Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 126.

Na pokopališču je spomenik na grobu dveh padlih borcev in sedmih žrtev okupatorjevega nasičja, ki so padli 1943. leta.

V spomin borcem - talcem

padlim 1943

BORCI

Janežič Jože

Lavrič Janez - Nace

TALCI

Janežič Franc

Logar Ciril

Borštnar Anton

Lenič Franc

Zupanc Peter

Simončič Jožko

Bovhan Anton

EŠD: ni

Grobišče je ob zidu na SV strani krajevnega pokopališča. Predstavlja ga urejen prostor, velikosti okrog 2 x 2 m, okvirjen z betonskimi robniki, z osmimi betonskimi stebrički, visokih 0,40 m, povezanih med seboj, s presledkom za vhod.
Nagrobnik predstavlja betonski kvader, velikosti 1,20 x  0,30 x 0,40 m -  podstavek, na katerim stoji betonska plošča  velikosti 0,80 x 1,00 m, široko 0,20 m, z  vklesanim napisom. Na vrhu nagrobnika je pritrjena pločevinasta peterokraka zvezda, s krakoma 0,20 m.
Pred nagrobnikom je, v uokvirjenem delu grobišča, urejena površina za zelenje, cvetje in sveče, velikosti okrog 2,00 x 1,00 m.
Kdo je avtor spomenika ob grobišču, ni znano. Kdaj so ga uredili tudi ne, verjetno pa kmalu po končani vojni. V njem naj bi bilo pokopanih najmanj 95 žrtev fašističnega nasilja.

V SPOMIN PADLIM ŽRTVAM     V   NOB
                    1941   -   1945

Na tem mestu so pripadniki jugoslovanske vojske, graničarji in orožniki v dneh od 6. do 9. aprila 1941 branili Dravograd pred vdorom nemških oboroženih sil III. Reicha. Kot žal vemo, hrabro tridnevno bojevanje, smrt 23 padlih graničarjev, porušeni mostovi in drugi obrambni ukrepi niso mogli ustaviti napadanje nemških enot, ki mu je še sledilo kruto okupatorstvo v Dravogradu. Ko se je vsakoletnega spominskega srečanja pri spomeniku udeležil tudi dipl.ing. Habrnal,ki se je pri svojem študiju posvetil arhivskih dokumentov in raziskovanju utrdbenih objektov med prvo in drugo svetovno vojno na področju večjih evropskih držav, med njimi tudi takratne Jugoslavije in nam spregovoril o širši dimenziji in pomenu utrdb tako imenovane Rupnikove linije, kamor sodijo bunkerji v dravski dolini - tudi bunker od katerega so se branili padli graničarji. Bunker pri Hudopisku je namreč sestavni del obrambnega sistema Kraljevine Jugoslavije, ki je po letu 1939 dal poudarek severni fronti kot glavnemu potencialnemu bojišču pred napadi Nemcev. V liniji te fronte, ki je segala od Ljubelja, je imel posebno mesto, ko so ocenjevali strategi močno utrjeni Dravograd. Le-ta naj bi na južnem bregu na eni strani preprečeval vstop v Mislinjsko dolino do Celja, na drugi do Maribora.  Za dosegi tega cilja so bili točno določeni utrdbeni pasovi, katerih skupna naloga je bila zavarovanje ozemlja  in zadrževanje  sovražnika do prihoda mobilizirane armade. Razdelitev utrdbenih pasov je dne 14. 2. 1939 Dravograd uvrstila v 6. utrdbeni odsek, ki je imel od težjega orožja na razpolago tudi 4 gorske topove. Glavna pozicija je bila 700 m vzhodno od cerkve Sv.Petra in Pavla na Kronski gori in njene meje delovanja so segale vse do Vranskega  in levo do Guštanja (današnje Ravne na Koroškem). Glavna naloga po tem strateškem načrtu je  bilo zaprtje doline Drave od Libelič do Dravograda in doline Meže od Guštanja do Dravograda . Določena so bila tudi sredstva za izgradnjo fortifikacijskih objektov po vsej Rupnikovi liniji . Vendar je bilo od celotnih sredstev dejansko porabljenih le 5%. Tudi to dejstvo govori o dejanski realni nemoči obrambe pred  nemško invazijo . 

V tem času je bilo izvede izvedeno bombandiranje Beograda 6. april 1941.

VIRI : "PO POTEH SPOMINOV" Ludvik PUŠNIK 2008; stran št.34-35

EŠD 7452 

Na spomeniku je napis :

NA TEM KRAJU SO BORCI BIVŠE JUGOSLOVANSKE VOJSKE LETA 1941 V TRIDNEVNEM TEŽKEM BOJU ZADRŽEVALI  PREMOČNEGA ZAVOJEVALCA IN PRI OBRAMBI NAŠIH MEJA ŽRTVOVALI 23 ŽIVLJENJ .

MNO Maribor prikazuje na svojih stalnih in občasnih razstavah obdobje od 1918 - 1945. Razstava Maribor 1941-1945 prikazuje čas narodnoosvobodilne vojne na mestnem območju. V Mariboru je bilo od 1941-1945 središče okupatorjeve oblasti za Spodnjo Štajersko. Tu so bili glavni okupatorjevi ponemčevalni uradi.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 525.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 220-223.

