| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Železniki, pokopališče, Šuštar Jakob - Iztok |
Sistory pokaže Kraj rojstva. Železniki, Kraj bivanja: Železniki, Datum smrti/izginotja: 22. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Knape v Selški dolini, Kraj pokopa: Železniki. » Šuštar Jakob – Iztok, pomočnik političnega komisarja 1. čete 2. bataljona. Rodil se je 20. oktobra 1914 v Železnikih, Škofja Loka. Bil je delavec. V NOV je bil od 14. junija 1943. Padel je 21. novembra 1944 v zasedi v Ševljah pod Sv. Mohorjem. (Vir: ARS II, kartoteka padlih; Pomniki NOB na Škofjeloškem, str. 395; S. Petelin, Prešernova brigada, str. 480)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 762) »Jakob Šuštar, rojen 1914, Železniki, delavec. V partizane je vstopil 14. 6. 1943, padel je 22. 12. 1944 pri Knapah v Selški dolini.« (Stane Krapež [Ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 395) Opomba
|
Pokopališče Železniki, 3. vrsta od JZ zidu nasproti pokopaliških vrat (parkirišče, mrliške vežice), 10. grob v vrsti, šteto z leve strani. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 5.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
5.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 593/5 |
|
Albin Ahačič in Mato Hreščak |
Obeležje padlima borcema Kokrškega odreda Albinu Ahačiču in Matu Hreščaku je dala odkriti ZB Tržič 1. maja 1951. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 49. |
Na levi strani ceste malo pred hišo Grahovše 2, Lom pod Storžičem, pri Gabercu |
Ahačič Albin *1918 Hreščak Mato *1915 padla za svobodo 22. 11. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
25.6.2021. 00:00 |
— |
— |
kamen s ploščo |
Tržič |
— |
|
Ljubljana, pokopališče Šentvid, Pipan Anton |
Sistory navaja Kraj bivanja: Vižmarje, Poklic ( soc. status): slavist, Kraj smrti/izginotja: Kompara pri Lokavcu, Kraj pokopa: Ljubljana, Šentvid. Ostali podatki se ujemajo s podatki na nagrobniku. . »PIPAN Anton, partizan, delal je v propagandnem oddelku štaba 30. divizije. Rodil se je 16. januarja 1918 v Vižmarjih 27, Ljubljana. 7. novembra 1944 je bil na službeni poti v eno od brigad. Pri Lokavcu so ga ujeli in ustrelili domobranci.« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1995, str. 166) . »3. TONE PIPAN slavist in partizanski pesnik s psevdonimom Črtomir […] Med drugo svetovno vojno je pripravil kratek pregled slovenskega slovstva »od prvih zapiskov do Prešerna«, toda pri obravnavi posameznih pesmi se bolj naslanja na Ivana Grafenauerja. Glede na vojne razmere je razumljivo, da Pipan izpostavlja predvsem pesmi o kmečkih uporih iz 16. in 17. stoletja in o bojih s Turki. Z vidika narodne obrambe proti okupatorju interpretira celo pesem o Lepi Vidi: […]« (Marija Stanonik, Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 263–264) Iskalnik grobov Žale, spletni naslov:
|
Pokopališče Šentvid, Ljubljana – Šentvid, oddelek [zid], vrsta [l], grob [29]. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
7.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1754 Šentvid nad Ljubljano, parc. št. 346 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Henigman Anton |
» Vas Visoko: […] »Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v
internaciji […] Anton Henigman […]
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 5. vrsta, 4. grob z desne strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[križ, oljčna vejica] HENIGMANOVI SIN ANTON * 1925 + 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
30.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah |
Na Gradišču pri Vodiški planini na Jelovici so se 29. 7. 1941 zbrale skupine
prostovoljcev za boj proti okupatorju: skupino z Oblakove planine na Jelovici je
vodil Jakob Bernard s Koritnega, skupino iz gozdov nad Brezovico pri Kropi je
vodil Alojz Pečnik iz Ljubnega, skupino z Vodiške planine na Jelovici Ivan
Bertoncelj s Srednje Dobrave, skupino iz gozdov Grofije pri Črnivcu do aretacije
julija 1941 Anton Dacar s Črnivca in skupino iz Dobrče pa Alojz Hrovat iz Begunj
na Gorenjskem. Spominsko znamenje je postavil Okrajni odbor ZZB NOV Kranj 1956. leta (po drugem viru 1957). Oblikoval ga je inženir Jože Krančič. Spomenik je junija 2018 obnovil SPT Davovec.
