| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Edi Grubelnik, Janževski vrh |
V tem kraju je bil doma organizator vstaje na ribniškem področju Edo Grubelnik, kamnosek, ki so ga Nemci po napadu na Ribnico avgusta 1941 aretirali. Pred avtobusom v Ribnici je vklenjeni Grubelnik s tako silo udaril orožnika, da se je veriga pre3trgala. V zmedi, ki je nastala, je Grubelnik pobegnil. Po nekaj dneh so ga Nemci zaradi izdaje zopet prijeli in ga 25. avgusta 1941 v Mariboru ustrelili. Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str.67. 1941. leta je bila pri Ediju Grubelniku znana postojanka OF. Nemci so ga 25. 8. 1941 ustrelili v Mariboru. Poleti 1944 je začela delovati v gozdu blizu domačije Jožeta Grubelnika, št. 100, po domače Stepišnik baza kurirske postaje S 9. Imela je zvezo s postajama S 11 (Lovrenc na Pohorju) in S 31 (pod Pungartom).
|
Janževski vrh 58 (hiša Edija Grubelnika) |
EDI GRUBELNIK USTRELJEN KOT I. TALEC IZ RIBNICE V MARIBORU LETA 1941 VEČNA MU SLAVA ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 5. 2021
S.Gradišnik, 1. 11. 2023 |
1.11.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije in besedilo, 30.7.2022.
Dodal dve sliki M. Hladnik 30. 12. 2022 |
Spominska plošča |
Podvelka |
— |
|
Razvaje |
Vodnik, 56 Datum odkritja: 28. 10. 1952 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 87. |
Ob cesti Stari trg-Vinica, cca 240 m za odcepom v Damelj, na levi strani ceste. |
[zvezda] Na tem mestu sta bila kot |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 1. 2017, foto B. Flajšman 6. 1. 2017 |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal svežo sliko M. Hladnik 29. 4. 2024 |
plošča na skali |
Črnomelj |
K. O.:1562 - UČAKOVCI, parcela: 809/4 |
|
Dušan Kraigher - Jug |
V tem kraju se je 10. 2. 1908 rodil Dušan Kraigher. Leta 1937 je postal član KP. Bil je član okrožnega komiteja KPS Celje. Leta 1940 je šel v ilegalo. V Ljubljani je delal v partijski tiskarni. Ob okupaciji je bil vodja tehnike CK KPS. Sodeloval je pri snovanju ilegalnih partijskih tehnik v Ljubljani. Leta 1942 je odšel na osvobojeno ozemlje. Oktobra tega leta je bil poslan na Štajersko za namestnika politkomisarja 4. operativne cone. Bil je tudi član pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko. Padel je 15. 6. 1943, ko so Nemci napadli štab 4.operativne cone na Dobrovljah.
|
Sveta Trojica v Slovenskih goricah št. 49. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik 5. 4. 2022 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Hiše so bile preštevilčene, plošče nisva našla. Alojz Beznik, predsednik lokalne ZB, pojasni, da je na stopnišču v baru Cankar, Trojiški trg 10, Sv. Trojica, kjer je na fasadi plošča Dušanovemu očetu Alojzu Kraigherju. -- M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
— |
|
Seniški breg, Spomenik padlim v NOB |
Ob vaškem vodnjaku sta oblikovani travnati terasi. Na prvi stojita ostanka
kamnitega portala, na zidu druge terase je pritrjena bronasta napisna plošča.
Avtor D. Humar. Spomenik je bil postavljen 9.9.1979. |
Spomenik stoji sredi zaselka Avšje, severozahodno od Seniškega Brega.
