Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
8344
Ljubljana, pokopališče Dravlje, Šlosar Franci

Sistory navaja Ime in priimek: Franc Šlosar, Oče: Franc, Mati: Terezija, Datum rojstva: 13. 8. 1914, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Dravlje, Datum smrti/izginotja: 22. 2. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ljubljana, Dravlje, Kraj pokopa: neznano.

» Februarja 1944. leta so ugrabili tudi 31-letnega Franca Šloserja iz Dravelj. V družini so bili trije bratje in dve sestri. Oče in dva sinova so bili mizarji. Delali so pri privatnem mizarskem podjetju Rojc v Šiški.

Belogardistični ovaduhi so imeli na piki očeta Franca in sina Franca. Zaradi ovadbe sta bila v italijanski internaciji. To domačim izdajalcem ni bilo dovolj. Nekega dne je šel Franc v službo. Na mejnem bloku v Šiški so ga zadržali in od tistega dne se je za njim izgubila sled. Kot so mi Šloserjevi povedali, je med vojno nekdo od domačinov rekel, da je Franc pokopan tako blizu doma, »da lahko domov gleda.«

Po vojni so na travniku pri Dravljah postavljali telekomunikacijske drogove. Pri izkopu neke jame so odkrili skupinski grob neznanih žrtev vojne, vendar niso mogli ugotoviti njihove identitete.« (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 297)

»48 ŠLOSAR Franc, rojen 1914 v Dravljah.

29. februarja 1944 so domobranci – pripadniki črne roke ujeli njega in Karla Riha in ju ubili. Ni znano, kje sta njuna grobova. (Vir: Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 297; Dokumentacija občinskega odbora ZZB Ljubljana Šiška) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 329)

(Iskalnik grobov Žale, https://grobovi.zale.si/# ) Dostop: 23. 5. 2023

Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [9], Vrsta: [8], Grob: [7]

                     ŠLOSARJEVI
FRANCI   * 13. 8. 1914      PADEL 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 24.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
8.11.2023. 00:00
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253
8023
Rudolf Hribernik - Svarun, Ljubljana Vič

herojgrob1234

Na nagrobniku ni nobenih oznak partizanstva.

Pokopališče Vič, oddelek ZID, vrsta DL, grob 36

RUDOLF HRIBERNIK 1921--2002

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 22.12.2022
6.1.2023. 00:00
Dodal svežo fotografijo nagrobnika. M. Hladnik 6. 1. 2023
Nagrobnik
Ljubljana
K.o.: 1723-VIČ, št.parc.: 1500
4424
Franc Kač, Arja vas

Franc Kač, rojen 1903 v Arji vasi. Med okupacijo je podpiral partizane. Ob osvoboditvi je bil mobiliziran v VDV. Dodeljen je bil straži v Arji vasi, ki je imela nalogo, da razorožuje nemške vojake in ustaše. Pri tem je padel v spopadu z ustaši.

*Vir: Spomeniki NOB v občini Žalec.

Ob cesti skozi Arjo vas, 200 m severno od križišča z glavno cesto, v bližini hišnih št. 5, 6, 7.

          zvezda

     KAČ FRANC
PADEL NA PRAGU
SVOBODE SLOVENSKEGA
NARODA 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 8. 2019 S. Gradišnik, 30. 09. 2020 26.9.2021 D.Divjak
26.9.2021. 00:00
Opis in viri, Gradišnik. 26.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak Po "Sistory" Frančišek Jožef roj. 24.02.1903 v Arji vasi, samski, kmečki sin, pade 11.05.1945-Bor1974-13.III.2024
Spominski kamen.
Žalec
8934
Ivan Furlan, Vižovlje
Vižovlje / Visogliano, pred vaškim vodnjakom [kje je to?]

IN VIŽOVIJE WOHNTE
IVAN FURLAN
GEBOREN 1920
ERMORDET
15.7.1944
RISIERA
[zamenjaj s slovenskim besedilom]

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
19.4.2024. 00:00
Spotikavec
7164
Pugled, tabor 2. partizanskega bataljona na Pugledu

OBELEŽJE NA PROSTORU TABORA 

II. partizanskega bataljona

  • ZB Sostro
V grapi pod vrhom Pugleda, na južni strani pod piramido na vrhu, nad izvirom. Na Pugled krenemo po markirani planinski poti iz Podlipoglava. Na dobri polovici poti gre steza tik mimo plošče za stražarsko mesto št. 1. Na razcepu kakih 50 m naprej zavijemo desno in opazujemo pobočje pod seboj. Že po nekaj deset korakih spet približno 50 m pod potjo zagledamo betonski podstavek s ploščo. V njeni neposredni bližini sta opazni vdolbini, kjer sta stala manjša objekta. 46,009N 14,63E oz. S 46.01002, V 14.63514