Dopolnila: Posebno pozornost zbudi od leta 2018 stalno postavljena razstava o legendarnem Pohorskem bataljonu na vrtu muzeja.

Krajani območja Jurovski dol so bili v precejšnjem številu vključeni v narodnoosvobodilno gibanje kot aktivisti ali kot borci NOV. Nekaj jih je padlo oziroma bilo ubitih.Krajani krajevne skupnosti Jurovski dol so se jim po vojni oddolžili tako, da so na kulturnem domu v Jurovskem dolu vzidali spominsko ploščo z imeni padlih.

Vir: Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju, Drago Novak,Ivo Orešnik,Herman Šticl,Pomurska založba, Murska Sobota , 1985

           [zvezda]

ŽRTVE ZA SVOBODO

RUDOLF TOPLAK

FRANC ŠNAJCER

FRANC ORNIK

IVAN LORBER

ANTON PLANER

27.4.1973 KO ZB NOV JUROVSKI DOL

.

plošča spodaj:

KAREL ČIŽEK

  1909 - 1941

V veži šole v Šentrupertu sta spominski plošči 20. domačinom-padlim borcem in žrtvam okupatorja. Poleg te plošče je bila leta 1975 vzidana tudi plošča padlim borcem Celjske čete. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Str. 491 in 494.

,Na avtocestni pentlji med Hajdino in Kidričevim je, zemljanka kurirske postaje S-8. Kurirska postaja S-8 je bila ustanovljena v začetku leta 1944. Postaja je delovala na silno neugodnem ozemlju, na katerem so Nemci pogosto organizirali hajke na kurirje in politične delavce. Težaven je bil tudi prehod čez Dravo. Kurirji so jo morali često kar preplavati.

Do septembra 1944 se je S-8 zadrževala v gozdovih okrog Strnišča (danes Kidričevo). Iz varnostnih razlogov se je morala večkrat seliti. Iz začetnega taborišča blizu glavne ceste Zgornja Hajdina - Šikole, se je preselila v bližino vasi Njiverce, od tam pa v gozdove južno od železnice Ptuj - Pragersko, blizu ceste Hajdina - Apače. Vir: Rado Zakonjšek (Kurirji str. 454). 

Spomenik je doprsna plastika Borisa Kidriča postavljena na pravokoten podstavek. Plastika je bronasta. Stala je pred staro osnovno šolo, ki se je imenovala po B. Kidriču.Vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica

Na seznamu spotikavcev na nemški Wikipediji slike tega spotikavca ni. Postavljen 27. januarja 2022.

HIER WOHNTE
STANKO DEVETAK
GEBOREN 1927
VERHAFTET 30.9.1943
DEUTSCHLAND
SCHICKSAL UNBEKANNT

EŠD: ni
Spominska kamnita plošča velikosti 0,60 x 0,80 m, je pohorski granit temnejše barve in z vklesanim sporočilom, je nameščen na vogalu hiše,  na južni strani, desno od vhodnih vrat in okoli 2,5 m od tal.

Spominsko ploščo so vgradili in odkrili člani krajevnih organizacij ZB Moravče in Gabrovke, dne 25.4.1980.

V TEJ HIŠI JE BILA MED NOB OD LETA 1941 - 1943 GLAVNA PARTIZANSKA JAVKA ZA ZVEZO OD ŠTAJERSKE, REVIRJEV, GABROVKE DO LJUBLJANE.

VODILI SO JO ALBIN VOZELJ, BERTA VOZELJ IN FRANC SOTLAR - DADO.

SVOJA ŽIVLJENJA SO ŽRTVOVALI ZA SVOBODO.

Ilija Badovinac, kmečki sin, je bil sovaščan Janka Brodariča. Rodil se je 21.avgusta 1917. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil že leta 1941 in je bil član terenskega odbora OF Rosalnice. Med belokranjske partizane je vstopil 20. maja 1942 skupaj s svojima bratoma Markom in Vladom. Z junaštvom se je izkazal že v prvih napadih na sovražnika in je postal komandir 2. Belokranjskega bataljona, zatem pa namestnik komandanta 1. bataljona belokranjskega bataljona. Vse do svoje smrti je bil na komandnih položajih v raznih partizanskih enotah, s kazterimi se je bojeal po Dolenjskem, hrvaškem Žumberku in na Štajerskem. Bil je komandant Gorjanskega bataljona Krškega odreda in komandant 1. bataljona Vzhodnodolenjskega odreda, komandant 3. bataljona Cankarjeve brigade od 24. decembra 1942 do septembra 1943, nato krajši čas namestnik komandant Šlandrove in namestnik komandanta 12. brigade, ko je s XIV.divizijo iz Bele krajine preko Hrvaške odšel na Štajersko, pa je bil komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade.Med boji z vermani na prehodu ceste Jurklošter - Rimske Toplice 12. februarja 1944 je bil pri Zagračnici, ko je skušal padlemu sovražniku odvzeti orožje, smrtno zadet.Za narodnega heroja je bil imenovan 23. decembra 1951.