|
Na vrhu hriba Gradišče, kjer je nekoč stal radijski odbojnik, 260 m SV od planinskega doma na Vodicah, višina 1139 m. |
Na tem mestu je bila 29. VII. 1941 ustanovljena in zaprisežena Jelovška četa |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
10.12.2013. 17:29 |
— |
— |
Skala z napisom |
Radovljica |
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 1579/280 |
|
Zali Log, pokopališče, Zupanc Karel |
SIstory navaja Ime in priimek: Karel Zupanc, Oče: Peter, Mati: Katarina, Datum rojstva: 04. 11. 1920, Kraj rojstva. Zali Log, Kraj bivanja: Zali Log, Datum smrti/izginotja: 14. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Udin boršt nad Tržičem, Kraj pokopa: Udin boršt. »Zali log […] Zupanc Karel, 1920, Zali log, mizar, v partizane 15. 6. 1942, padel pri Udenborštu nad Tržičem;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 194) |
Pokopališče Zali Log, od pokopališkega vhoda na tisti strani, kot je vhod v cerkev, levo, ob zidu, vzporednem s cesto na drugi strani, kot je cesta Železniki–Zali Log. |
[križ in klasje] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
26.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. Zali Log, parc. št. 884 |
|
Podskrajnik,spomenik Ludviku Lovku - Bognarju |
Okrogel steber z dvodelnim tristranim podstavkom na okroglem zidanem temelju. Vrh stebra simbolizira Triglav, pred stebrom je vaza. Spomenik je posvečen prvoborcu Ludviku Lovku - Bognarju, postavljen je bil 1959 po načrtu Antona Skuka. EŠD 24646 https://stareslike.cerknica.org/2011/02/07/1952-cerknica-odkritje-spomenika-ludviku-lovko/ https://wp.me/p4TOBI-Qo / avtor Miloš Toni |
Južno ob cesti Podskrajnik-Cerknica, nasproti hiš Podskrajnik 1. |
Na ožjem okroglem delu stebra piše vzporedno v treh delih: NA TEM KRAJU JE 10. 4. 1944 PADEL/ PRVOBOREC REVOLUCIJONAR/ LOVKO LUDVIK BOGNAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
6.maj 2021, 8.12.2021 D.Divjak |
8.12.2021. 00:00 |
— |
6.5.2021 dodal povezavo na Obeležja Cerknica D.Divjak
8.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
steber v obliki bakle s situlo |
Cerknica |
K.o.: 1677 - DOLENJA VAS, št.parc.: 1103/1 |
|
Šentjakob, pokopališče, Ručgaj Ivan in mati Marija |
RUČGAJ IVAN: SIstory navaja Ime in priimek: Janez Ručigaj, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 27. 03. 1922, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 10. 12. 1943, Kraj smrti/izginotja: Klopce, Kraj pokopa: NULL. _________________________________________________________________________ RUČIGAJ MARIJA: SIstory navaja Ime in priimek: Marija Ručigaj, Oče: Franc, Mati: Jera, Datum rojstva: 05. 08. 1881, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 10. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Burghausen pri Salzburgu. »3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] RUČIGAJ MARIJA iz Podgorice, rojena leta 1880, umrla 10. 11. 1944 v nemški internaciji v Burghausnu. […]« ((Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Ljubljana, 1982, str. 205, 207) |
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana, Iskalnik grobov Žale, Šentjakob, https://grobovi.zale.si/# , ne ponudi nobenega podatka. Za 1. grob levo, Matkovi, v isti vrsti Iskalnik grobov Žale ponudi naslednje podatke: Oddelek [1], Vrsta [5], Grob [4]. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
18.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
Sele-Fara, Trinajstim žrtvam |
Trinajst selskih žrtev. Wikipedija. Padlim za svobodo, 142--148
Opomba 1: dne 17.6.2023 sta plošči trinajstim selskim žrtvam odstranjeni zaradi prenavljanja zunanjosti cerkve na pokopališču. Domačini povejo, da ju bodo po obnovi postavili nazaj.
|
Plošči sta pred vhodom v cerkev sredi vasi Sele / Zell.
Zell-Pfarre 13, 9170 Zell-Pfarre, Avstrija |
Plošči levo in desno ob vhodu v cerkev: Obglavljeni na Dunaju dne 29. aprila 1943. [sedem ovalnih fotografij žrtev] DOVJAK IVAN Borovlje, * 23.12.1905. Položili so dar [križ] domu na oltar [šest ovalnih fotografij žrtev] Obglavljeni na Dunaju dne 29. aprila 1943. OLIP TOMAŽ CEKONI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 3. 2017 nedokončano |
22.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, iz tega zapisa ustvaril še dva zapisa z zaključeno vsebino.
M. Kermavnar, 18.6.2023, preimenoval Ime spomenika, izbrisal podatke in fotografije, ki so v dveh novih zapisih z dne 20.10.2022, dodal Opombo 1 in fotografije 3/1 (vir: Otoki spomina), 4/2 in 4/3.