[zvezda] OD 10. 1. DO 23. 3. 1942
JE BIL NA TEM MESTU
TABOR 2. PARTIZANSKEGA BATALJONA
ODBOR II. PO NOV 1976

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 29. 1. 2022
9.1.2023. 00:00
Dodal fotografijo Franca Štibernika M. Hladnik 15. 4. 2022 Dodal sliki in natančnejši opis zakoncev Luštrek: "Menda je bila tu le kuhinja bataljona, ki je potrebovala vodo iz potoka v grapi pod njo. Če gremo stezo više mimo izvira omenjenega potoka (tam se vrti mlinček), pa lahko ob kolovozu opazimo najmanj deset lukenj nekdanjih zemljank, v katerih so bivali borci. Pripenjam še sken zemljevida, kod smo hodili, kot ga je narisal Jani. [...] Še legenda plošč na zemljevidu: 1 Stražarsko mesto št. 1 2 Tabor 3 Padli v boju 23. 3. 1942 (piramida) 4 Zaprisega mladincev 5 Bitka 23. 3. 1942" -- M. Hladnik 9. 1. 2022 M. Kermavnar, 21.10.2024, premaknil zvezdico na GPS koordinate v Lokaciji
Ljubljana
6129
Padlim prediliniškim delavcem, Litija

Sedmim padlim predilniškim delavcem, Litija.

  • Litijski zbornik, 530.
Za upravno stavbo Predilnice Litija, ob železniški progi na Predilniški ulici. Najbližja hišna številka: Predilniška ulica 3

                                 [zvezda]
                 V POČASTITEV TOVARIŠEV

ČRNE ANTON                       OKOREN FRANC
DEČMAN FRANC                   PAVLIHA FRANC
DOLŽAN FRANC                    PETJE MIMI
GLIHA JOŽE                           PREMK ANTON
LAMBERGARGAR VILI          TOMAŽIČ FRANC
MARKELJC JOŽE                   UČAKAR JOŽEFA
NOVAK FRAN                         VIDIC FRANC
OKOREN KARLO                   VIDMAR FILIP
OKOREN FRANC

        PADLIM ZA SVOBODO, SOCIALIZEM
 KOLEKTIV - PREDILNICA LITIJA - SEP. 1956

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 18. 8. 2020
30.8.2024. 00:00
M.Kermavnar, 30. 8. 2024, dodal posnetka in besedilo na spomeniku, označil spomenik kot obstoječi, dopolnil lokacijo, vse po predlogi Saše Šest.
Spominska plošča
Litija
K. o. 1835 HOTIČ, parc. št. 1527/69
8304
Mokrec, Spomenik Antonu Reichu

Sistory: Anton Silvester Reich, Datum rojstva: 31.12.1919, Kraj rojstva: Ljubljana, Datum smrti / izginotja: 08.11.1943, Kraj smrti / izginotja: Sive doline nad Škriljem, Kraj pokopa: NULL

Dostop: Skozi Ig se zapeljemo v Škrilje. Tam sledimo kažipotoma za Tlake in Petelinove doline v desno. Cesta se kmalu spremeni v makadamsko. Na prvem razcepu čez 1 km se držimo skrajno levega kraka, na naslednjem čez nadaljnjega 1,5 km pa desnega. 500 m naprej opazimo lovski dom družine Mokrc, umaknjen desno s ceste. Najbolje, da tam parkiramo. Peš nadaljujemo po cesti proti Mokrecu in Petelinovim dolinam, a samo 100 m do prvega cestnega odcepa v desno. Zavijemo tja in prej kot čez 50 m zagledamo levo nad cesto spomenik. Od Škrilj dalje ni nobenih oznak. Koordinate: S 45.90643, V 14.51985

  [zvezda]
.
 SPOMIN
 BORCA
           NOV
 REICH
ANTONA
ING. KEMIJE
     PADLEGA
  9. 11. 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9. 5. 2023, po besedilu in fotografijah Mojce in Janija Luštrek
9.5.2023. 00:00
Ig
K. o. 1708 Golo, parc. št. 1237/2
3416
Grob partizana Jana

Grob s ploščo partizanskega izvidnika Jana pri Škofovem križu pod Velikim Koprivnikom v Bohorju. Grob je označil njegov partizanski prijatelj Maksi.

V delu Tomaža Teropšiča Kozjanski odred, 2. knjiga (Založba Obzorja, Maribor, 1993) se na seznamu borcev odreda ime Jan pojavi samo dvakrat. Eden od njiju je češki študent Jan Vlasak, ki je bil med drugim vodnik 1. čete 3. bataljona (str. 385). Podatki v vsem ustrezajo tistim z groba. Maksov pa je bilo v odredu več.

Ob poti od koče na Bohorju na Veliki javornik pri škofovem križu.

          TUKAJ POČIVA

                  JAN

  PARTIZANSKI IZVIDNIK
 I. ČETA III. BATALJONA
KOZJANSKEGA ODREDA
             V SPOMIN
                              MAKSI

Obstoječi spomeniki
Ljubo Motore, 25. 8. 2018; slika 3 Bor1974-17.X.2020
6.3.2024. 00:00
M.Kermavnar, 6. 3. 2024, Po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na spomeniku, dodal status in podatke o Janu, ki mu je obeležje posvečeno.
Grob
Šentjur
K. o. 1163 Šentvid pri Planini, parc. št. 657/156
8380
Vodice, pokopališče, družina Žnidar

     Žnidar Franc: Sistory navaja Ime in priimek: Franc Žnidar, Oče: Janez, Mati: NULL, Datum rojstva: 17. 03. 1884, Kraj rojstva: Utik, Kraj bivanja: Utik, Datum smrti/izginotja: 03. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Utik, Kraj pokopa: Vodice.