Hiša v bližini: Seniški breg št. 8 |
FRANCU JAKOPIČU-MUŠTACARJU, 16.9.1979 KRAJEVNA SKUPNOST IN DPO LEVPA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
15.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na obeležju |
— |
Kanal ob Soči |
k.o. Kal nad Kanalom, 3503 |
|
Slovenska Bistrica, Spomenik NOB na pokopališču |
Grobišče neznanih partizanov, borcev Bračičeve brigade. Skupen grob je bil
1968 obeležen z nagrobnikom z vklesanim verzom prof. Janka Čara (kamnosek Franc
Bukovec). |
Spomenik stoji na pokopališču v Slovenski Bistrici, na južni strani tik ob obzidju. Hiša v bližini: Ulica Pohorskega bataljona 39 |
NEZNANIM JUNAKOM LUČ STE PRIŽGALI V TEMI NAM, POT IZ NOČI POKAZALI; ČAS NAJ NE ZBRIŠE IMEN, V DELIH NAJ NAŠIH ŽIVE. KO ZVEZE BORCEV NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 21. 5. 2020, M. Hladnik
S.Gradišnik, dopolnitev besedila s plošče, 14. 7. 2023 |
14.7.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Slovenska Bistrica |
K. o. o753 Slovenska Bistrica, parc. št. 292/4 |
|
MEŽNARIJA, RODBINA POSTRUŽNIK, PEPI POSTRUŽNIK |
— |
Sveti Primož na Pohorju 24 |
Ta hiša iz 18. stoletja je bila nekdanja mežnarija in dom rodbine Postružnik. Tu sta se med drugimi rodila Marija Postružnik, glasbena pedagoginja, orglarka in zborovodja, in Pepi Postružnik, glasbenik in skladatelj, ki je v drugi svetovni vojni padel kot talec za domovino. Hišo smo obnovili leta 2023 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
bb 3.12.2023 |
3.12.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Vuzenica |
— |
|
Veliki Osolnik - Spominska plošča |
Na spominski plošči stanovanjskega objekta, Veliki Osolnik 14, ki je bil zgrajen leta 1956, je na fasadi vidni s ceste vgrajena spominska plošča z imeni in priimki žrtev, ki so svoja življenja darovali kot borci za svobodo, talci ali pa kot žrtve v internaciji. Poslopje je bilo zgrajeno z namenom služiti potrebam vaškega prebivalstva z družbenimi prostori. Danes so v njem stnovalci in pa vaško gasilsko društvo. Spominska plošča iz svetlega marmorja, širine 140 in višine 48 cm, je v srednjem zgornjem delu usločena na višino 40 cm. V spodnjem delu je zaključena s kratkim odnesom, ki zaključuje spodaj ploščo. Poleg plošče sta na levi spodnji strani polička globine 22, širine 19 in debeline 3 cm za svečo ali cvetlični šopek, poleg nje pa na sredini nastavek globine 13, širine 8 in debeline 5 cm za obešanje spominskega venca. Vse je narejeno iz enakega materiala kot plošča. Napis je vklesan, barva črk je zelo zbledela in je potrebna obnove. Po pripovedovanju vaščanov so se na tem mestu pred leti odvijale spominske svečanosti s kulturnim programom in številno udeležbo, ki pa so zadnjem času zamrle. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 75. Ev.št.d.: 25841 |
Dostop po vaški cesti, ki vodi iz cestne povezave Rašica-Rob, se peljemo skozi vas in na kraju naselja ob desni strani opazimo omenjeno hišo s spominsko ploščo. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM NARODNOOSVOBODILNE BORBE IN ŽRTVAM BELOGARDISTIČNEGA NASILJA, KI V TEMI FAŠISTIČNE OKUPACIJE NISO KLONILI, AMPAK SO ŠLI V BOJ ZA SVOBODO SLOVENSKE ZEMLJE, ZA IDEJE SOCIALIZMA, ZA LEPŠO PRIHODNOST VSEH LJUDI. BORCI: BAVDEK ANTON, GRADIŠAR RAFAEL, CENTA JOŽE, ŠTEBLAJ LADO, LEVSTIK JOŽE, ZGONC ANTON TALCI: KLANČAR MILAN, JANČAR ANGELA, CENTA ANTON, CENTA FRANČIŠKA, CENTA RUDI, CENTA TEREZIJA, PETRIČ KAROLINA, GRADIŠAR PAVLA, V INTERNACIJI: ŠTEBLAJ ANTON, JELEN FRANC, KLAVS ANTON, CENTA STANE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak 8.3.2019 |