M.Kermavnar, 22. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija spremenil status spomenika v Obstoječ, odpravil napake in spremembe na napisu na ploščah, ki so bile obnovljene v letu 2024 in dodal Janijeve fotografije 3/3 do 3/5.
|
spominski plošči |
Avstrija, Zell-Sele, |
— |
|
Kozjansko žari - stalna razstava NOB |
Kozjanski odred je začel avgusta 1944 ofenzivo med Savo, Savinjo in Sotlo. Z zavzetjem Pišec, Zabukovja, Pilštanja, Zagorja ter Koprivnice na osrednjem delu Kozjanskega je priboril osvobojeno ozemlje, ki se je kmalu razširilo na vse Kozjansko. Nemci so se v utrjeni postojanki na Planini čutili zelo ogrožene zaradi vojaških uspehov enot NOV. Z večjimi enotami, tanki, motornimi vozili in topništvom so vdrli na osvobojeno ozemlje iz Sevnice, Brega, Zidanega mosta, Rimskih Toplic in Šentjurja. Med štiridnevno akcijo proti partizanom so se umaknili iz postojanke v Planini. Politično vodstvo se je še isto popoldne odpravilo v Planino ter ob navzočnosti predstavnikov pokrajinskega vodstva OF Vladka Majhna-Rafaela in Sergeja Kraigherja-Andreja priredilo množičen miting. Naslednji dan so v Planino vkorakale še enote Kozjanskega odreda s senovško rudarsko godbo. Planina je postala središče osvobojenega Kozjanskega.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Planina pri Sevnici 37. Razstavo si je mogoče ogledati le po vnaprejšnjem dogovoru. Po razstavi vodi Anton Špan, tel. 041 593 635. |
Zgornja plošča: PRED TO STAVBO JE STALA V SOVRAŽNIKOVEM OBROČU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
S.Gradišnik, 26.3.2022. |
11.10.2020. 00:00 |
— |
Dodano besedilo s spominskih plošč in opis.
S.Gradišnik, 26.3.2022.
M.Kermavnar, 6.3.2024, Po predlogi Mojce Luštrek uredil napisa na ploščah, dopolnil lokacijo, dodal fotografijo 4/2do 4/5 ter katastrske podatke. |
Dve spominski plošči. |
Šentjur |
K. o. 1161 Planina, parc. št. *38/1 |
|
Kaplja vas |
40 padlim in umrlim v internaciji. |
Gasilski dom v Kaplji vasi, št. 55. |
[zvezda]. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano
Stane Gradišnik 3. 5. 2020 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.4.2024, dopisal imena na plošči in dodal katastrske podatke |
Spominska plošča |
Prebold |
K. o. 1006 Latkova vas, parc. št. 491/4 |
|
Hruševica, Grob borcev na pokopališču |
Hruševica, pokopališče, levo pred mrliško vežico
Hiša v bližini: Hruševica 58 |
[zvezda] BILI STE BORCI S PONOSOM JUNAŠKIM SVOBODO STE ZRLI, Borcem NOV, V spomin padlim partizanom |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 1.1.2022 |
1.1.2022. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 21. 4. 2024, uredil napis na nagrobniku, postavil status na obiskan, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek |
Grob |
Komen |
2417 HRUŠEVICA, 289 |
||
Sevnica - Spomenik borcem NOV in žrtvam okupatorjevega nasilja v Sevnici |
Marmorni obelisk zaključuje kiparska kompozicija iz brona in kamna, ki ponazarja boj in zmago. Pred njim so trije pokončni kvadri z imeni 64 padlih in žrtev NOB ter doprsni kip Alojza Kolmana - Maroka.
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, strani 82 do 85. Spomenik je bil odkrit 14. 9. 1958. Je delo treh avtorjev. Vladimir Braco Mušič je avtor spomeniškega prostora, avtor osrednjega dela - osrednjega stebra in plastike na njegovem vrhu je kipar Božo Pengov, avtor kasneje - leta 1968 - nameščenega doprsnega kipa narodnega heroja Alojza Kolmana - Maroka, pa je kipar in medaljer Vladimir Stoviček.
