 1946, str. 2 (vir slike 2) (povezava). "Odkritje spominske plošče padlim delavcem tvrdke 'Unitas'", Slovenski poročevalec, 7. 5. 1946, str. 3 (vir slike 3) (povezava). "Odkritje spominske plošče v domovinski vojni padlim delavcem tovarne 'Unitas'", Ljudska pravica, 4. 5. 1946, str. 6 (povezava). "Odkritje spominske plošče", Slovenski poročevalec, 4. 5. 1946, str. 7 (povezava). |
Plošča je bila nazadnje vzidana na pročelje obrata Unitas na Celovški cesti 224 v Ljubljani, ki je bil kasneje porušen, na tem naslovu je danes poslovalnica Hoferja. |
ZA DOMOVINO KRANJC KAROL + 24. 12. 1941. KOMEL ANTON + 3. 1. 1942. ROZMAN AVGUST + 23. 3. 1942. KOŠENINA MILAN + 11. 4. 1942. TRTNIK ANTON + 11. 6. 1942. KERPAN JANEZ + 13. 10. 1942. PREDALIČ ANTON + 10. 11. 1942. JENKO JANEZ + 1942. RAVBAR FRANC + 14. 1. 1943. MARUŠIČ DARKO + 17. 9. 1943. BRDAUS VLADIMIR + 28. 4. 1945. DELAVCI 'UNITAS' |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 17. 4. 2025 |
17.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1738 DRAVLJE, parc. št. 756/21 |
|
Drago Kobal, Maribor |
Črna marmornata plošča nosi vklesan in pozlačen napis. Na plošči je navedeno napačno ime (Karel), saj je pravilno Drago Kobal. Plošča je bila odkrita 27. aprila 1956 (po drugem viru 1952). Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 532. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.
»Šolo, ki danes nosi ime Osnovna šola Draga Kobala, so začeli graditi leta 1954. V šolskem letu 1959/60 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Draga Kobala, kot se imenuje še danes. Ime je dobila po predvojnem revolucionarju, udeležencu španske državljanske vojne in žrtvi II. svetovne vojne Dragu Kobalu. Po njem se imenuje tudi ulica, kjer je bil nekoč njegov dom. […] V šolskem letu 1961/62 je prišlo do združitve Osnovne šole Draga Kobala,
Osnovne šole Brezje in Osnovne šole Žitečka vas iz Zgornjega Dupleka. Naziv vseh
treh šol je bil Osnovna šola Draga Kobala, sedež šole pa je bil v Tolstojevi 3.«
|
Spominska plošča je pritrjena na obcestno fasado zasebne stavbe na Ulici Draga Kobala 11. |
☆
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL KOBAL KARL 1911 - 1944 BOREC ZA SOCIALIZEM, POROČNIK V ŠPANSKI DRŽ. VOJNI IN PODPOLKOVNIK V NOV. PADEL 27. 4. 1944 V CIRIHOVCIH PRI KOSTOLCU KJER SPI JUNAK, NEVZDRAMNO SPI, A DUH NJEGOV ŽIVI, BUDI ... ZVEZA BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
24.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 24. 10. 2024 dodala v Opis povezavo na elektronska vira. |
Spominska plošča |
Maribor |
K. o. 0681 POBREŽJE, parc. št. 1808 |
|
Mustang P-51 |
Major Henrik Oswald Meyer Odendaal, poveljnik 5. eskadrilje južnoafriškega vojnega letalstva, je 3. aprila 1945 z letalom Mustang patruljiral na relaciji Maribor-Dravograd-Celje. Pri napadu na oborožen vlak pri Dravogradu ga je zadela protiletalska obramba. Zaradi poškodb na motorju je bil prisiljen nad dobroveljsko planoto s padalom izskočiti iz letala, ki je treščilo v bližnji Zahojski vrh. Preden so do Odendaala prišle okupatorske enote, so ga rešili domačini in partizani. V matično enoto se je vrnil 12. maja 1945. |
Informacijska tabla pri cerkvi Sv. Marije na Čreti. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik in T.Gržina |
26.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Vransko |
— |
|
ČRNOMELJ-Spomenik NOB na Gričku |
Griček je zaradi svoje lege in zgodovinskega pomena po odločitvah takratne ljudske oblasti z Združenjem zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije postal primeren prostor za postavitev spomenika 1250 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja Bele krajine in grobnica padlim borcem na Gornjih Lazah leta 1945. Poleg spomenika je tudi grobnica, ki so jo leta 1948 uredili na vrhu hriba, v katero so ponovno pokopali partizane prve belokranjske čete. Prvotno so bili ti partizani pokopani v Rožnem Dolu in Uršnih selih, vendar pa sta občinski organizaciji Zveze borcev NOV iz Črnomlja in Metlike leta 1946 organizirali ta prekop in prevoz na pokopališče v Vojni vasi pri Črnomlju. Spomenik je zasnoval Marko Župančič, dopolnjujejo ga reliefi z vojnimi prizori kiparja Jakoba Savinška, ki so na pravokotni plošči in veliki kocki. Spomenik na Gričku so začeli graditi leta 1954, odkrit pa je bil 4. julija 1961. Viri: [1] Kramarič, Janez. Spomenik NOB na Gričku v Črnomlju. Semič: Grafika Bucik, 2003.
Viri slik: - Osebni arhiv (Rahela Butala), vse tri slike. |
Na severovzhodni strani mesta Črnomelj, hrib Griček, ki je ob Zadružni cesti. |
Na spomeniku sta dva zapisa, prvi se glasi: »1250 belokranjskim borcem in žrtvam fašističnega nasilja ni bilo žal dati svojih življenj v boju za svobodo 1941 – 1945.« Drugi zapis je na visokem stebru: »To zemljo ki je skopi kruh rodila ljudem teh sončnih mestec in vasi je žlahtna kri bogato namočila za setev ki v svobodo dozori.« |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rahela Butala (13.12.2016) |
13.12.2016. 00:00 |
— |
— |
grbobnica, javni spomenik |
Črnomelj |
Griček, k.o.:1535 Črnomelj, parcela: 120/1. Lastnik: Občina Črnomelj |
|
Rojstna hiša Milke Šobar |
Plošča narodni herojki Milki Šobar in njenim sestram je vzidana na njeni rojstni hiši.