8.3.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Velike Lašče |
Kat. obč.: 1715-OSOLNIK, št. parc.: 62/2 |
|
Spominska plošča na Primoževi žagi |
Spominska plošča na stavbi nekdanje Primoževe žage na Studencu je posvečena delovanju škofjeloške tehnike v letu 1943. Odkrili so jo 18. decembra 1953, stavba stoji za loško srednjeveško kaščo. Prva partizanska literatura, obvestila in propagandni material so na škofjeloško območje prihajali iz Ljubljanske pokrajine prek Polhograjskih Dolomitov. Ker je bila ta pot zelo nevarna in pozimi neprehodna, so že od leta 1942, zlasti pa v letu 1943, začeli graditi in ustanavljati ciklostilne tehnike po vsej Gorenjski. Prvo ciklostilno tehniko v Škofji Loki je organiziral Niko Kavčič - Gorazd v sporazumu s sekretarjem Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Maksom Krmeljem - Matijo ter sekretarjem Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka Jožetom Kavčičem - Jernačem na Primoževi žagi na Studencu ob Selški Sori. Tehnika je pričela z delom 27. aprila 1943, v njej je v težkih pogojih delal loški rojak Miloš Ziherl - Prešeren. Neumorno je pisal in razmnoževal razno partizansko literaturo, radijska poročila, razglase, propagandne lističe, gorenjsko izdajo revije Mladina, proglase slovenskemu narodu, partizanske pesmi, okrožnice, obvestila in mnoge druge oblike propagandnega materiala. Škofjeloška tehnika na Primoževi žagi je prenehala delati 8. septembra 1943, njeno delo pa so prevzele druge tehnike. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 340-342. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 260. Opomba 1: Gorenjski glas iz 17.5.1951 v prispevku "ZB V Škofji Loki je odkrila spominsko ploščo pri Škofjeloški partizanski tehniki" na prvi strani omenja, da je bila plošča odkrita 27. 4. 1951. |
Stavba stoji za loško srednjeveško kaščo, Studenec 1. |
Z POŽRTVOVALNOSTJO NAŠIH NAJBOLJŠIH SE JE NA TEM MESTU USTANOVILA PRVA ŠKOFJELOŠKA TEHNIKA LETA 1943 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar |
6.4.2024. 00:00 |
— |
Primoževa žaga naj bi bila na naslovu Studenec 1, vendar tam plošče ni. Tudi na fotografijah, ki ju je objavil Podnar, je ni. Ali je plošča odstranjena ali pa je kje drugje. -- J. Luštrek 20. 4. 2023
Premaknil zvezdico na hišo ob vodi in namesto rdeče zvezdice napravil modro. M. Hladnik 20. 4. 2023
M.Kermavnar, 18.8.2023, po obvestilu Zdenke Primožič spominska plošča še obstaja in se še vedno nahaja na pročelju stavbe (sedanje Loške mesnine). Vendar je tabla skrita pod drugo tablo z napisom Komerciala. Informacijo je pridobila pri Ani Rakovec na Združenju borcev za vrednote NOB Škofja Loka. Zvezdico sem obarval zeleno, ker plošča ni vidna. Dodal fotografijo 3/1
M. Kermavnar, 6.4.2024, dodal Opombo 1 in fotografiji iz Google Street View iz leta 2013, ki dajeta slutiti, da je bila plošča takrat še vidna.