|
Spomenik je postavljen v centru novega dela mesta Sevnica pri Železniški postaji. |
Postoj popotnik in se spomni da luč ki tvojo pot obseva prižgali tisti so ki omahnili so večno noč pred rojstvom dneva Kolman Alojz – Marok Narodni heroj 1911 – 1944 SEVNICA Stožer Herman 1917 – 1942 Mikolavčič Ivan 1912 – 1942 Kladnik Savo 1922 – 1942 Rebernik Viktor 1923 – 1942 Jerala Zdravko 1926 – 1943 Černič Franc 1913 – 1943 Jerala Franc 1925 – 1944 Jerala Vladko 1928 – 1944 Čulafič Anton – Milo 1944 Perc Maks 1920 – 1944 Blaznik Franc 1926 – 1945 Fabjan Jože 1923 – 1945 Jenčič Franc 1913 – 1945 Krenčič Rudolf 1922 – 1945 Morinc Franc 1906 – 1945 Pavšar Alojz 1897 – 1945 Sakelšek Marjan 1925 – 1945 Šibilja Franc 1928 – 1945 Lipovšek Štefi 1925 – 1945 Zupan Valček 1909 – 1945 Vimpolšek Jože 1887 – 1945 Hribar Mirko 1917 – 1945 Bertossi Gvido 1911 – 1945 Reolini Franc 1916 – 1945 ŠMARJE Černič Franc 1897 – 1942 Radovič Irena 1919 – 1944 Senica Ernest 1909 – 1945 Colner Vida 1922 – 1945 Dolinšek Ignac 1912 – 1945 Beber Ivan 1927 – 1944 Konec Karel 1913 – 1945 Planinc Ivan 1912 – 1945 Verstovšek Ivanka 1921 – 1945 METNI VRH Brilej Anton 1912 – 1944 Brilej Ivan 1909 – 1944 Grm Štefan 1908 – 1944 Dolinar Ivanka 1924 – 1944 Kozinc Karel 1903 – 1944 Popelar Stanko 1927 – 1945 Rap Franc 1902 – 1945 Žičkar Jože 1925 – 1945 LEDINA Perc Alojz 1927 – 1944 Mastnak Jože 1884 – 1945 Imperl Miha 1910 – 1945 Vovk Jakob 1907 – 1945 BREZJE Kolman Ernest 1912 – 1944 Černič Franc 1928 – 1944 Kolman Jože 1913 – 1945 OREŠJE Trupej Franc 1913 – 1943 PEČJE Stopar Andrej 1927 – 1944 Mešiček Martin 1914 – 1945 Žveglič Franc 1903 – 1945 DROŽANJE Kožuh Ivan 1909 – 1945 Žveglič Jože 1919 – 1945 BREZOVO Mirt Karl 1926 – 1944 Vovk Janez 1923 – 1945 Vovk Rudolf 1925 – 1945 |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018 in 24. 8. 2020 |
2.11.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografije vandaliziranega spomenika. M. Hladnik 2. 11. 2023.
P. Perc: Svastike na praznik - vandali oskrunili kip talca in spomenik NOB. Dolenjski list 1. 11. 2023 (https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1702964.1007382208_y5782424.83797639_s15_b362). |
Spomenik |
Sevnica |
— |
|
Stražnji Vrh, padlim in umrlim v taboriščih |
Spominsko obeležje padlim in umrlim v taboriščih 2. svetovne vojne iz Stražnjega vrha in okoliških vasi. Datum odkritja: 10. 9. 1978 Slika obeležja v
Ploščo je ZB (Jože Jerman) 2023 prestavila z zasebnega zemljišča na obcestno fasado gasilskega doma v Mavrlenu, št. 2. |
Stražnji Vrh, ob križišču cest.
Hiša v bližini: Stražnji Vrh 12A |
PADLI IN UMRLI ZA SVOBODO V NOB BISTRICA NAKLO |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Po pripovedovanju sosedov je spomenik odstranil lastnik parcele, Dodal posnetka nekdanje lokacije M. Hladnik 30. 4. 2024
Dodal posnetek spomenika, ki so ga poslali iz Knjižnice Črnomelj, in prepisal z njega imena. M. Hladnik 6. maja 2024
Po pogovoru z Jožetom Jermanom zbrisal poslani posnetek, ki je bil napačen, in popravil informacije. M. Hladnik 13. 5. 2024 |
plošča ob skali |
Črnomelj |
K. o.: 1539 - MAVRLEN, parcela: 2115/1 |
|
Brezovica pri Gradinu spomenik 47 padlim |
Spomenik je posvečen 47 padlim borcem NOV in žrtvam nacifašističnega nasilja. Spomenik so postavili domačini dne, 26. 12. 1954 Spomenik obnovljen novembra 2002 Izvajalec obnove je: Klančar Milan Postojna. Pokrovitelj: Mestna občina Koper in Krajevna skupnost Gradin. (Spomenik stoji na privat zemljišču in je od lastnika tudi poškodovan - razbita plošča in odstranjena zvezda.) V krake postavljeni visoki stebri iz sivega kamna, zaključeni s kvadrom z napisno ploščo. Postavljeni na trikotni plošči, omejeni s sedmimi stebri - povezanimi z verigo.
|
Desno ob cesti iz Gračišča - Brezovica - Livade cca 25 m od odcepa ceste za Gradin stoji spomenik 47 padlim borcem V NOV in žrtvam nacifašističnega nasilja s posvetilom v hrvaškem jeziku. |
Posvetilo je v hrvaškem jeziku. PAULIČ ANGEL KATARINČIČ JOSIP PODIGAO JE OVAJ SPOMENIK NAROD OPČINE GRADIN |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 17. 06. 2017 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik |
Spomenik padlim borcem v NOV in nacifašističnega nasilja |
Koper |
2621 GRADIN, 463/1 |
|
Marezige, pokopališče, Bernetič Stanko in Josip |
Stanko Bernetič: Sistory navaja: Ime in priimek: Stanislav Bernetič, Oče:
Josip, Mati: Marija, Datum rojstva: 12. 12. 1914, Kraj rojstva: Bernetiči, Kraj
bivanja: Bernetiči, Stara občina: Marezige, Nova občina: Koper, Poklic (soc.