     Žnidar Marija: Sistory navaja Ime in priimek: Marija (Frančiška) Žnidar, Oče: Janez, Mati: NULL, Datum rojstva: 19. 05. 1889, Kraj rojstva: Vodice, Kraj bivanja: Utik, Datum smrti/izginotja: 03. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Utik, Kraj pokopa: Vodice.

     Žnidar Janez: Sistory navaja Ime in priimek: Janez Žnidar, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 28. 09. 1930, Kraj rojstva: Utik, Kraj bivanja: Utik, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 03. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Utik, Kraj pokopa: Vodice.

.

»Franc Žnidar iz Utika je bil opekarski delavec v Mengšu. Z ženo Marijo sta imela osem otrok. V najemu sta imela majhno kajžarsko hišo, v kateri je bila majhna črna kuhinja in samo ena nizka starinska soba z linami. Hiša sploh ni imela oken v današnjem pomenu besede.

»Kajža je bila last srenje,« se spominja Mimica Grubanc, Žnidarjeva, »toda zloglasni duhovnik Peter Janc jo je samovoljno prepisal na župnijo. Nekega dne je mami poslal listek s sporočilom, naj takoj plača najemnino, ali pa jo bo s pomočjo orožnikov vrgel na cesto.

 […] Trije otroci so že v mladosti umrli. Brat France je 1942. leta, ko je bil star 33 let, odšel v partizane. Ni partizanil v domačem kraju, zato med vojno nikoli ni prišel domov. Bil je v 12. brigadi.

Od 1942. leta so bili partizani skoraj vsak večer v naši hiši. Bila sem sekretarka mladine in SKOJ. K nam je večkrat prišla tudi žena nekega terenca in mislim, da so ji sledili in nas tako odkrili. 3. marca 1944. leta so me aretirali. Tedaj sem bila stara 23 let. Razen mene so aretirali še 52-letno mamo Marijo, 25-letno sestro Ivanko in 22-letno sestro Francko. Po nas so prišli gestapovci z Bleda.

Odpeljali so nas na vodiško orožniško postajo. […]

Iz Vodic so nas pripeljali v Kamnik. […]

Vse tri sestre smo bile poslane v zloglasno taborišče Ravensbrück … Nismo slutile, da nam je to hudo taborišče pravzaprav zatočišče. Če bi nas iz Begunj spustili domov, bi nas že čez nekaj dni vse pobili. Tako pa so doma umorili očeta, mamo in brata Janeza.

Kako in kdaj se je to zgodilo, sem zvedela šele po vojni. 3. aprila 1944. leta je okrog polnoči zalajal sosedov pes. Soseda Cilka Kimovec je vstala in pogledala skozi okno. Bila je svetla noč. Pred našo hišo je zagledala dva moška, ki sta ji kazala hrbet in ju zato ni prepoznala. Neznanca sta skušala na silo priti v našo hišo. Niso jima hoteli odpreti. Končno sta le z železno palico iztaknila vrata iz podbojev in vdrla v hišo. Soseda ni slišala govorjenja, le rezek rafal iz brzostrelke je odjeknil po vasi in prebudil vaščane. […]

Po strelih je Cilka pozorno uprla oči v neznanca, ki sta prišla iz hiše. Dobro ju je videla v obraz. Zlomka, saj to sta Zehlmann in orožnik Klopčič, je zamrmrala.

Kot so mi po vojni povedali sosedje, je oče Franc ležal na tleh ob postelji, roko pa je držal na čelu. Dobil je 14 strelov. 13-letni brat Janez je ležal na tleh, čezenj pa mati, ki ga je s telesom skušala zaščititi. Še mrtvega je stiskala k sebi, da so ju težko ločili. Mati je bila ustreljena v glavo, brat pa v vrat.

Naslednjega dne vodiških orožnikov sploh ni bilo blizu. […]« (Jože Vidic, Umor Žnidarjeve družine v Utiku, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 635–638)

Opomba ZP: Mimica Grubanc  je verjetno Marija Gubanec, kakor je zapisano na nagrobniku.

_________________________________________________________________________

»13. ŽNIDAR Franc, rojen 17. marca 1884 v Utiku, opekarski delavec, oče,

  14. ŽNIDAR Janez, rojen 1931, v Utiku, njun sin,

  15. ŽNIDAR Marija, rojena 19. maja 1889 v Vodicah, mati.

3. aprila 1944 so pripadniki črne roke v Utiku pobili vse tri Žnidarjeve, tudi Marijo, ki je bila mati sedmih otrok.

(Vir: Spomin je moč, ZZB Ljubljana Šiška, str. 116; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, II. izdaja, str. 635)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 393)

Pokopališče Vodice, prva pot takoj levo od glavnih pokopaliških vrat, 6. vrsta, 1. grob desno.