|
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 618/9 |
|
5. bataljon VDV, mejni prehod Sežana |
Plošča se je nahajala na stavbi znotraj mejne straže v Sežani in bila po
odhodu JLA iz Slovenije shranjena. Nahaja se v muzeju Lokev, kjer s slikami te
enote in praporom z napisom "V. bat 1. brig. VDV" nad petokrako zvezdo ter
spodaj z datumom 3. 4. 1944 in ostalimi predmeti te partizanske enote
predstavlja zaključeno celoto. |
Mejni prehod Sežana |
[Grb SFRJ ] VOJAŠNICA 5. BATALJON VDV |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 10. 3. 2020, dop. M. Hladnik |
14.6.2020. 00:00 |
— |
— |
napis |
Sežana |
— |
|
Prvim padlim borcem NOB na Cerkljanskem |
Spomenik predstavlja pravokotno granitno ploščo vzidano na kamen, ki stoji na podstavku grajenem iz kamna. Na podstavku pred ploščo je urejen prostor za cvetje. S. Petelin v knjigi Vojkova brigada piše: »Prvi partizanski borec-domačin na Cerkljanskem je bil Peter Čelik-Peter Tolminski. Ta je že leta 1937 zbežal v Jugoslavijo in se tam avgusta 1941 pridružil partizanom. Na Cerkljansko se je ponovno vrnil konec decembra 1942 z namenom, da s svoje domačije pobere vse, kar je bilo kaj vrednega. Njegove domače so bili namreč fašisti internirali. Naklep bi se mu bržkone posrečil, če Italijani njegove skupine ne bi takoj začeli zasledovati. Tisto jutro, 24. decembra 1942, so ga fašisti z Jesenice skupno z njegovimi tovariši dohiteli in ga v smrekovem gozdičku v Ravnah (Rodnah?) pri Jesenici obkolili. Partizanski borci so se mnogo močnejšemu sovražniku upirali skoraj ves dan, toda premoč je bila le prevelika. V tem boju so padli štirje borci, med njimi tudi Peter Čelik, prvi cerkljanski partizan.« Datum odkritja: 6.11.1955 Opis borbe: Avtor ni naveden, Prvi borci NOB na Rodnah in partizanska tehnika »Porezen« /Tri zgodovinske obletnice na Cerkljansko-Bovškem/, Slovenski Jadran, Leto IV, št. 46, Koper, petek, 11. novembra 1955, str. 4. Elektronski vir: Slovenski Jadran, št. 46, 1955, str. 4 Dostop: 21. 2. 2024. EŠD 19377 |
Spomenik je lociran na Nemcih, na desni strani, 30 m od ceste Bukovo – Orehek. Hiša v bližini: Orehek 2 |
V NEENAKEM BOJU S FAŠISTI SO V DECEMBRU 1942 PADLI NA RODNAH PRVI CERKLJANSKI PARTIZANI JERAM BOGDAN ČELIK PETER ERŽEN VALENTIN PAJNTAR GABRIJEL SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
22.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 22.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na članek v časopisu Slovenski Jadran. |
Spomenik |
Cerkno |
K. o. 2346 Orehek, parc. št. 426/3 |
|
Bolnišnica Jelendol, Kočevski Rog |
SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA V Adjunktovi dolini, nedaleč od požgane bolnice Daleč hrib so spomladi leta 1943 začeli graditi konspirativno bolnico Jelendol. Najprej so popravili zasilna nadstreška, kjer so evakuirani ranjenci iz bolnice Daleč hrib preživeli Roško ofenzivo. Nato so postavili barako za ranjence, ter kuhinjo in barako za osebje. Kot gradbeni material so uporabili že posekana drevesa, namesto žebljev so uporabili lesene kline, špranje pa so zadelali z mahom in papirjem. Peči za ogrevanje so bile narejene iz bencinskih sodov in obzidane z opeko, nekaj pa so jih prinesli iz zapuščenih kočevarskih hiš. Strehe barak so bile pokrite s smrekovimi vejami, listjem in