status): kmet, Datum smrti/izginotja: 15. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri
Žužemberku, Kraj pokopa: Cvibelj. Opomba: Podatek o mesecu rojstva je v Sistory (12.) drug kot v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (11.). |
Pokopališče Marezige, po poti od glavnega pokopališkega vhoda (mimo cerkve), desno, 1. grob v 3. vrsti pred poslovilno vežico.
|
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.5.2024, po prilogi in fotografijah Zdenke Primožič |
4.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2611 Marezige, parc. št. 1139/4 |
|
Družini Šuligoj - Kralj, Lokovec |
Posvečena pobitim članom družine Šuligoj in Kralj, postavljena je bila 19. 9.
1971. |
V skali ob ruševinah Kraljeve hiše v Zgornjem Lokovcu, pred h. št. 109.
Na cesti iz zaselka Pri cerkvi proti zaselku Novo mesto je pri odcepu k hiši Lokovec 109 kažipot, ki opozarja na spominsko ploščo. Zavijemo tja in po nekaj deset metrih parkiramo na mestu, kjer vidimo levo zgoraj manjši čebelnjak. Na travnik pod njim vstopimo skozi kovinska vrata v ograji in v bližnjih skalah poiščemo ploščo. Ostanki Kraljeve domačijo so takoj zraven. |
NA TEM MESTU SO DNE POSTAVILA.ORG. ZZB.NOV.LOKOVEC 1971 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano 14. 4. 2020 |
26.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal napis na plošči, fotografije 3/1 do 3/5 in 4/1 ter dopolnil Lokacijo in dostop. |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 993/3 |
|
Prosek |
Tri betonske traverze v obliki Triglava pred velikim kamnitim kvadrom z napisi. Postavljen 1972. LSI 1: 201 Opomba 1: Na fotografiji z dne 13.7.2020 je še videti rdečo zvezdo na spomeniku, na fotografiji z dne 17.4.2021 kot tudi iz Google Street View (junij 2021) pa zvezde ni več. |
V parku ob glavni cest skozi vas, na južni strani križišča, nasproti znamenju (Pr pilju) pred pokopališčem v Proseku. |
SLAVA PADLIM PARTIZANOM ANTONČIČ BRUNO 1926 – 1944 FERFOLJA EMIL 1927 – 1943 PUNTAR EMIL 1906 – 1942 STEPANČIČ BRUNO 1918 – 1944 nedokončano |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 7. 2020 |
23.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 23.6.2024, po fotografijah dopisal besedilo na spomeniku in dodal Opombo 1, povezavo na Primorski dnevnik in fotografijo 2 |
— |
Italija, Prosek |
— |
|
Trboje - osrednji spomenik padlim borcem, talcem in žrtvam internacij |
Osvobodilna fronta je bila v Trbojah organizirana zgodaj, že v letu 1941. Semkaj sta prihajala predavat in svetovat Tomo Brejc in Anton Dolinšek, oba člana PK KPS Gorenjske. Celotna višina spomenika je 260 cm, širina stranic je 100 cm. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 167-168; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Zbornik: Šenčursko območje med nemško okupacijo in NOB EŠD: 20929, memorialna dediščina |
Spomenik stoji na križišču sredi Trboj.