ŽRTVE NACISTIČNEGA NASILJA
.
ŽNIDAR FRANC   17. 3. 1984       USTRELJEN   3. 4. 1944
ŽNIDAR MARIJA  19. 5. 1889              "                3. 4. 1944
ŽNIDAR JANEZ    28. 9. 1930              "                3. 4. 1944
                      ______________________________
GUBANEC JANEZ    4. 8. 1925  –  28. 6. 1984
GUBANEC MARIJA    ROJ. ŽNIDAR
                                     5. 5. 1921 – 11. 9. 2002

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 8.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
8.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Vodice
K. o. 1741 Vodice, parc. št. 48
8385
Šmartno pod Šmarno goro, pokopališče, Medved Martin

Martin Medved:

Sistory navaja  Ime in priimek: Martin Medved, Oče: Martin, Mati: Frančiška, Priimek matere: Knific, Datum rojstva: 16. 11. 1925, Kraj rojstva: Tacen, Kraj bivanja: Tacen, Datum smrti/izginotja: 01. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnje Ravne pri Cerknem, Kraj pokopa: Šmartno pod Š. g.

Pokopališče Šmartno pod Šmarno goro, Oddelek: [ZID], Vrsta: [D1], Grob: [34].

[križ]
                  [fotografija]
                       POKOJIŠČE
                     PINTARJEVIH
                      IZ TACNA 12
.
        MAMA FRANČIŠKA MEDVED
roj. KNIFIC, * 11. 3. 1885           + 9. 12. 1943
   SIN FRANCE   * 21. 8. 1912     + 4. 8. 1943
           SIN MARTIN     PARTIZAN
* 16. 11. 1925          PADEL NA GORIŠKEM 2. 7. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar,10.6.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
10.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1750 - Šmartno pod Šmarno goro, parc. št. 268
8391
Štepanja vas, pokopališče, Anžič Franc

Sistory navaja Ime in priimek: Franc Anžič, Oče: Franc, Mati: Alojzija, Datum rojstva: 27. 08. 1912, Kraj rojstva: Vevče, Kraj bivanja: Štepanja vas, Datum smrti/izginotja: 27. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Kočevski Rog/SCVPBPugled/, Kraj pokopa: NULL.

Iskalnik grobov Žale, Štepanja vas, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# vrne za ime Ocepek Vida

Pokopališče Štepanja vas, Ljubljana, Oddelek:[ZID], Vrsta: [BL], Grob: [31]

  RODBINA FR. ANŽIČEVA

                  FRANC
    Posestnik in mes. mojster
*11. 4. 1883        + 7. 5. 1942
               SIN FRANC
* 13. 8. 1912 PADEL V NOV 1943
            NA SVIDENJE!

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
17.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K.o.: 1772 - Štepanja vas, št.parc.: 175
5939
Kodreti, spomenik NOB

Spomenik dimenzij 130 x 115 cm z napisanimi imeni in letnicami rojstva ter smrti za:

23 padlih v NOB in 2 neznana padla;

4 žrtve fašizma

spomenik odkrit 1991

Ob SV zidu pokopališča Kodreti.

     PRIŠEL BO ČAS IN TAKRAT
                SPOMINJAL ŠE POZNI BO ROD
.
                    PADLI V NOB
.
ČEHOVIN          BENJAMIN     1909 – 1945
ČEHOVIN          FRANC           1913 – 1942
ČEHOVIN          LUDVIK           1909 – 1944
ČEHOVIN          VALTER          1918 – 1944
FABJAN             ZDRAVKO      1923 – 1945
JEŽ                    JOŽEF            1926 – 1943
KANTE               EVGEN           1914 – 1945
KANTE               MILAN            1916 – 1945
KANTE               VLADISLAV    1912 – 1942
KOBAL               ALOJZIJ         1913 – 1943
MARGARIT        BRUNO          1924 – 1945
MARGARIT        MARIO           1928 – 1945
MARINIČ            RUDOLF        1907 – 1945
MOHORIČ          IVAN               1913 – 1945
PADOIN             JOŽEF            1909 – 1943
PREGELJ          CVETKA         1922 – 1944
RUDEŽ               ALOJZIJ         1917 – 1943
ŠTEMBERGER JOŽEF             1909 – 1944
UKMAR              ALBERT          1918 – 1943
UKMAR              JOŽEF            1926 – 1944
VIDRIH               ANTON           1907 – 1943
ŽGUR                JOŽEF             1915 – 1944
.
                        NEZNANA
                            1944
                            1944
.
      JUNAKOV, KI V GROBU TROHNIJO
                      ŽRTVE FAŠIZMA

.
UKMAR             FRANČIŠKA    1885 – 1944
UKMAR             JOŽEF             1923 – 1945
VIDRIH              JOŽEF             1891 – 1944
ŽAMAR             TEREZIJA        1864 – 1944
.
                             GORNJA BRANICA 1991

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
15.7.2020. 00:00
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografija1, opis, napis na spomeniku
Komen
2702 KODRETI, 1670/2
8395
Štepanja vas, pokopališče, Pavčič Jakob in Vinko

Za Jakob Pavčič Sistory navaja Ime in priimek: Jakob Pavčič, Oče: Jakob, Mati: Marija, Priimek matere: Breskvar, Kraj rojstva: Štepanja vas, Kraj bivanja: Štepanja vas, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dora/Mittelbau, Kraj pokopa: Dora/Mittelbau, Država pokopa: Nemčija.