. »Milka Šobar Nataša Milka Šobar je svetal primer skromnega, a junaškega belokranjskega dekleta, ki je bila vsem borcem vzgled požrtvovalne ljubezni do domovine. Rodila se je 29. decembra 1922 v kmečki družini na Gornjih Lazah pri Rožnem dolu. Ko je dokončala meščansko šolo, je odšla na trgovsko akademijo v Karlovac, kjer jo je zatekla fašistična okupacija. Vrnila se je domov, se povezala s terenskim odborom Osvobodilne fronte in takoj pričela z delom. Bila je sposobna kurirka in spretna obveščevalka. V nevarnih situacijah se je izredno hitro znašla. Ko je nesla za partizane sanitetni material iz Novega mesta, jo je v vlaku prijela italijanska patrulja. Milka ji je iz vlaka pobegnila in brez odlašanja odšla v 2. belokranjsko partizansko četo. Zaradi svoje požrtvovalnosti in hrabrosti je bila avgusta 1942 sprejeta v KP. Ob ustanovitvi Cankarjeve brigade je v njej postala administratorka. Na lastno prošnjo pa je odšla v četo za borko. Leta 1943 je bila imenovana za četno komisarko. Kot borka je sodelovala v vseh borbah Cankarjeve brigade in se izkazala s številnimi junaškimi dejanji v akciji na Suhor, na Krašiče itd. Med prvimi je vdrla v belogardistično trdnjavo Pleterje in Žužemberk. V bojih je bila prisebna in se je znašla tudi v najnevarnejših situacijah. Tako je nekoč pri Novem mestu njeno skupino 17 partizanov obkolilo 300 Italijanov. Milka je prevzela komando in se z jurišem brez izgub prebila iz sklenjenega obroča sovražnikov. V Jelenovem žlebu je jurišala na italijanske fašiste. Dne 17. avgusta 1943 je bila Cankarjeva brigada zapletena v hudo borbo pri Gabrovki nad Litijo. Milka je tudi tu jurišala na čelu svojih borcev. Sredi bojnega meteža jo je zadela mina, da je za vedno omahnila. Tedaj so nekateri borci kriknili: 'Tovariši, naprej, maščujmo Milko!', pognali so se v nov juriš in pregnali sovražnika.« (Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.185, 186) |
Gornje Laze 1, Šobarjeva hiša. Plošča je na južni, vrtni strani hiše, od koder je bil nekoč vhod v hišo, in se s ceste ne vidi. |
V TEJ HIŠI SE JE 29. 12. 1922 RODILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 9. 2024 |
23.12.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.1.2024, dodal napis na plošči in fotografijo iz FB strani Združenja borcev za vrednote NOB Bele krajine
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.
Dodal sveže posnetke plošče in M. Šobar, premaknil zvezdico na pravo mesto na zemljevidu in označil kot obstoječe. M. Hladnik 23. 12. 2024 |
Spominska plošča |
Semič |
1522 Pribišje, 64 |
|
Zasramovanje in mučenje ujetih partizanov |
V letu 1942 je okupator na Štajerskem uvedel najhujši teror. Nemci so skušali z vsemi silami in sredstvi zatreti narodnoosvobodilno gibanje. Neprestano so zasledovali in preganjali tudi partizanske enote, jih hoteli obkoliti in uničiti. Toda partizani so se taki taktiki bolj ali manj spretno izogibali. 7.11.1942 pa so v bojih na Dobrovljah sovražniki prizadejali Savinjskemu bataljonu hude izgube. Padlo je 17 partizanov , 7 so jih ujeli. Po zaslugi izdajalcev so takrat tudi na Kozjanskem ujeli nekaj aktivistov OF in organizatorjev vstaje. Med njimi je bila sekretarka okrožnega komiteja KPS za Kozjansko narodni heroj Tončka Čeč. Ujete partizane so vodili po celjskih ulicah in jih pred zidom na Trgu svobode (op. zdaj Trg celjskih knezov) mučili in zasramovali. Zvezane so postavili ob zid, pred njih pa zmetali na tla trupla njihovih tovarišev, ki so padli v boju na Dobrovljah. Zid med Narodnim domom in Knežjim dvorcem, ob katerem so 15. 11. 1942 Nemci zasramovali ujete in mrtve partizane ter aktiviste. Na zid je pritrjena spominska plošča, odkrita leta 1952. Vir slik: Vlado Gaberšek Avtor verzov je Fran Roš. EŠD 4269 Vir: Vodnik 476 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 185-186. |
Center Celja, Trg celjskih knezov (prej Trg svobode), zahodni rob trga; ob narodnem domu - sedežu mestne občine Celje |
Napis na spominski plošči [zvezda] Tu ležali borci smo Kdor od vas tod mimo gre V spomin borcem II. grupe odredov NOV ZID ZASRAMOVANJA Na tem mestu je 15. 11. 1942 nemški okupator On November 15th 1942, the German occupation |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik S.; 13.3.2017 kolaž M. Hladnik
6.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
12.7.2024. 00:00 |
— |
6.6.2021 dopolnil opis D.Divjak
M. Kermavnar, 12.7.2024, v besedilo na spomeniku dopisal tekst z informacijske table, dodal fotografijo 3/2 iz vira Wikimedia in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Celje |
K. o. 1077 Celje, parc. št. 2035/3 |
|
Bratislavci, padlim kurirjem |
Spomenik iz 7 granitnih blokov in napine plošče. Posvečen je 7 padlim partizanom 1945 leta. Odkrit je bil 22. julija 1976.
9. 2. 1945 so Nemci zaradi izdaje odkrili skupino kurirjev ter z veliko premočjo napadli domačijo Martina Kovačca, št. 30. Partizani so se hrabro borili, padlo jih je sedem, nekaj pa so jih Nemci ujeli. V spomin na junaški boj kurirjev je postavljen na grobu spomenik; odkrit je bil 2. 9. 1953. Padli kurirji so bili Mimica Legvat - Nataša, Konrad Petrovič - Jurek, Sonja Fajs - Majda, Marija Gašparič - Dragica, Andrej Jurkovič, Franc Golob ter Vilko Vresk.