Hiša v bližini Trboje 10 |
na robu šestkotne plošč na vrhu spomenika ZVESTO ČUVAJTE CVETLICO KI JE VZKLILA IZ NAŠE KRVI . napis na zahodni strani spomenika: SLAVA PADLIM BORCEM BIZJAK MIHA *1907 – 1942 JENKO VINKO *1914 – 1942 CINGERLE FRANC *1927 – 1943 ŠPENKO JOŽEF *1918 – 1944 DOLINAR VINKO *1925 – 1944 BOHINC JERNEJ *1888 – 1944 MEDVED BORIS *1920 – 1944 KNIFIC MIHA *1926 – 1944 JEŠE JOŽEF *1928 – 1944 . napis na desni strani spomenika: V SPOMIN ŽRTVAM NOB BOHINC ANTON *1922 – 1944 ŽUN FRANC *1909 – 1944 STENOVEC KAREL *1920 – 1944 BIZJAK MIHAELA *1942 -1945 GUBANC ANTON *1910 – 1945 PINTAR FRANC *1916 – 1945 KOPAČ PETER *1927 – 1945 VOLK LUKA *1901 – 1948 JAKOB ZLATE *1877 – 1944 . napis na levi strani spomenika: KRI PADLIH JUNAKOV – TEMELJ SOCIALIZMA PADLI TALCI ROJAKI IZ TRBOJ ŠIMNOVEC FRANC *1916 – 1945 JAGODIC IVAN *1895 – 1942 NOVAK FRANC *1906 – 1942 KRIŽNAR JOŽE *1901 – 1945 ROZMAN ANTON *1911 – 1949 GOVEKAR VINKO *1921 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
26.7.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.11.2022, dopolnil opis, dodal fotografijo 4/1 |
Zidan kamnit steber, trikotne tlorisne osnove, z nadstreškom in vgrajenimi marmornatimi ploščami |
Šenčur |
K. o. 2126 - Trboje, parc. št., 1090 |
|
Sela pri Semiču |
Tu je bil med desetimi drugimi ustreljen tudi aktivist Niko Zupanič. Na cerkvenem zidu so še sledi krogel in zraven imena ustreljenih. Na pokopališču pa je spominski kamen. Ob cerkvenem zidu je spominska plošča talcem, ki so bili ustreljeni 1942 in 1943, odkrita 22. julija 1952. Vodnik, 27 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 95. EŠD 2261 zraven EŠD 19301 |
Pokopališče Sela pri Semiču, ki je bila nekoč samostojna vas. Cerkev stoji na pokopališču. Napisi žrtev so na zahodni steni cerkve sv. Duha.
N 45°39'10.9296" E 15°11'25.188"
|
Na tem mestu je izdajalska "bela garda" pod vodstvom duhovnika MAVEC JAKOBA v letu 1942.-1943. streljala borce za svobodo slovenskega naroda. . ŠIRCELJ ALOJZ star 15 l. ustr. 6.8. 42. HOČEVAR MILAN star 25 l. ustr. 5.11. 42. DOLTAR ALOJZ star 21 l. ustr. 5.11. 42. HUTAR JOŽE star 20 l. ustr. 5.11. 42. ŽUNIČ NIKO star 35 l. ustr. 16.11. 42. FERLEŽ JOŽE star 59 l. ustr. 26.11. 42. ŠKRJANC MIHAEL star 27 l. ustr. 29.11. 42. GOLOBIČ MARTIN star 29 l. ustr. 6.3. 43. SIMČIČ MIRKO star 32 l. ustr. 6.3. 43. STOPAR MATIJA star 30 l. ustr. 6.3. 43. Slava padlim borcem! 22. 7. 1952 Z. B. Semič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike Nejc Plečko 10. 6. 2020 |
12.6.2020. 00:00 |
— |
— |
imena na cerkvenem zidu |
Semič |
— |
|
DOLNJI SUHOR-Spominska plošča prvi konferenci ZSM za Belo krajino |
Prva okrožna konferenca Zveze slovenske mladine (ZSM) za Belo krajino je bila od 15. do 17. julija 1943. Na njej je sodelovalo 61 izvoljeih delegatov, ki so zastopali na 90% belokranjske mladine v ZSM. Posebno pozornost je konferenca posvetila delu mladine na kulturnoprosvetnem področju ter zbiranju gmotne pomoči partizanski vojski. Ob prvem kongresu ZSM oktobra 1943 v Kočevski Reki je bila velika večina belokranjske mladine vključena v ZSM, v 79 skojevskih aktivih pa je bilo 560 članov in članic. Ploščo v spomin na prvo mladinsko konferenco v Beli krajini je odkril Centralni komite LM Slovenije 21. julija 1954 na stavbi pošte, št.5. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (81) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 137-138. |
Dolnji Suhor pri Metliki 5. Ob glavni cesti blizu šole. |
V TEM KRAJU JE BILA OD 15 - 17 JULIJA 1943 PRVA OKROŽNA KONFERENCA ZVEZE SLOVENSKE MLADINE ZA BELO KRAJINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
19.2.2022 D.Divjak |
17.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 17. 11. 2023, uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1504 - HRAST, št.parc.: *113 |
|
Zgornji Duplek |
Plošča na spomeniku je bila sem prestavljena z naslova Zg. Duplek 5 (geopedia.world/Duplek_DVOJNIK). |
V parku ob parkirnem prostoru 100 m V od mostu čez Dravo, na levi strani ceste proti Spodnjemu Dupleku. |