 »Koncentracijsko taborišče Mittelbau – Dora je bilo osvobojeno 11. aprila 1945. Skozi taborišče in njenih 30 podružnic je šlo več kot 32 tisoč ljudi. Med njimi je bilo 700 do 800 Jugoslovanov, od tega 325 Slovencev. Le malo jih je preživelo.
Koncentracijsko taborišče Dora so nacisti ustanovili 22. avgusta 1943 kot podružnico KL Buchenwald, iz katerega so takoj preselili na tisoče delavcev za povečanje podzemnih skladišč in postavitev proizvodnih montažnih hal ter železniških povezav iz podzemlja na ranžirno postajo v Nordhausnu. Potem, ko so v noči iz 17. na 18. avgust 1943 angleški bombniki močno poškodovali raketna izstrelišča in proizvodne hale brezžično vodenih raket V2 na otoku Usedom v Baltskem morju, so na predlog ministra za oborožitev Alberta Speera preselitev montažnih linij raket V2 v podzemlje hribovja Unterharz, severno od Nordhausna, kjer so že obstajala podzemna skladišča kemičnega orožja in bencina.
Taborišče Dora je 1. novembra 1944 postalo samostojno. Ena najhujših podružnic Dore je bilo taborišče Erlich. Angleški bombniki so 3. in 4. aprila 1945 praktično uničili mestece Nordhausen vendar tako, da so ostale vse železniške in ceste povezave, ki so vodile iz KL Dora na ranžirno postajo v centru Nordhausna nedotaknjene. Angleški bombniki so pobili tudi preko 1200 internirancev na »Appelplatzu« Boelke Kaserne.« (Spletni vir: Mag. Boris Nemec, Koncentracijski taborišče Mittelbau – Dora, https://www.svobodnabeseda.si/11-april-1945-osvobojeni-koncentracijski-taborisci-buchenwald-in-dora/ Pristop: 17. 6. 2023)

__________________________________________________________________________

Za Vinko Pavčič Sistory navaja Ime in priimek: Vincenc Pavčič, Oče: Jakob, Mati: Marija, Priimek matere: Breskvar, Datum rojstva: 11. 01. 1921, Kraj rojstva: Štepanja vas, Kraj bivanja: Štepanja vas, Poklic (soc. status):dijak, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1945, Kraj smrti/izginotja: Bergen – Belsen, Kraj pokopa: Bergen – Belsen, Država pokopa: Nemčija.       

»Bergen-Belsen (ali Belsen) je bilo nacistično koncentracijsko taborišče v Spodnji Saški v severni Nemčiji, jugozahodno od mesta Bergen. Prvotno je bilo ustanovljeno taborišče vojnih ujetnikov, leta 1943 pa je postalo koncentracijsko taborišče. Sprva je bilo namenjeno izmenjavi vojnih ujetnikov, kjer so judovske talce izmenjevali z nemškimi vojnimi ujetniki. Taborišče se je kasneje razširilo za sprejem Judov iz drugih koncentracijskih taborišč. 

 Od leta 1941 do 1945 je skoraj 20.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in še dodatnih 50.000 drugih zapornikov umrlo v taborišču. 35.000 jih je umrlo za tifusom v prvih mesecih leta 1945, tik pred in po osvoboditvi.« (Spletni vir: http://vojnapotovanja.si/potovanja/nemcija/211-taborisce-bergen-belsen Dostop: 17. 6. 2023)

Pokopališče Štepanja vas, Ljubljana, Oddelek [10], Vrsta [4], Grob [9]

          PAVČIČ           [križ]               SOJER
OČE JAKOB    *1883   +1959   
SINOVA
JAKOB    * 1915    + 1944
VINKO    * 1921     + 1944       
UMRLA V NEMŠKEM TABORIŠČU      

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
17.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K.o.: 1772 - Štepanja vas, št.parc.: 175
8438
Sostro, pokopališče, Kamnar Ivan

Sistory navaja za Kamnar Ivan Ime in priimek: Ivan Kamnar, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 07. 02. 1921, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Zadvor, Datum smrti/izginotja: 23. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gradišče nad Pijavo Gorico, Kraj pokopa: Sostro.

»[…] Kamnar Ivan, Zadvor    1921–1944« (Lado Ambrožič – Novljan, Padli, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV IN POS 9, Ljubljana: 1975, str. 851)

 

Nahajališče

 Iskalnik grobov Žale, Sostro, https://grobovi.zale.si/# , pokaže podatek za Anton Kamnar (1911-1936.

Pokopališče Sostro, Ljubljana, Oddelek [2], Vrsta: [5], Grob [1]

LENARTOVI
KAMNAR                       KAMNAR
IVAN  *1921    + 1944
POČIVA NA URHU

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 3.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
3.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K.o.: 1773 - Dobrunje, št.parc.: 168/7
8452
Stožice, pokopališče, Mucher Anton

SIstory navaja Ime in priimek: Anton Muher, Oče: Anton, Mati: Marta, Datum rojstva: 10. 02. 1927, Kraj rojstva: Vrhnika, Kraj bivanja: Mala vas, Datum smrti/izginotja: 18.03. 1943, Kraj smrti/izginotja: Bakrc pri Ambrusu, Kraj pokopa: Cvibelj.