|
Ob cesti proti zaselku Ilošak, nasproti hišne št. Bratislavci 49. |
BORCEM, KI SO NA TEM MESTU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019 neobiskano nedokončano
15.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
9.6.2024. 00:00 |
— |
15.5.2021, dopolnil podatke in opis ter posnetek D.Divjak
M. Kermavnar, 17.12.2023, označil kot neobiskan, ker tako kaže fotografija1, iz nje tudi ni mogoče razbrati besedila na spomeniku
Dodal posnetke in besedilo M. Hladnik 9. 6. 2024 |
granitni bloki |
Dornava |
K.o.: 375-BRATISLAVCI, št.parc.:345/18 |
|
Rojstna hiša Prežihovega Voranca |
V naselju Podgora se je rodil 1893. leta pomemben slovenski pisatelj, pesnik koroške zemlje, revolucionar in predvojni komunist Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Kot umetnik in kot človek se je boril za pravice proletarcev. Umrl je 1950.leta za posledicami preganjanja pred vojno in mučenja med vojno v nemškem koncentracijskem taborišču Na rojstni hiši je spominska plošča. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 210. |
Podgora. rojstna hiša. |
V TEJ BAJTI SE JE RODIL PREŽIHOV VORANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
31.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ravne na Koroškem |
— |
|
KOTLJE - Spomenik Nob |
Na križpotju pod vaškimi lipami pred pokopališčem v Kotljah stoji mogočen spomenik, ki so ga Hotuljci posvetili partizanskemu mitingu zadnjo oktobrsko nedeljo leta 1942, ko so bile Kotlje en dan osvobojene in vsem svojim padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Ob vznožju spomenika je na betonsko osnovo pritrjenih dvanajst bronastih plošč. Iz spomenika pa izstopa privzdignjena ogromna kamnita gmota, v katero pritiskajo z vseh strani jeklene palice. Te palice simbolizirajo sile odpora, ki težko ogromno gmoto okupacije vztrajno potiskajo iz ravnotežja. Spomenik v Kotljah so svečano odkrili 28. oktobra 1973. Vir: Spomeniki in znamenja v Mežiški dolini Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 210. Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd Na tretji sliki je plošča iz maja 1959, ki je je posnel Silvo Fatur na ekskurziji slavistov z Bratkom Kreftom. (M. Hladnik) |
Dostop na križišču glavne ceste Ravne - Slovenj Gradec v Kotljah izven cerkvenega obzidja levo pod lipami. |
SREDI OKUPACIJE ZADNJE OKTOBRSKE NEDELJE 1943 . SMO SE HOTULJCI S PARTIZANI TU POD LIPO ZBRALI . IN ZAKLELI - SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODU . BESED POTRJENJE ŽIVLJENJA ŽRTVOVANJA . BARL - PAVŠEČI FRANCI, BREZNIKOVA MILKA, BRICMAN - SVETNEČI TONČI, DVORNIK KRISTI-BRČNIK FILIP-ŽLOSARJEV PEPI . GORENŠEK - ŠTRUČEV BERTI, GORENŠEK - ŠTRUČEV PETER, GOSTENČNIK - JANEČI TINČI, GOSTENČNIK NANTI - JURČKOV . IZAK TOMAŽ, KAMNIK JOŽI, KAMNIK MICKA IZ JANEČE BAJTE, KERBEV ANZI KOTNIK AVGUST KOTNIK FRANC - JANET, KOREN TONČKA - TONIJEVA . KRIČEJ ALOJZ, KRIČEJ - TROBIJEV FRANCI, KUHAR - PREŽIHOV ANZA, LESJAK LUKA, LESJAK PAVLI, LAMPRET FRANCI, LUŽNIK PEPI . ODROV NANTI, PISAR VIKTOR, PETREJ FRANC, PUHOVNIK LIPI, PRATNEKAR - PROTIČEV ANZI, LOGAR - NACESKI GUSTI IN ŽENA FRANCKA MATEJ PONGRAC-MLATEJ IN ŽENA HELENA . PETRIČ ANTON - TONI, SADOVNIK FRANCI, SAMEC FERDO, SVETINA ANTONIJA - JANKINJA SEDAR ŠTEFAN-RIHARJEV SLEMENIK IVAN . ŠTAJNERJEVA KATRA IN SINA ANDREJ IN LOJZ, ŠATER - ROŽIJEV RUDI, TRUP - KOTNIKOVA MICKA, TRATNIK - DULARJEVA MICKA . ROŽANKOVI ŠTIRJE, ZDOVC ANZA, FRANCI, ZEP, ZORKO ŠKORJANC, GUSTI VEČKO, ALOJZ UČAKAR - HRIBRSKI GUSTI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 15. april 2017
18.10.2021 D.Divjak |
18.10.2021. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke in 25.2.2022 dopolnil napis D.Divjak |
Betonski zid v obliki odsekanega osmerokotnika z dvanajstimi bronastimi ploščami |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 896 - KOTLJE, št.parc.: 212 |
|
Spomenik preboja štirih bataljonov 14. divizije v Spodnjem Doliču |
Kamnit obelisk, posvečen partizanskemu preboju pri Srednjem Doliču. Poveljstvo 14. divizije se je odločilo, da se bodo brigade 18. februarja 1944 prebile na Pohorje pri Srednjem Doliču. V hudem spopadu so se čez cesto prebili 2. in 3. bataljon Šercerjeve, 3. bataljon Tomšičeve in 1. bataljon Bračičeve brigade. Po prestanih vojnih grozotah in trplenju so se pognali naprej proti Pohorju, misleč, da jim glavnina divizije sledi. Nenadoma so se znašli ločeni od glavnine, ki je ostala v nevarnem kotlu. Rešitev za glavnino divizije je bila, da se vrne na Paški Kozjak. V izredno težkih zimskih razmerah, ob številnih ranjencih, ki so jih prenašali. Po neprestanih bojih se je glavnini Štirinajste posrečilo prebiti v dolino Pake, prečkati železnico, reko Pakpo in cesto Slovenj Gradec-Velenje. Granitni kamen pri Slaperniku nas spominja na slavne zgodovinske dogodke. Štiri udarne bataljone Štirinajste je vodil Ivan Kovačič-Efenka. Spomenik so odkrili 18. februarja 1955.
EŠD 8071 |
Lokacija in dostop: Spomenik stoji nad cesto Gornji Dolič-Vitanje nasproti hiše Srednji Dolič 32. |
[zvezda] TUKAJ Obč. O.Z.B. Mislinje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 4. november 2017 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 2. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dopolnil lokacijo. |
Granitni kamen |
Mislinja |
249/4, Srednji Dolič |
|
Kovačeva domačija, Nedelica |
Štefan Kovač se je rodil v Nedelici 28,avgusta 1910. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, končal pa v Mariboru. Potem se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil kot pripravni v Murski Soboti in se tu vključil v politično delo; deloval je v DKFID ( Društvo kmečkih fantov in deklet) in sodeloval v Mladem Prekmurcu. Leta 1938 je postal član KPS, nato pa sekretar KPS za Prekmurje. Ker je bil osumljen komunizma, je bil 8.februarja 1940 pregnan v taborišče Bileća. Kmalu po vdoru okupatorja se je priključil ljudski revoluciji in postal idejni vodja upora v Prekmurju, Slovenskih goricah, njegovo delo pa je segalo celo v Medjimurje. Povezan je bil s PK za Štajersko, 1. junija 1941 pa jee bil navzoč na partijsdkem posvetovanju v Ivančevi vili v Ljubljani, kjer je dobil navodila za nadaljnje delo. Delal je neutrudno in je bil gibalna sila revolucionarnega gibanja na skrajnem severovzhodnem področju Slovenije. Na njegovem domu so se sestajali prekmurski komunisti in drugi pripadniki OF. 18. oktobra 1941 so ga ubili madžarski orožniki v Križaničevem hrastju pri Gančanih. Za narodnega heroja je bil imenovan 20. decembra 1951. Na hiši Štefana Kovača , št 19 ( velja za tisto obdobje,zdaj 118, opomba DD), je vzidana spominska plošča; odkrila jo je patrola Lackovega odreda 16. septembra 1954.