Napis na spomeniku: DVORŠAK ADOLF JENUS ALOJZ JUG IVAN KUKOVIČ ROZIKA KRAPŠ SIMON KLINER FRANC LASNER STANKO LAUFER ANTONIJA MAKUC BORIS VOGRIN IVAN ZLAHTIČ MARIJA . Napis na črni marmorni plošči na spomeniku: [zvezda] PADLI V NOV MAKUC BORIS 1920 - 1943 JENUŠ ALOJZ 1913 - 1944 DVORŠAK ADOLF 1920 - 1944 VOGRIN IVAN 1921 - 1944 ZLAHTIČ MARIJA 1925 - 1944 LAJSNER STANKO 1921 - 1944 JUG IVAN 1919 - 1945 ŽRTVE FAŠIST. NASILJA KRAJNC SIMON 1925 - 1945 KLINAR FRANC 1931 - 1945 KUKOVIČ ROZALIJA 1918 - 1945 LAUFER ANTONIJA 1880 - 1945 SLAVA JIM . Napis na podstavku spomenika: PADLIM V SPOMIN ŽIVIM V OPOMIN 1941 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 17. 8. 2018 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal napis na spomeniku in fotografijo Google 3/1
Obisk spomenika M. Hladnik 13. 5. 2024 |
betonski |
Duplek |
684 ZGORNJI DUPLEK, 72/3 |
|
LJUTOMER-Spomenik ob Prešernovi ulici v Ljutomerju |
Prebivalci bivšega okraja Ljutomer so se oddolžili padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja s skromnim spomenikom, ki simbolizira Triglav in prikazuje borbenost slovenkega ljudstva od Triglava pa vse do panonskih nižin. Okupator je iz teh krajev že leta 1941 izselil mnogo zavednih družin, saj je hotel izkoreniniti Slovence, ki bi zavirali popolno germanizacijo. Prebivalci Slovenkih goric pa so vztrajno kljubovali okupatorju. Čim hujše je bilo njegovo nasilje, tem večji je bil odpor žilavega prleškega ljudstva. Kraji ljutomerskega območja so dali velik krvni delež revoluciji. Iz današnje občine Ljutomer, leta 1985, je bilo ubitih 233 ljudi, na prisilnem delu in v zaporih je bilo 526 prebivalcev. Okupator je povzročil veliko materialno škodo in požgal številne domačije. Spomenik v obliki stiliziranega Triglava, izdelan iz kamitih blokov pohorskega granita, na katerem so plošče s posvetilom padlim borcem NOB in žrtvam fašizma (1941-1945). Avtor spomenika je arhitekt Stanko Kristl, odkrit je bil l. novembra1950. EŠD 25593 |
Ob Prešernovi ulici v Ljutomeru, na desnem bregu Ščavnice. (v parku preko ceste je Okrajno sodišče, Prešernova ulica 18) |
OKRAJ LJUTOMER PADLIM BORCEM NOB IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941-1945 . SVOBODA JE LJUBEZEN, UMRETI ZANJO, ŽIVETI ZANJO. KRUH IN SREČA, SLAVA JE NAJVEČJA, JE NAJVIŠJI CILJ. Franc Albreht |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 13.4.2020
Dopolnil D.Divjak 29. junij 2020 |
29.6.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.10.2021, fotografije 2, 3, 4/1 |
Triglavi masivni spomenik |
LJUTOMER |
k.O.: 259-LJUTOMER, št.par.: 1949 |
|
DOLNJI SUHOR - Spominska plošča ustanovitvi prve italijanske partizanske brigade |
Spominska plošča je bila odkrita 20. decembra 1964.
31. julija 1944 je nemški okupator v operacijski coni Jadransko primorje ukazal obvezno mobilizacijo vseh moških, rojenih med letoma 1914 in 1926. Proti temu je nastopilo italijansko odporniško gibanje in izdalo razglase, v katerih je zavezance pozivalo, naj se namesto v nemško vključijo v osvobodilno vojsko. V naslednjih mesecih je bil rezultat tega odhod več kot dva tisoč mladeničev in mož v partizane. Pretežno so bili iz Trsta, Milj, Kopra, spodnjega dela Furlanije, okolice Gradišča in še posebej iz Tržiča. Več kot polovica od njih je okrepila Tržaško udarno brigado in bataljon Mazzini, preostale – okoli tisoč borcev – pa so poslali na slovensko ozemlje. Na začetku so opravljali različna dela na osvobojenem ozemlju, medtem pa se je že pripravljalo oblikovanje italijanske brigade, katero bodo sestavljali. Z odlokom Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila tako 17. decembra v vasi Dolnji Suhor pri Metliki ustanovljena 24. brigada NOV in PO Slovenije – italijanska narodnoosvobodilna brigada Fratelli Fontanot s približno 800 borci v treh bataljonih. Sprva je bila v sestavi 18. divizije NOV in PO Slovenije in med drugim sodelovala v bitki v Suhi krajini med 19. in 23. januarjem 1945, ki je bila ena izmed največjih v narodnoosvobodilnem boju Slovenije. Uradni jezik v brigadi je bil italijanski, njen razpoznavni znak pa je bil zraven jugoslovanske trobojnice s peterokrako rdečo zvezo še ob drogu privezan trak z barvami italijanske državne zastave. Prvi komandant brigade je bil Giovanni Papparazzo, znana pa sta dva politična komisarja: Mario Abram (po vojni novinar in družbeno-politični delavec) in Mara Rupena, učiteljica ter politična delavka, ki je o borcih brigade zapisala, da so se ji smilili, ker jih lokalno prebivalstvo zaradi njihovega porekla ni maralo. 