mahom. Najstarejša je baraka za ranjence velika 6,5 x 10 m narejena iz grobo tesanih brun. Pozneje so ji dodali še dva prizidka. Ležišča – pogradi so dvignjeni od tal in postavljeni ob daljših stranicah barake. Poleg nje stoji kuhinja z drvarnico, narejena iz desk. Dim je bil speljan v manjšo kolibo imenovano dimnica, kjer se je ohladil in skozi line izgubil v gozdu. Jeseni 1944 je bila postavljena operacijska baraka, narejena iz desk. Nad operacijsko barako je baraka za osebje, ki so ga sestavljali bolničarji, nosači ranjencev, intendant, kuhar, perica, krojač in mizar. Manjkal ni niti politični komisar. Vseh skupaj je bilo 18. Bolnico je vodil zdravnik, najdlje je bil to dr. Pavel Lunaček – Igor. Ostali zdravniki so bili še dr. Marjan Brecelj, Lojze Gunde – Rok, dr. Janez Milčinski – Peter, dr. Ruža Šegedin – Meta, dr. Božena Sernec in dr. Pavle Kanc. Redno jo je obiskoval in v njej operiral tudi Novozelandec dr. Lindsay Rogers. V kompleksu bolnice Jelendol je bila tudi baraka uprave Slovenske centralne vojne partizanske bolnice ( SCVPB ). Narejena je bila iz neobtesanih debel. V njej so se do sredine novembra 1944 sestajali zdravniki in politični komisarji vseh roških bolnišničnih postojank. Kasneje je v njej delovala tudi zobna ambulanta. Ohranjenih je vseh 10 barak in objektov bolnice vključno s straniščem, postavljenim ob vstopu na robu vrtače. Bolnica je prve ranjence sprejela 6. maja 1943 in delovala vse do konca vojne. V njej se je zdravilo 330 ranjencev, od katerih jih je 21 umrlo. Pokopani so v bližnji vrtači, kjer je urejeno grobišče. Poleti 1943 so prav v tej bolnici prvič uporabili penicilin.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
DOSTOP:
1. Po cesti Podturn – Kočevje peljemo od odcepa za Pogorelec še kakih 1500 m proti Podstenicam. V križišču pri Podsteniški koliševki zavijemo levo navzdol in peljemo še kakih 1200 m do manjše jase, oziroma nakladalne rampe. Na levi strani so informativne table, ki nas usmerijo proti bolnici še kakih 200 m peš.
2. Od Lukovega doma ob parkirišču pod Bazo 20 peljemo desno mimo južnega vhoda v Bazo 2o (cesta je včasih zaprta z verigo). Do križišča, kjer ostro zavijemo v desno in peljemo še kakih 100m.
|
Partizanska bolnica Jelendol (nekaj časa so jo imenovali tudi Oddelek št. 1a je začela delovati spomladi leta 1943 v Adjunktovi dolini, na kraju, kjer so veliko italijansko ofenzivo poleti 1942 preživeli ranjenci iz prve partizanske roške bolnice na bližnjem Daleč hribu. Skupno so zgradili deset objektov. Pri gradnji prvih so zaradi pomanjkanja nadomestili žeblje z lesenimi klini. Špranje med bruni so zadelali z mahom, najboljša izolacija pa je bil papir. Peči za ogrevanje so bile narejene iz bencinskih sodov, sezidane iz opeke ali pa prenesene iz opuščenih kočevarskih hiš. Svetili so si z repo z lojem, svečami ali karbidovkami. Problem preskrbe z vodo so rešili z luknjo, izkopano na dnu bližnje vrtače. Dim iz kuhinje je bil speljan po cevi do dimnice, v kateri se je ohladil in se skozi line porazgubil po gozdu. Dostop v bolnico je bil dovoljen le po deblih posekanih dreves, ki so ležala v gozdu. Bolnico ne najdlje vodil dr. Pavel Lunaček – Igor, drugi zdravniki so bili še Lojze Gunde – Rok, dr. Bogdan Brecelj, dr. Janez Milčinski – Peter, dr. Ruža Šegedin – Meta, dr. Pavle Kanc in dr. Božena Sernec. Osebje so sestavljali še politični komisar, intendant, bolničarji, nosači ranjencev, kuhar, brivec, perica, občasno tudi mizar, krojač. Do novembra 1943 je v bolnici delovala uprava Slovenske centralne vojne partizanske bolnice (SCVPB), nekaj mesecev pa tudi zobna ambulanta. Bolnica je delovala do konca vojne, v njej pa se je zdravilo skupaj 330 ranjencev. Umrlo jih je 21, ki so pokopani na bližnjem grobišču. Bolnica Jelendol je bila razglašena za spomenik leta 1952 in je danes v celoti ohranjena. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec, 5.9.2019 |
— |
— |
— |
lesene barake |
Dolenjske Toplice |
K.o. Podstenice; pc. št. 1611/476 |
|
Spominska plošča na tovarni klobukov |
Spominska plošča pri vhodu v Tovarno klobukov Šešir Škofja Loka na Spodnjem trgu je posvečena delavcem in uslužbencem te tovarne, padlim kot žrtve fašističnega nasilja, ploščo so odkrili leta 1946. Podatki o padlih: Anton Fojkar, rojen 18. oktobra 1908 v Škofji Loki, tovarniški delavec, aretiran je bil 16. februarja 1942 in ustreljen 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah. Viktor Guzelj, rojen 20. decembra 1905 v Škofji Loki, uradnik, aretiran je bil oktobra 1943, umrl je 12. marca 1945 v taborišču Bergen-Belsen. Franc Maček, rojen 10. aprila 1918 na Sv. Andreju, delavec, borec Cankarjevega bataljona od 18. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje, padel je 24. decembra 1941 na mostu na Visokem. Janez Martelak, rojen 26. decembra 1896 v Škofji Loki, delavec, aretiran je bil 9. februarja 1944 in odpeljan v Begunje, umrl je 28. februarja 1945 v Dachauu. Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Valentin Sever, rojen 7. februarja 1903 v Puštalu, tovarniški delavec, aretiran je bil 24. novembra 1943, umrl je v Buchenwaldu marca 1945. Adolf Sluga, rojen 17. junija 1915, umrl je 12. septembra 1943. Slavka Zorman, rojena 13. maja 1919 v Mali vasi pri Ljubljani, uslužbenka, 2. marca 1944 odšla v partizane, v Crngrobu je čakala na zvezo za Cerkno, namenjena je bila na učiteljski tečaj, padla je v zasedi 5. marca 1944.
|
Pri nekdanjem vhodu v Tovarno klobukov Šešir Škofja Loka na Spodnjem trgu. |
(prva plošča) ZA SVOBODO SO DALI ŽIVLJENJE MAČEK FRANC * 10. 4. 1918 + 24. 12. 1941 FOJKAR ANTON *18. 10. 1908 + 31. 3. 1942 SLUGA ADOLF * 17. 6. 1915 + 12. 1943 PIRC FRANC *11. 1. 1901 + 9. 2. 1944 ZORMAN SLAVKA * 13. 5. 1919 + 5. 5. 1944 MARTELAK JANEZ *26. 12. 1896 + 28. 2. 1945 GUZELJ VIKTOR * 20. 12. 1905 + 12. 3. 1945 SEVER VALENTIN * 14. 2. 1903 + 18. 3. 1945 PODRUŽNICA E S Z D N ŠKOFJA LOKA (druga plošča) (zvezda) V BORBI ZA SVOJE PRAVICE JE DELAVSTVO TOVARNE KLOBUKOV STOPILO V STAVKO 11. 10. 1935 IN JO USPEŠNO ZAKLJUČILO 11. 11. 1935 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar |
14.5.2023. 00:00 |
— |
Tovarne Šešir ni več, del stavbe je porušen, obe plošči, padlim in stavki pred drugo svetovno vojno, pa sta zaščiteni oz. prekriti s pločevinasto ploščo (foto zakonca Luštrek). -- Z. Primožič 11. 5. in M. Hladnik 20. 4. in 14. 5. 2023 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. *227/2 |
|
Spomenik padlim za svobodo, Dolenja Trebuša |
Spomenik 23 padlim (na spomeniku je več imen!) pri mostu je bil odkrit 27. 10. 1957, avtor Milan Rutar.