|
Nedelice 118 |
V tej hiši se je rodil narodni heroj Patrola lackovega odreda 16. IX. 1954. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 4. maja 2020 |
16.10.2024. 00:00 |
— |
dodal geslo na Wikipediji. M. Hladnik
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal napis na plošči |
Rojstna hiša narodnega heroja Štefana Kovača - Marka (spominska plošča) |
Turnišče |
K.o.: 152-NEDELICE, št.parc.: ¸554 |
|
Branik, Spominska plošča Besednjak Angelu |
Oseba na katero se nanaša to obeležje je očitno BESEDNJAK Angel (Angelo Besednjak, partizansko ime Don), partizan, narodni heroj (r. 16. 10. 1914, Branik; u. 1. 11. 1941, Lesično, pri Kozjem, pokopan neznano kje). Vir: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002150/ Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 249. V RKD je pod EŠD 21710 naveden Angel Besednjak (1894-1968), politik, časnikar in publicist, ki mu je bila plošča postavljena 3.7.1955 na hiši na naslovu Branik 223, v zaselku Cvetrož. Nekje sem zasledil, da je bila plošča kasneje prenešena na stavbo Krajevne skupnosti, Branik 75, kjer pa je samo plošča Angelu Besednjaku rojenem 1914, umrlem 1941. RAZJASNITI |
Plošča je bila prvotno vzidana na dvoriščno fasado objekta Branik 223, v zaselku Cvetrovž, nato pa prenesena na stavbo Krajevne skupnosti, Branik 75 |
TU JE BIL DOMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
9.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografija, sprememba opisa in virov |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2336 Branik, parc. št. 5024 |
|
Idrija, Grobišče padlih borcev v NOB |
Na idrijskem pokopališču je urejeno partizansko grobišče, kjer so v grobovih pokopani talci ter domači in neznani borci NOB. Območje grobov, ki so ohranjeni v prvotni zasnovi, označuje tristrani spominski steber, kot osrednji element spominskega področja, namenjenega spominu na žrtve za svobodo. Na grobišču je pokopanih 159 borcev od tega 84 znanih, 75 neznanih, 1 narodni heroj (Jože Mihevc - Rudar). Datum odkritja: 1.11.1953 vir: Zavod za spomeniško varstvo Gorica, l. 1981 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253. fotografija 4/2: napis na obelisku in 88 posameznih grobovih Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče v Idriji, VZ del.
Hiša v bližini: Gregorčičeva 12 |
napis na obelisku: . na 88 grobovih je navedeno 86 nepoznanih in 84 poimensko napisanih borcev (v abecednem redu): BAČNAR FRANČIŠKA DOLE 1925 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
18.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 2.12.2022, posodobil fotografije 4/3 in 4/4
M. Kermavnar, 18.4.2024, dodal imena na nagrobnikih in kolaž 4/5. |
Spominski steber in nagrobne plošče |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 2462
|
|
Alojzij Grča, pokopališče Hrovača, Ribnica
|
SIstory navaja: Ime in priimek: Alojz Grča, Oče: Alojz, Mati: Alojzija, Priimek matere: Tavčar, Po domače: Pri Škrabčevih, Datum rojstva: 15.07.1924, Kraj rojstva: Ribnica, Kraj bivanja: Ribnica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): skladiščnik, PODATKI O SMRTI , vojni status: NOV in POS,voj. enota, čin: I. SNOUB Toneta Tomšiča, datum smrti / izginotja: 12.02.1944, kraj smrti / izginotja: Bohor, kraj pokopa: Kamnik pod Krimom, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: posledice boja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote Opomba: v knjigi F. Strleta Tomšičeva brigada 1944 v seznamu borcev, str. 586, piše Grča Alojz *1924 Ribnica 82 f 1944 Senovo (D. D.) |
Lokalno pokopališče Hrovača po glavni poti ter nato na levo stran proti stari mrliški vežici, kjer je grob ob severnem vogalu stare stavbe. Grob bo verjetno letos odstranjen, ker ni več sorodnikov in s tem plačnikov grobarine. |
G R Č A ALOJZIJ SIN 1924 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak, 2.5.2025 |
2.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ribnica |
K.o.1626-GORIČA VAS, parc.št. 1019/2 |
|
Partizanska bolnica Pavla, Zadnja centrala |
Spomenik predstavljata dva panoja, eden s prikazom barake med drevjem, drugi pa z zemljevidom in s prikazom postojank SVPB »PAVLA« v letih 1943-1945. Na tej lokaciji ostankov iz vojnega časa ni. . Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla (SVPB Pavla) je bila bolnišnica, ki je med 2. svetovno vojno delovala na več lokacijah v Trnovskem gozdu. Bolnišnica je nastala jeseni leta 1943 v Trnovskem gozdu, ki je po kapitulaciji fašistične Italije postalo osvobojeno slovensko ozemlje. Grajena je bila na različnih težko dostopnih lokacijah. Ime je dobila po dr. Pavli Jerini Lah, ki je bila njena upraviteljica od januarja leta 1944 pa do konca vojne. Nobena bolnišnična baraka danes ni več ohranjena, spominski obeležji pa sta pri zaselkih Krekovše (Trnovski gozd) in Mrzla Rupa (Vojsko). Obsežni Trnovski gozdovi so že 1943, ko so bile še v vseh vaseh okupatorjeve postojanke, v strmih grapah dajali zavetje ranjenim partizanom Vojkove čete bataljona Simona Gregorčiča in Južnoprimorskega odreda. Ko je po kapitulaciji Italije vzplamtela »Goriška fronta« in se začela nemška ofenziva na svobodno ozemlje ter so se morali partizani pred premočjo umakniti, so se tudi tukaj na širšem območju ustanovljene vojaške partizanske bolnice umaknile v zavetje Trnovskega gozda. Po formiranju 9. korpusa decembra 1943 in številnih slovenskih partizanskih brigad je bilo ob vse močnejših spopadih s sovražnikom nujno ustanoviti večje partizanske bolnice. Tako je nastala Slovenska vojaška partizanska bolnica »Pavla.