»Seznam članov in aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda […] Mala vas […]

74. MUCHER ANTON-MUHEC. rojen 1927, ključavničarski vajenec, odšel k partizanom na Dolenjsko leta 1942, padel leta 1943 na Dolenjskem.« (Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad,  2. zvezek, Ljubljana, 1985, str. 287)

Iskalnik grobov Žale, Stožice, https://grobovi.zale.si/# pokaže podatek za Anton Mucher (1901–1978).

Pokopališče Stožice, Ljubljana, Oddelek: [3], Vrsta: [7], Grob: [2].

[križ]
                             MUCHERJEVI

ANTON *10. 2. 1927  +18. 1. 1943 PADEL V N. O. V.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 10.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
10.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1735 Stožice, parc. št. 670
9323
Viševek, pokopališče, Janez Martinčič

V družinskem grobu je pokopan Janez Martinčič. Italijani so ga ubili 1942 pod Ulako kot civilno žrtev.Prvotni nagrobnik z imenom Janez Martinčič še obstaja. Zamenjan je bil s ploščo z družinskim imenom.

https://obelezja.wordpress.com/2024/10/11/visevek-pokopalisce-janez-martincic/

Foto: M. Toni

Lokalno pokopališče Viševek, grob je na koncu pokopališča ob steni.

DRUŽINA

MARTINČIČ

                   PUDOB

Obstoječi spomeniki
D. Divjak po podatkih M, Tonija, 13.10.2024, 13.1.2025
13.1.2025. 00:00
D. Divjak dodal fotografije, 13.1.2025
Grob
Loška dolina
8469
Zgornje Gorje, pokopališče, Cundrič Ivan in Vinko

Ivan Cundrič – Sistory navaja Ime in priimek: Ivan Cundrič, Oče: Franc, Mati: Ivana, Priimek matere: Potočnik, Po domače: Pri Cundriču, Datum rojstva: 19. 09. 1926, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 15. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Kamnje pri Ajdovščini, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.

»[…] 15. CUNDRIČ IVAN Rojen 1926 v Podhomu; izučil se je v trgovini. Ko je prišel na vrsto njegov letnik, je tudi on šel v nemško vojsko. Po enem letu se mu je posrečilo pobegniti in 6. januarja 1945 se je priključil NOV. Bil je  v Bazoviški brigadi. Padel je na Primorskem 17. februarja 1945.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 433)

_________________________________________________________________________________ 

Vinko Cundrič – Sistory navaja Ime in priimek: Vincencij Cundrič, Oče: Franc, Mati: Ivanka, Priimek matere: Potočnik, Po domače: Pri Cundriču, Datum rojstva: 31. 03. 1924, Kraj rojstva: Jesenice, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 23. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Cerkno, Kraj pokopa: Cerkno.

(Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 433)

»[…] 126. CUNDRIČ VINKO Rojen 1924 v Podhomu; kakor njegov brat, si je tudi on izbral trgovski poklic. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Šele po osemnajstih mesecih se mu je posrečilo pobegniti in tako se je 26. januarja 1945 priključil partizanom. Potem je bil pri Zalem Logu ranjen in 25. marca 1945 je v bolnišnici »Franji« podlegel ranam.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 434)