30. aprila se je brigada Fratelli Fontanot združila s tremi oslabljenimi brigadami divizije Garibaldi Natisone v novo italijansko divizijo Garibaldi Fontanot. Divizija Garibaldi Natisone je 7. novembra 1944 postala del NOVJ. Glavni štab JA za Slovenijo se jo je iz 9. korpusa odločil premakniti v 7. korpus NOVJ zavoljo izgub v sovražnikovi ofenzivi marca 1945 in morebitnih zapletov v primeru, če bi čete zahodnih zaveznikov silile proti Ljubljani. Ob omenjeni združitvi z brigado Fontanot v divizijo Garibaldi Fontanot je slednja štela 1026 borcev in od takrat naprej delovala kot korpusna rezerva glavnine 7. korpusa. Sodelovala je pri osvoboditvi Ljubljane in 20. maja 1945 prišla tudi v Trst. Viri:
Viri slik: fotografije naložene z dovoljenjem avtorja, dostopne na: http://spomeniki.blogspot.si/2012/05/dolnji-suhor-pri-metliki-spomenik-14.html Ustanovitev itlijanske partizanske brigade Fontanot Na poziv italijanskega odporniškega gibanja se je nad 2000 fantov in mož z območja Trsta in Tržiča namesto v nemško vojsko vključilo v partizanske enote. Polovico so jih poslali v Belo krajino, kjer so opravljali razna dela, obenem pa so se pripravljali na boj. Z Odredbo Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila iz njih 17. decembra1944 na Suhorrju ustanovljena 24. brigada NOV in PO Slovenije-italijanska narodnoosvobodilna brigada Fontanot z okoli 800 borci, razporejenimi v tri bataljone. V brigadi je bil uradni jezik italijanski, na jugoslovanski trobojnici s petokrako rdečo zvezdo pa je bil ob drogu priveuan še trak z barvami italijanske državne zastave. Prvi komandant je bil Giovani Papparazzo, politični komisar pa Marie Abram. Brigada je bila vključena v 18. divizijo NOV in PO Slovenije, od konca aprila 1945 pa je skupaj z brigado Garibaldi tvorila italijansko divizijo Garibaldi Fortanot. Spominska plošča na osnovni šoli na Suhorju je bila odkrita 20. decembra 1964. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (84) |
Plošča je pritrjena na Osnovni šoli v Dolnjem Suhorju, ki stoji v neposredni bližini župnijske cerkve sv. Jožefa. Pritrjena je na tisti strani zidu, ki je obrnjena proti spomeniku 14. diviziji.
Dolnji Suhor pri Metliki 1 |
na levi strani plošče: V TEM KRAJU JE BILA Z ODREDBO GL. ŠTABA NOV IN POS USTANOVLJENA DNE 17. 12. 1944 ITALIJANSKA NARODNO OSVOBODILNA BRIGADA -FONTANOT- . na desni strani plošče: CON ORDINANZA DEL COMANDO GENERALE DELL' ESERCITO DI LN E DEI DISTACCAMENTI PARTIGIANI DELLA SLOVENIJA IL 17. 12. 1944 E' STATA COSTITUITA IN OUESTA LOCALITA' LA BRIGATA ITALIANA DI LN -FONTANOT- |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016
12.2.2022,20.2.2022 D.Divjak |
20.2.2022. 00:00 |
— |
12.2.2022 dopolnil podatke in 20.2.2022 dopolnil opis D.Divjak |
Marmorna plošča |
Metlika |
K.o.: 1504 - HRAST PRI JUGORJU, št. parc.: 2539/1 |
|
Spomenik NOB, pokopališče pri sv. Jakobu, Dolnji Suhor |
Na pokončni plošči iz belega marmorja so izpisana imena 19 padlih v NOB, na manjši ležeči plošči stoji kamnita vaza. Območje spomenik je omejeno s kamnitimi robniki. Postavljen je bil 1975, avtor Milan Bajc. EŠD 11026 ZZB NOV Metlika je 26. novembra 1975 odkrila spominsko ploščo z 19 imeni padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, ki so pokopani na pokopališču pri Sv. Jakobu. Ploščo in ureditev okolja je načrtoval Milan Bajc. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (85) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 141. |
Dolnji Suhor, ob vhodu na pokopališče pri sv. Jakobu,
Hiša v bližini: Bereča vas 73 |
ZA SVOBODO SO PADLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1.5.2017
20.2.2022 D.Divjak |
20.2.2022. 00:00 |
— |
20.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Metlika |
K.o.:1505 - BOŠTANJA VAS, št.parc.: 3223/7 |