« Vsega skupaj je tu delovalo več bolnišnic. »Prva centralna« ob zgornjem toku Idrijce nad Idrijskimi klavžami, ki jo je vodil dr. A. Gala, je bila ustanovljena novembra 1943, od januarja 1944 pa jo je vodila dr. Pavla Jerina Lah. Zgradili pa so še več manjših postojank-bolnišnic: »Očkovo« v Bedrovi grapi, »B« pod Hudim poljem, »Tinetovo« Pri Vrtu, »Zadnjo centralno« nad Putrihovimi klavžami blizu Krekovš in »Delta« v Tisovcu. Še prej pa so postavili 2 okrevališči. Od julija 1944 je delovala nova bolnišnica pod Hudim poljem (1044 mnm), nad Krekovšami (673 mnm) kjer so postavili novo osrednjo postojanko z 9 barakami in vso potrebno opremo, celo z malo pretočno elektrarno. Do pomladi 1945 so v Čekovniku postavili še oddelek za invalide. Bolnišnica se je morala večkrat umakniti, zlasti med sovražnikovo ofenzivo marca 1945. Takrat so okupatorjeve čete odkrile okrevališče v Jagrščah ter pobili bolničarja in 11 ranjencev. Do osvoboditve se je SVPB Pavla zdravilo 931 ranjenih in obolelih borcev. Dvoje bolnišničnih okrevališč je v tem času oskrbovalo 758 partizanov. V času delovanja bolnice je umrlo 51 borcev. Foto 2: Zgodovinska črno-bela fotografija prikazuje bolnico in je shranjena na sami lokaciji bolnice Pavle. Datum nastanka mi ni poznan. EŠD 4803 svobodnabeseda_junij-2024 stran 6 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 267. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Spomenik je lociran v gozdu globoko pod Hudim poljem v kraju imenovanem pod Botam in zahodno nad zaselkom Krekovše.
Dostop 1: S ceste Vojsko – Predmeja na Hudem polju (6,5 km z Vojskega) zavijete levo mimo spomenika bolnici Pavli proti Krekovšam (Idrijski Bela 21). Naravnost po slabi gozdni cesti se peljete 4,3 km. Tu je na drevesu majhen smerokaz za Pavlo (GPS 45°58'46.8"N 13°55'50.6"E). Steza vodi po pobočju navzdol skozi gozd. Čez 400 m pridete do struge potoka, ki je verjetno večino časa suha, se rahlo povzpnete levo okoli grebena in takoj spustite na prejšnjo višino. Tu zaradi žleda ni drevja in močno podrastje zakriva stezo. Polagoma se spuščate po pobočju in povzpnete na naslednji greben (cca 100 m od potoka). Na levi strani opazite obeležje 69 partizanom, ki so umrli v SVPB Pavla in njenih oddelkih (GPS 45°58'42.1"N 13°55'27.4"E). Steza vodi še 100 m naprej do mesta, kjer je bila bolnica Pavla in kjer stoji spomenik. (GPS 45°58'43.0"N 13°55'20.3"E).
Dostop 2 je možen tudi iz doline Belce od lovske koče na Krekovšah, Idrijska Bela 21. Pri koči je smerokaz za planinsko pot. Na njem je predviden čas 50 minut hoje. Vodi tudi izjemno slaba gozdna pot, ki zaradi strmine in grobega kamenja na njej za avto ni primerna.
Dostop 3 (20. 5. 2023): Pri spomeniku bolnišnici na Hudem polju sva parkirala, saj je vožnja naprej po gozdni cesti dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi. Odpravila sva se levo od spomenika (kažipot) in mimo dolge lesene lovske koče (zdi se opuščena). Na razcepu 100 m naprej sva nadaljevala po levem kraku (polomljen kažipot). Kaka 2 km naprej sva prispela na pomembno križišče (S 45.98135, V 13.92122). Sledila sva kažipotu za SVPB Pavla v levo in po 1,5 km prišla do mesta, kjer bi moral biti po Kermavnarjevem zapisu »na drevesu majhen smerokaz«. Ta je zdaj ležal na tleh. Steza, ki od tod vodi do obeh spomenikov, je označena z rdečimi zvezdami, a bolj na redko. Pot si lahko močno skrajšamo, če pri prej omenjenem pomembnem križišču zavijemo desno (smerna tablica za stezo partizanskih nosačev). Taka smerna tablica se ponovi približno 250 m naprej (S 45.98098, V 13.92385) in nas usmeri desno navzdol. Po zelo strmi stezi, večinoma v ključih in na gosto opremljeni z rdečimi puščicami, v 20 minutah prispemo naravnost k bolnišnici. Ker pa na ta način izpustimo spomenik umrlim v bolnišnici, je to stezo bolje uporabiti le za vrnitev. Prilagam sliko 4/2, na kateri se vidi smerna tablica za stezo nosačev, ki se od spomenika požene naravnost v breg.
|
SLOVENSKA VOJAŠKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 10.1.2020 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25. 5. 2023, Popravki in dopolnitve besedila, dodan nov Dostop 3, fotografija 4/2 Mojce Luštrek |
Obvestilni pano |
Idrija |
K. o. 2356 Čekovnik, parc. št. 892/1 |
|
Gasilcem, Srednja vas v Bohinju |
Marmornata plošča, posvečena 6 članom gasilskega društva, ki so padli med 2. svetovno vojno. Ploščo je leta 1958 izdelal kamnosek Franc Lagonder po naročilu Gasilskega društva Srednja vas v Bohinju.
|
Srednja vas v Bohinju 83. |
[gasilski simbol z zvezdo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2013, 17. 4. 2017
D.Divjak 14.10.2022 |
20.7.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 14.10.2022
M. Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2, uredil besedilo na plošči |
spominska plošča |
Bohinj |
K.o.: 2197 - BOHINJSKA SREDNJA VAS, št.parc.: 79/3 |
|
Anton in Cirila Štebi |
Spominska plošča zakoncema Antonu in Cirili Štebi. Inženirja Antona Štebija je italijanski okupator ustrelil kot talca 13.6. 1942, žena Cirila pa je umrla v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17. |
Cesta v Podboršt 16. |
To hišo sta zgradila in v njej živela inž. ANTON ŠTEBI ustreljen kot talec v Ljubljani 13. VI. 1942 in njegova žena CIRILA roj. PLEŠKO umrla v Oswiecizmu 13. X. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 6. 11. 2023 |
6.11.2023. 00:00 |
— |
Obiskala Mojca Ž., 3. 6. 2022 in obeležje je lepo ohranjeno. Lastnik ni pustil, da slikam hišo, dovolil je slikati le obeležje.