Avtor doprsnega kipa je akademski kiparZdenko Kalin,  3.julija 1983 ga je odkrila OO ZZB NOV Metlika.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (  62)

Foto: M. Hladnik, 1. 5. 2017

Prim. tudi: Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.185)

ILIJA BADOVINAC

1917 - 1944

EŠD:9435

Na ploščadi velikosti 2 x 3 m, tlakovana s kamnitimi pravokotnimi ploščami različnih dimenzij, stoji kamniti valj visok en meter, premera pol metra, na katerem je 0,7 m visoka kovinska skulptura s tremi zmaji, ki nosijo okroglo skledasto posodo - kelih.

Napis je vklesan po obodu valja. Spomenik stoji na zelenici pred stavbo Dolenjska cesta 11, v kateri je sedež Strelske zveze Slovenije.

Avtor spomenika je arhitekt Edo Mihevc, postavili so ga 1956. leta.

Italijanske oblasti so uporabljale bivše vojaško vežbališče na Dolenjski cesti za streljanje obsojencev in talcev. Večino žrtev so ustrelili na tem kraju do srede maja 1942, ko so Italijani začeli streljati v Gramozni jami.

Poleg žrtev, ki jih je vojaško vojno sodišče 11. armade obsodilo na smrt že leta 1941, je bilo po 24. aprilu 1942, ko so italijanske vojaške oblasti izdale odlok o streljanju talcev, na strelišču ustreljenih tudi prvih 21 talcev. 1. maja sta bila ustreljena kot prva dva Ernest Eypper, narodni heroj in Mirko Gašperlin, nato 11. maja naslednjih 10, dan pozneje pa še 9 talcev. Talcem je ZB postavila spomenik 4. julija 1956.

Viri:

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga 1961, str. 54.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 172.

.

Geslo: herojsmrt123

NI MRTEV KDOR IZKRVAVI ZA SREČO, ZA PROSTOST LJUDI.

BORCEM IN TALCEM PADLIM ZA SVOBODO

    1941   -  1945

Pohorska četa Lackovega odreda, ki je po odhodu glavnine odreda na Kozjak septembra 1944 ostala na Pohorju, je izvajala akcije na razmeroma velikem območju. Predvsem je rušila železniški progi Maribor-Celje in Maribor-Dravograd ter napadala manjše sovražnikove postojanke. Njena najpomembnejša akcija je bila izvedena v Bistrici pri Limbušu v noči na 27. december 1944. Poveljstvo čete se je z akcijo odločilo zato, da bi izboljšalo njeno oborožitev, saj je zaradi dotoka novincev v četi močno primanjkovalo orožja in druge opreme.

V Bistrico ni šla vsa četa. Partizani so najprej izvedli preskrbovalno akcijo, v kateri so zaplenili večje količine moke, vina, dva vola, svinjo in še drugo, nato so odšli v tovarno okovja in pločevinastih izdelkov, kjer so razdejali pisarno, zaplenili pisalne stroje in pobrali pogonske jermene, ki so jih uporabili za podplate svojih obuval.

Potem, ko so partizani opravili preskrbovalno akcijo v tovarni, je skupina dvanajstih prostovoljcev napadla še vojaško postojanko na železniški postaji, ki je bila zavarovana z žičnimi ovirami, minami in bunkerji. S pretvezo so Partizani najprej razorožili stražarje in nato še ostale vojake. Upirati se je poskušal le poveljnik, a so ga hitro ukrotili. Razorožene vojake, ki so jim partizani vzeli uniforme in jih pustili samo v spodnjem perilu, so opozorili, naj čim prej odidejo iz Bistrice, ker jih bodo sicer, če bodo znova prišli, usmrtili. Partizani so na postaji v Bistrici zaplenili strojnico, brzostrelko, 16 pušk, raketno pištolo, 30 ročnih bomb in precej streliva, uničili pa so tudi naprave v prometni pisarni. Bogat plen so na saneh odvlekli na Pohorje. Uspešna akcija Pohorske čete Lackovega odreda v Bistrici pri Limbušu (ob Dravi) je bila pomembna, ker je bila izvedena v času velike okupatorjeve ofenzivene dejavnosti na območju 4. operativne cone. Enote te cone konec leta 1944 niso zavzele nobene druge okupatorjeve postojenke.

Spominsko ploščo so odkrili leta 1983. Njene dimenzije so 60 x 90 x 3 cm.

Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 39

fotografija:

Bistrica_ob_Dravi

V NOČI NA 27.12.1944 JE POHORSKA ČETA
LACKOVEGA ODREDA RAZOROŽILA
VOJAŠKO POSADKO OKUPATORJEVE
POSTOJANKE NA TEJ POSTAJI.

     PREDAJTE OROŽJE. ZGINITE STRAN,
     TUJCEM VELEVAM JAZ - PARTIZAN.

DECEMBER 1983       KS IN DPO BISTRICA OB DRAVI
                                      ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO
                                                    LJUBLJANA