Pokopališče Zgornje Gorje

                      LJUBI NEPOZABLJENI
CUNDRIČEVI      [križ]      POTOČNIKOVI

SINOVI: MILAN
               IVAN
*  20. 9. 1926.  + 15. 2. 1945.
              VINKO
*  31. 3. 1924.  + 23. 3. 1945.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič.
19.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Gorje
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2
9325
Grobišče 1. bataljona KZO
Prve dni februarja 1945 je taboril 1.bataljon KZO v Zahomcih nad Vranskim. Od tod je odšel v Črni vrh h kmetu Martinu Lesjaku p.d. Černetu. O tem so bili obveščeni Nemci. Iz postojanke pri Pihlbirtu v Taboru je nemudoma krenila kolona okrog 200 mož proti Črnemu vrhu. Partizani so bili pravočasno obveščeni in so se umaknili prek Kozice čez Presedlje v zaselek Zaplanina. Batljon se je utaboril pri kmetih Ivanu Zajcu p.d. pri Tinčku in pri Ivanu Učakarju p.d. pri Pidru. To je bilo 6. februarja 1945.V bližnji soseščini, v koči kmeta Učakarja, je živela Ana Žitnik in njen 17 letni sin Anton. Žitnikova je bila nemškutarica in je tudi s svojim sinom najraje govorila po nemško. Kot se je pozneje izkazalo, je bila Žitnikova gestapovska zaupnica. Ko sta s sinom opazila partizane pri sosedih, sta sklenila, da to prijavita Nemcem. 8.februarja zjutraj je Anton pohitel v Ločico k vlasovcem. Gredoč se je oglasil pri kmetu Francu Slakanu p.d. pri Doberšku. Tudi v tej hiši so bili partizani. Žitnik se je pri zadnjih vratih izmuznil v gozd, nato pa stekel v Ločico.Ko je Štetinin prejel Žitnikovo prijavo, je telefoniral komandantu vlasovcev na Trojane. Skupaj sta napravila načrt za napad. Žitnik je vodil vlasovce iz Ločice skozi Zahomce in Črni vrh na Presedlje. Tam so postavili močno zasedo. Vlasovci iz Trojan so prodirali iz druge smeri, mimo Šentgotarda, Zgornje in Spodnje Zaplanine do obeh kmetij, kjer so bili partizani. Iznenada so udarili in tako presenetili bataljon. Vendar tu bataljon ni imel žrtev in se je kar v redu umaknil proti Presedljam. Visok sneg je sicer močno oviral pohod, vendar je bil štab bataljona že prepričan, da so se najhujšemu izognili. Vlasovci iz Ločice pa, ki so bili v zasedi, so bataljon spustili tik predse, nato pa z vsem orožjem udarili po borcih.Boj je bil kratek, a za bataljon usoden. Na bojišču je obležalo 36 borcev, le osemnajstim se je posrečilo uiti iz toče mitraljeških rafalov. Poveljnik bataljona Franc Bratun-Jelen je bil dvakrat zadet in hudo ranjen. Ko je spoznal, da se ne more več rešiti, se je sam ustrelil. Borci so bežali navzdol po grabnu Zahitrca proti Ločici. Med njimi je bilo več hudo ranjenih. Te so vlasovci živalsko pobijali in onečaščali. Tudi Žitnik se je hvalil, kako je brcal še žive partizane v "gobec". Padle borce so Nemci pustili ležati na kraju spopada tri dni. Šele tretji dan je občinska oblast odredila pokop. Med padlimi partizani so bili tudi trije domačini. Neki ranjenec se je privlekel v kočo k Žitnikovi. Ta je to sporočila vlasovcem, ki so poslali patruljo. Zvlekli so ga iz koče in ga nedaleč proč ubili.Po vojni so borce prekopali na Gorico nad Vranskim, vendar tudi tu nimajo svojega obeležja. Vir: Rado Zakonjšek-Cankar, Velika preizkušnja, str.491.
vsi123
Od domačij pri Tinčku in Pidru (Zaplanina 10 in 11) gremo po gozdni vlaki med travniki proti vzhodu, skoraj do Presedelj (cca 1km). Malo pod spomenikom borcem 4.operativne cone na Presedljah, zavijemo po gozdni vlaki proti severozahodu v gozd. Po 500 m hoje pridemo do konca vlake, kjer je ob grabnu in potočku Zahitrca grobišče. GPS: 46.203827° N, 14.961168° E
Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik in T.Gržina, 14. 10. 2024
14.10.2024. 00:00
Jama brez obeležja
Vransko
K. o. 1016 Črni Vrh, parc. št. 869
7369
Slavko Doberšek

Na hiši Slavka Doberška v Doropolju je spominska plošča, posvečena aktivistom OF, kjer so se zbirali v letih 1941-42.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Doropolje 13a

       NAD TO HIŠO JE STAL 
PARTIZANSKI DOM PRI IVANU 
   IN NEŽKI. V NJEM SO SE V 
  LETIH 1941-1942 SESTAJALI 
    ZAVEDNI SLOVENCI-PRVI 
 AKTIVISTI TEGA PODROČJA. 
 TU JE BIL LETA 1942 SEDEŽ
       PRVEGA ODBORA OF 
               ZA PLANINO.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik, 26.3.2022
6.3.2024. 00:00
M.Kermavnar, 6. 3. 2024, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek in katastrske podatke
Spominska plošča
Šentjur
K. o. 1162 Golobinjek, parc. št. 147/1
8494
Zali Log, pokopališče, oče Franc in sin Franc Benedičič

 pokopa: Avstrija.

BENEDIČIČ FRANC – Sistory navaja Ime in priimek: Franc Benedičič, Oče: Janez, Mati: Helena, Datum rojstva: 15. 09. 1894, Kraj rojstva: Martinj Vrh, Kraj bivanja: Martinj Vrh, Datum smrti/izginotja: 04. 02. 1943, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država

»Martinj vrh […] Benedičič Franc, 1894, Martinj vrh, kmet, aretiran 30. 11. 1942, umrl 4. 2. 1943 v Mauthausenu;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 191)

»9. januar 1943 – iz Begunj […] 21001 Benedičič Franc, 16. 9. 1894, Martinj Vrh, kmet – 30. 11. 1942, Martinj Vrh, umrl 4. 2. 1943, Gusen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 260)

________________________________________________________________________ 

BENEDIČIČ FRANC – SIstory navaja Ime in priimek: Franc Benedičič, Oče. Franc, Mati: Doroteja, Datum rojstva: 17. 04. 1923, Kraj rojstva: Martinj Vrh, Kraj bivanja: Martinj Vrh, Datum smrti/izginotja: 11. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Cerkno, SPVB, Kraj pokopa: Zali Log.

»Benedičič Franc, 1923, Martinj vrh, v partizane 9. 1. 1943, padel januarja 1945;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 191)

Pokopališče Zali Log, skozi pokopališka vrata na isti strani, kot je vhod v cerkev, levo, ob zidu 5. grob.