S. Gradišnik, 6. 11. 2023, dodal fotografijo.
|
Spominska plošča |
Ljubljana |
1756 ČRNUČE, 626/3 |
|
Spomenik padlim borcem in žrtvam NOB, Einspielerjeva 6, Ljubljana |
Pokončen kamnit kvadrat z vklesanim napisom, postavljen v zelenje. Spomenik padlim stanovalcem nekdanje hranilniške hiše je leta 1977 nadomestil prvotno spominsko znamenje, odkrito 5. aprila 1947. EŠD 22841 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 134, 161 (vir slike 4 z vmesno različico spomenika, ki sta ji bili kasneje dodani še dve imeni). |
na vogalu med Einspielerjevo 6 in Ravbarjevo ulico v Ljubljani. |
(simbol: Triglav) ZA LEPŠO BODOČNOST SO DAROVALI ŽIVLJENJE KOT BORCI BERNARD DRAGO PORENTA JOŽE VOJE JOŽE ZAJC MARJAN KOKOL VIKTOR OSTERC RAJKO KOT ŽRTVE AVSENIK ANTON PILER HENRIK VRABEC BORIS 5. 4. 1947 SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, 6. 11. 2016 |
10.4.2022. 00:00 |
— |
Vodnik po partizanskih poteh navaja lokacijo Hranilniška ulica 12; hiša ne obstaja (več). Podatek izpisal Stane Gradišnik, lokacijo preverila M&J Luštrek. -- M. Hladnik 10. 4. 2022 |
kamnit spomenik |
Ljubljana |
— |
|
Sanatorij v Ljubljani |
Spominska plošča ranjencem, zdravljenim v letih 1941 in 1942, je bila postavljena 12. novembra 1948 (povezava). Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 58. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 21. |
Komenskega 4, Ljubljana, na SZ vogalu hiše. |
[zvezda] BORCI I. RAJONA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2017 |
23.2.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23. 2. 2025, dodal fotografijo 3/1 Janija Luštreka ter status in drobne popravke teksta. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
TABOR, 3796 |
|
Ljubljana, spominski park na Žalah |
EŠD: 5738 V spominskem parku so grobišča borcev NOB s spomeniki, grobovi talcev, kenotaf žrtvam dachauskih procesov, spomenik ruskim - sovjetskim borcem tako v I. kot v II. svetovni vojni itd. , po številu vseh okoli 850. Spomeniki so dela različnih arhitektov in kiparjev, postavljali pa so jih po letu 1955. Avtorji: Nikolaj Bežek, arhitekt; Fedja Košir, arhitekt, Tina Demšar, krajinska arhitektka, Damjan Černe, krajinski arhitekt, Zdenko Kalin, kipar, Janez Boljka, kipar; in drugi! Oddelek z grobovi talcev in borcev NOB (Oddel. [TAL.]) je leta 1955 uredil arhitekt Nikolaj Bežek. Grobovi so, z osrednjo potjo v smeri severa, razdeljeni na desni (D0) in levi del (L0). Posamezni spomeniki se nizajo pravokotno na to pot, na desnem delu z devetimi vrstami (D01-D09, na levem z osmimi L01-L08). Številke grobov se večajo od vzhoda proti zahodu. Spomeniki so kamniti kvadri (mere: 525 mm, 425 mm, 33 mm), 17 cm privzdignjeni od tal, ob straneh na tleh obdani s ploščama. Kjer sta po dve vrsti spomenikov druga ob drugi, spomeniki ustvarjajo cikcak (sliki 1 in 2), napisi so pri severneje stoječih, vklesani na severni strani, pri južnih pa na južni strani. Izjeme so tri: napisa NEZNANI TALEC sta na stranskih ploskvah spomenikov [D0410, D0415] (slika 3), nagrobnik Vita Globočnika je obrnjen v napačno smer (slika 4). Grobov je 310, od tega jih je 285 zasedenih, 25 je praznih s spomenikom brez napisa. V grobovih so pokopani do štirje umrli. Pokopanih je 441 ljudi: 65 neznanih talcev in talk, 32 žensk (ena je herojinja) in 344 moških (8 herojev); po iskalniku 31 žensk in (345) moških: Romana ali Roman Ukmar [L0706]).
Geslo: herojgrob123 |
Ljubljansko pokopališče Žale, ob Tomačevski cesti:
[B], Oddel. [TAL.] , Vrsta [0], Grob [ ] |
PADLIM IN UMRLIM V BOJU PROTI OKUPATORJEM SLOVENIJA 1941 - 1945 [Ob transkripciji je v oglatem oklepaju vrsta in številka groba, ter ime in priimek iz iskalnika grobov v primerih, če se ne skladajo z vklesanimi.] NARODNI HEROJ ROTAR RUDOLF RAFAEL ZAKRAJŠEK DRAGO GORJAN MARJAN BIZJAN MARIJA MLAKAR CIRIL GABROVŠEK MIHAEL RIHAR ANTON MIKLAVIČ LEON KOKALJ ANTON ŽUPEC JOSIP SIMONČIČ VIKTOR GRAŠIČ JAKOB KRAŠOVEC MARJAN VESENJAK ZORKO ŽIVIC ANTON ŽAGAR MARJAN SIGULIN FRANC LETONJA JANEZ ŽIGMAN VINKO OGRIN ANTON MERLAK ANTON JAKLIČ VINKO KOŠAK JERNEJ GAŠPERŠIČ IVAN ČEŠNOVAR ANTON VELKOVRH [VELKAVRH]
FLORIJAN GOMIŠČEK MARTIN TOMAŽIN JOŽE KOPRIVNIK CIRIL BASTARDA [BASTARA]
MARTIN PERC FRANC TURNŠEK NEZNANI TALEC FERDINAND LOTRIČ NARODNI HEROJ FERDINAND KOMAC SLAVKO PRETNAR NEZNANI TALEC JOŽE KOŠMERLJ ALOJZIJ ZAJC NEZNANI TALEC SREČKO POTNIK FRANC SUHADOLNIK NEZNANI TALEC RUDOLF MLAKAR ORMAN MOREL RADO ALOJZIJ JESENOVEC STANKO GLAVIČ JOŽE KOCJAN NEZNANI TALEC [D0406] NEZNANI TALEC ANTON TRENTO IVAN LOHKAR NARODNI HEROJ ALOJZIJ PAJK DUŠAN TURK-DULE ING LUDVIK FEDRAN FRANC KASTELIC NARODNI HEROJ ANTON TRTNIK FRANC PIHLAR ANTON BITENC BORIS BOC VIKTOR KOCMAN FRANC KOPRIVEC NEZNANI TALEC [D0504] IVAN STRLE NEZNANI TALEC DUŠAN UDERMAN JOŠKO GRDEN NEZNANI TALEC [D0509] JOŽE NOVAK GROGA FRANCI PRIJATELJ FRANC COPIČ VINKO OMAHEN ING. RANKO VELEBIT IVAN ZADNIKAR VINKO DOVČ RADOMIR DUBROVIC MATIJA KOZAMERNIK MAKS GOLETI MARJAN OBLAK NEZNANI TALEC [D0610] FRIDERIK HRIBERNIK ALOJZ KEFER ING. PETER KRESNIK HINKO SMREKAR LOJZE AJDIŠER [AJDIŠEK] SLAVKO DEMŠAR DUŠAN PODGORNIK SIMON HRIBERNIK BOGDAN JORDAN ANTON ŠKRAJNAR VIDA PREGARC JERNEJ KUCLER ALOJZ VRHOVC [VRHOVEC]
FRANC MAUSAR RAJKO SKAPIN ANTON GORENC FRANC LOČNIKAR VINKO HRASTNIK MIHAEL JOVANOVIČ IVAN JAPELJ IVAN JELOVŠEK ANTON [ATON] FINK VINKO MOŠKRIČ FRANCI OBRAM VALENTIN AVBELJ MARJAN PODGORNIK BERNARD SMREKAR VINCENC [VINCENT] MOŽINA FERDINAND HANŽIČ BRANKO BOŽIČ LOJZE TOMAŽIČ IVANA ŠKRABA MILAN ŠUŠTERŠIČ ANTON SELAN FRANJO ARTAČ STANISLAV PETRUŠA NARODNI HEROJ STANKO VADNJAL JOSIP PROSEN FRANC BRICELJ JOSIP KOGOVŠEK VALENTIN KOGOVŠEK LOVRENC MAVRIČ FRANC KIRN PEPE [FRENK] ZORNADA JOŽE PLAZNIK RADO VIDRA KRISTINA KOPITAR LADISLAV [SLAVKO] ŠUSTER
LOJZE PREŠERN [PREŠEREN]
VINKO SMOLIČ MARIJA MAJERŠIČ LEON GRUDEN ŠTEFKA TRONTELJ JOSIP FERLEŽ IVAN BOKAVŠEK LJUDMILA SMOLINSKY IVO KERMAVNAR [KERMAVNER]
MILAN ČESEN IVAN DORBEŽ [MILAN DROBEŽ]
STANISLAV MUGERLJ [MUGERLE]
IVANKA KOŽUH ING. DRAGO ŽBOGAR IGNAC TAUFER FRANC ARHAR STANISLAV PREDIKAKA JOŽE TEJKAL [TEYKAL] DUŠAN KAJFEŽ JUSTIN JERMAN KONRAD LAVRIČ-TURE OLGA MOHAR MILIVOJ PAVIČEVIČ RADISLAV REJA RADO FERJAN ZLATKO BOŽIČ MATHILDA SONC [CONC] IVAN POLOVIČ [PALOVIČ] BRANIMIR DRAŽIL ČRTOMIR VRŠČAJ NARODNI HEROJ FERDINAND MIKLAVC FRANCI MIKLAVC JOŽE ŽARGI DRAGO KEK FRANC PISTOTNIK [PISTITNIK]
BOGOMR [BOGOMIL] ŽGAJNAR
ŽIVKO RAPE [VLADO ŽIVKO REPE]
RADO JAPELJ STOJAN PEVC TOMAŽ ANŽUR ALOJZIJ HRIBAR MARKO MEDLE JOŽE STANTE LUDVIK KOCJANČIČ [KOCIJANČIČ]
TRATNIK IVAN FRANC BUTARA SONJA VIDMAR NADA ZDEŠAR ADOLF BEZLAJ ANTON SMOLE FRANC TIVADAR IVAN SELAN ŠTEFAN ŠTANGELJ MILENKO KLAVORA MAKSIM STRMECKI KAROL GRANDOVEC MARJAN MALENŠEK RADOSLAV KOMPARE DR. ROBERT KRAMBERGER FRANC POKOVEC BRANKO JUSTIN ALOJZIJ SKALJA JOSIP SKALJA MIHA BABNIK ŠTEFAN BABNIK ALBIN BABNIK MELHIOR BABNIK ALOJZIJ ANŽUR VIDA JANČIČ ŠTEFAN REČEK JOŽE BOLTA STANKO ŽIDAN SILVO ŠLOSAR LADO MAJCEN ZORA MAJCEN DRAGO MARTINEC IVAN MARTINEC ALOJZ KLANČAR NARODNI HEROJ
KUCLER
MIRKO FURIAN [FURLAN] MILAN PAVLIN ANTON KRAVANJA BOGO FLANDER SILVO FLANDER ING. ANTON MAUER JANEZ ŽIDAN [IVAN] ING BOGO PRAŠNIKAR FRANC MAROLT ROBERT BORŠTNAR-RADE NARODNI HEROJ VIKTOR KOLEŠA VITO GLOBOČNIK MIHA ČOP [MIHAEL] LUDVIG [LUDVIK] STANJKO DANICA PERUZZI ANTON SREBERNIČ [SREBRNIČ]
SLAVKO KOSI MIRKO ŽERJAL DANE ČUDIČ [ČUDIĆ] MITJA [DIMITRIJ] KEBER MILAN STRUS [ŠTRUS] MIRKO ČEPELJNIK STOJAN GRADIŠEK FRANC ŠLAJPAH – AKI AVGUST NEŽMAH BORIVOJ JELENIČ RADO PEŠL [PEŠEL] NARODNI HEROJ AVGUST
ROSMAN POLDKA DIMIC [LEOPOLDINA
DIMIĆ] ALOJZ PEČNIK POLDI [LEOPOLDINA] MEKINA
ANTONIJA DEBELJAK RUDOLF BABNIK-BORIS BOŽAN ŽABJEK KRISTJAN POLJŠAK DUŠAN LUŠIN MIRKO GROŠELJ DANILO FORČESIN OTMAR NOVAK LEOPOLD GREGORČIČ BRANKO IVANUŠ LEOPOLDINA JURANČIČ JOŽE DOLHAR–JANEZ STANE JURČIČ VINKO UKMAR OTILIJA UKMAR DARINKA CISTAR [ČISTAR] JURIJ JAGER VINKO KASTELIC IVAN ŠKRT FERDO SKOK JANKO BENEDIČIČ PAVEL ŠILOVINAC JANEZ MAGISTER ŽAN NIKOLAJ [NIKO] POLC ING. VIKTOR ŠUŠKOVIČ LEOPOLD NOSAN VIKTOR KAMNIKAR DR. STANKO TOMŠIČ DR. MAURICIJ NEUBERGER ING. ZORAN TUMA RUDOLF RAVBAR ANGELA DOLHAR NEZNANI TALEC MARJAN KEFER MARICA ARKO BREDA ARKO
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 10. 6. 2018, besedilo na spomenikih Alenka Župančič, 12. 7. 2020, fotografije od 4 dalje Mojca Župančič (postavil M. Hladnik). |
30.1.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.1.2023, dodal kolaž s fotografijami Mojce Luštrek. |
različni materiali, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o. 1736, parc.: 639/1 in druge |
|
Delavski dom |
Na Novem trgu 2 je stal Delavski dom. V njem je bil v dvajsetih letih sedež komunističnih organizacij. Po prepovedi je bil tu sedež Neodvisnih sindikatov, Neodvisne delavske stranke, Zveze delavske mladine itd. Tu so bila uredništva komunističnih listov Delavske novice, Proletarska mladina, Strokovna borba, Glas svobode, delavsko-kmečkega lista Enotnost in revije Zapiski Delavsko-kmečke matice. Na trgu pred domom so bila zborovanja, prvomajske proslave, demonstracije itd. Orjunaši so večkrat poskušali vdreti v Delavski dom in ga razdejati. Na pročelju hiše je spominska plošča, odkrita 21. septembra 1957. Vira: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 60-61. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 22-23. |
Ljubljana, Novi trg 2, ZRC SAZU. |
V TEM POSLOPJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
19.9.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.4.2022, napis na plošči, fotografija 1 in 2 ter sprememba statusa.