              [križ]
        BENEDIČIČ
FRANC  1894 – 1943
FRANC  1923 – 1945
   ČEMŠIŠARJEVI

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 24.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
24.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Železniki
K. o. Zali Log, parc. št. 884
7465
Prvi odbor OF, Litija

V hiši Andreja Gorenca, gostilničarja na Grbinu, je bil 18.10.1941 ustanovljen prvi odbor OF, ki je opravljal vlogo okrožnega odbora za litijsko območje. Spominska plošča je na bila hiši št.40, 2 km jugovzhodno od Litije ob cesti proti Šmartnemu. Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Po porušenju hiše je plošča v bližini spomenika NOB v Litiji (https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2073_x1650628.4086320188_y5789344.87575845_s17_b362srednjega).

Grbin 40, Litija
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik 5. 4. 2022
31.10.2022. 00:00
Spominska plošča
Litija
1838 LITIJA, 319/5
8505
Ljubljana, pokopališče Bizovik, Židan Janez

SIstory navaja Ime in priimek: Janez Židan, Oče: Jakob, Mati: NULL, Datum rojstva: 22. 08. 1887, Kraj rojstva: Bizovik, Kraj bivanja: Bizovik, Datum smrti/izginotja: 28. 11. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab.

Iskalnik grobov Žale, Bizovik, https://grobovi.zale.si/,  pokaže podatek za Andrej Židan (1923–1980).

Pokopališče Bizovik, Ljubljana, Oddelek: [1], Vrsta [22], Grob [5].

                          MRTINOVI
ŽIDAN JANEZ  * 1887   + 1942 NA RABU

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 31.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
31.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4
7993
Ljubljana, Žale, Viktor Avbelj - Rudi

Viktor Avbelj - Rudi je kot prvoborec  sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju od samega začetka. Septembra 1942 postane politični komisar Gubčeve brigade, januarja 1943 I. operativne cone in julija istega leta pa 15. divizije. Avgusta 1943 je bil postavljen za namestnika političnega komisarja glavnega štaba. Januarja 1944 je vodil pohod 14. divizije na Štajersko. Do septembra istega leta je opravljal dolžnost političnega komisarja 9. korpusa. Po vojni je opravljal pomembne funkcije.

herojgrob123

Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [25B], vrsta [11], grob [15]

AVBLJEVI
VIKTOR - RUDI
          1914 - 1993

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 23.1.2023, fotografije Mojca Luštrek
23.1.2023. 00:00
Grob(išče)
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
3632
SUŽID-Spomenik padlim iz vasi Sužid

Kamniti obelisk ima na prednji strani bronast relief, ki prikazuje ranjenega partizana in domačine. Imena za svobodo padlih domačinov  so vklesana. Avtor I. Manfreda, postavljen je bil 26. 10.1979.

EŠD 15364

Iz galavne ceste Kobarid - Robič zavijemo v vas Sužid. Pred vasjo stoji spomenik.

NE,

 NISMO UMRLI!

              .

Padli borci NOV 1941 -1945

BREŠKA RUDI

LAH ALBIN

SOUDAT SLAVKO

ŠTIH JOŽEF

URŠIČ JANKO

Žrtve fašizma v NOB 1941 -1945

BREŠKA PAVLA

SOUDAT MARIJA

SOUDAT ANDREJ

Postavili vaščani in KO ZB Kobarid 21.10. 1979

Vojko Hobič, 8.1.2019
Prosto stoječi spomenik
Kobarid
2221 SUŽID, 954
8510
Ljubljana, pokopališče Bizovik, Lampič Janez

SIstory navaja Ime in priimek: Janez Lampič, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 04. 04. 1912, Kraj rojstva: Bizovik, Kraj bivanja: Bizovik, Datum smrti/izginotja: 22. 10. 1942, Kraj smrti/izginotja: Bizovik, Kraj pokopa: Bizovik.

»Pri napadu na bizoviško postojanko so morali sodelovati tudi prisilni mobiliziranci v belo gardo. Nekateri izmed njih niso hoteli streljati na sovaščane, ki so kot partizani napadali postojanko. S temi je Capuder že naslednje jutro krvavo obračunal. […] Ivana Lampiča, ki tudi ni hotel streljati na sovaščane, je Capuder izročil pajdašem, da po svoje obračunajo z njim. Belogardisti so ga odgnali proti pokopališkemu zidu stare bizoviške cerkve in se ustavili pred hišo Karla Ribiča v Bizoviku št. 16. Karel Ribič, njegova žena Ivana in hčerka Mari so videli umor sovaščana. Lampič se je branil in otepal morilcev, ki so ga gnali pred puškami. Prvi je večkrat zapovrstjo ustrelil vanj Ivan Cankar. Lampič se je še nekaj časa opotekal, nato je omahnil na zemljo. Nadenj se je sklonil Ivan Hribar, po domače Ruskov, in mu pognal še nekaj strelov v drgetajoče telo. Pri tem je kričal: »Na, kurba! Tu imaš, primojduš!« ((Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str.189)

Pokopališče Bizovik, Ljubljana, Oddelek: [1], Vrsta: [16], Grob: [3].

[križ]
          JANEZ LAMPIČ
* 4. 4. 1912    + 22. 10. 1942

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 2.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
2.8.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4