|
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. Ljubljana mesto, parc. št. 154/88 |
|
Partizanska saniteta, Ljubljana |
Sredi parka na dvorišču nekdanje vojašnice Maršala Tita na Poljanah je stal spomenik, posvečen partizanski saniteti. Skozi kompleksno zaporedje reliefov, mozaikov in verzov je prikazoval veličino sanitejcev v času bitke na Neretvi. Na levi je stal mozaik s podobo pomoči ranjenemu partizanu, ob njem pa v kamen vzidan bronast relief s prizorom boja sanitejcev proti sovražniku, da bi zaščitili ranjence. Sledila je simbolna upodobitev soteske Neretve s porušenim mostom, pred katerim so reliefi bolničarke, ki pomaga ranjencu, ter borca, ki prečka most. Za borcem je bil bronasti relief kolone ranjencev, ki prečkajo improvizirani most. Spomenik so zaključevali v kamen vklesani verzi Ivana Gorana Kovačića.
Na dvorišču vojašnice Maršala Tita je spomenik z reliefnimi motivi iz NOB.
Opomba 1: 19. 4. 2022 je na dvorišču gradbišče in spomenika ni, prav tako ga ni v parku. Opomba 2: ... spomenik sanitetni službi, ki je bil neznano kdaj, toda pred letom 1960, postavljen v parku za takratno vojašnico maršala Tita na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Neznani projektant je želel s kompleksnim zaporedjem epskih prizorov in verzov na spomeniku predstaviti junaško zgodbo pripadnikov sanitetne službe v bitki na Neretvi. Spomenik je medtem izginil, menda je bil ukraden. (Kronika) geslo: vojska123 |
Poljanska 40, Ljubljana |
Bitka se bije, |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.4.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.4.2022, Opomba 1 in sprememba statusa.
M. Kermavnar, 2.4.2023, Opomba 2
Ivan Smiljanić, 16. 6. 2024, dodal obširnejši opis in fotografijo |
Spomenik |
Ljubljana |
POLJANSKO PREDMESTJE, 172/8 |
|
Ljubljana - Spomin Andreju Grasselliju na Cukrarni |
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31. Opomba: Po prenovi Cukrarne je plošča preseljena iz križišča Živinozdravske ulice in Poljanskega nasipa na vidno in ugledno mesto poleg plošče slovenski Moderni iz vzhodne na severno fasado Cukrarne. |
Ljubljana, Cukrarna, severna fasada, križišče Živinozdravska in Poljanski nasip |
NA ∙ TEM ∙ MESTU . . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.3.2018
M. Kermavnar foto M. Luštrek 18.4.2024
D. Divjak foto B. Lopič 20.1.2025 |
20.1.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.5.2022, opomba o lokaciji in fotografija 3 in 4/1
M.Kermavnar, 18. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil obnovljeni napis na plošči in dodal fotografijo 3/2
D. Divjak dodal posnetka 3/3 in 3/4 foto Branka Lopič, 20.1.2025 |
Plošča na fasadi |
Ljubljana |
K. o. 1727 Poljansko predmestje, parc. št. 186/28 |
|
8. žrtvam fašističnega nasilja. |
Plošča 8. žrtvam fašističnega nasilja, uslužbencem Trboveljske premogokopne družbe, ki so padli v NOB. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 32. Opomba 1: Na cestni fasadi dne 19.4.2022 spominske plošče ni. Sedaj se v poslopju nahajata Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance |
Župančičeva 3, Ljubljana |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
24.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.4.2022, opomba 1, fotografiji 1 in 2 in sprememba statusa. |
Spominska plošča. |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3299 |
|
Spominska plošča |
Ploščo je izdelal kamnosek Ivan Irt z Litijske ceste, postavila in odkrila pa jo je Terenska organizacija ZB NOV Hrušica leta 1949. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 36 (kot letnica odkritja je navedeno leto 1945). |
Plošča se nahaja na zahodni fasadi stare hiše v Sp. Hrušici 21, danes Cesta v kostanj 21a. Ker je k fasadi prigrajena lesena lopa, se ploščo vidi samo, če se vstopi v lopo. |
V TEJ HIŠI STA BILI DNE 8. 8. 1944 OD ČRNE ROKE USTRELJENI SESTRI ŠUŠTARŠIČ FRANCKA ŠUŠTARŠIČ TONČKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 19. 2. 2019. Dopolnil M. Kermavnar, 20.5.2020 |
27.3.2023. 00:00 |
— |
M. Luštrek je poslikala tudi hišo in leseno lopo, v kateri je plošča. M. Kermavnar, 27.3.2023 |
marmorna plošča |
Ljubljana |
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 835/2 |