|
Dolenja Trebuša iz glavne ceste zapeljemo čez most. Spomenik stoji takoj na levi strani. |
V SPOMIN PADLIM ZA SVOBODO PADLI: LAPANJA STANISLAV 1916-1943 TUŠAR ANTON 1899-1943 HVALA ANTON 1921-1943 JEŽ FRANC 1910-1943 KUMAR FERDINAND 1910-1943 HVALA VLADIMIR 1925-1943 LIPUŠČEK FRANC 1927-1943 BOŽOČ LUDVIK 1916-1943 KOVAČIČ VIKTOR 1890-1943 JEŽ CIRIL 1902-1944 PAVŠLER JUSTIN 1910-1944 OGRIČ FILIP 1908-1944 LIPUŠČEK RUDOLF 1907-1944 LIPUŠČEK IGNAC 1913-1944 SVETIČIČ FERDINAND 1910-1944 OBLAK LUDVIK 1909-1944 BOŽIČ LUDVIK 1913-1945 MUNIH ALBERT 1927-1945 RIJAVEC ŠTEFAN 1919-1945 PAVŠIČ ANGELJ 1903-1945 PERVANJA BOŠTJAN 1896-1945 PERŠIČ VLADIMIR 1927-1945 RIJAVEC FERDINAND 1916-1945 ŽRTVE: LAPANJA ŠTEFAN 1909-1943 USTRELJEN JAN MATEVŽ 1910-1943 ZASUT OD BOMBE HVALA ALOJZ 1929-1943 UBIT OD VOJ.RAST LIPUŠČEK MIROSLAV 1919-1943 UMRL RIJAVEC PETER 1912-1943 UMRL BOŽIČ IGNAC 1911-1943 UMRL SKOK FILIP 1888-1943 UMRL V INTER. PAVŠIČ PETER 1914-1944 UMRL ČELIK JANEZ 1889-1944 UMRL V INER. KOGOJ MJUSTIN 1899-1945 UMRL V ITER. ZB DOL. TERBUŠA 1957 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič. 28.9.2019 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2021 |
Spomenik |
Tolmin |
— |
|
Prebačevo – spomenik vodji kmečkega upora Jakobu Staretu |
Spomenik predstavlja okoli tri metre visok hrastov steber , na katerem je kipar Peter Jovanovič izrezal reliefne postave smledniških upornikov. Na podstavku je vdelana plošča z napisom. Leta 1687 so se smledniški kmetje uprli grofu Pernburgu. Za svojega vodjo so puntarji izbrali kmeta Jakoba Stareta s Prebačevega. (Prebačevo je v tistih časih pripadalo smledniškemu graščaku.) Pernburg se je upora kmetov ustrašil, zato je za pomoč poprosil deželno oblast v Ljubljani, ki je ukazala, naj vodjo puntarjev ujamejo in zapro. Biriči so nato Jakoba Stareta spomladi 1688 prijeli in ga zaprli v Kranju. Izredno sodišče iz Ljubljane ga je v Kranju obsodili na smrt z obglavljenjem. Kar se je zgodili 6. aprila 1688. Spomenik Jakobu Staretu je spomladi leta 1973 dala postaviti občinska konferenca SZDL Kranj. VIRI: Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 102-103. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=20923 EŠD: 20923, memorialna dediščina |
Spomenik stoji sredi Prebačevega, zahodno ob križišču in cesti Kranj - Smlednik, vzhodno od vaške cerkve, pred nekdanjo Staretovo domačijo na Prebačevem št. 42. |
TU JE BIL DOMA JAKOB STARE VODJA KMEČKEGA UPORA. DNE 6. APRILA LETA 1688 JE BIL V KRANJU OBGLAVLJEN. OB 500-LETNICI ZAČETKA KMEČKIH UPOROV NA SLOVENSKEM OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ |
— |
— |
— |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča in skulptura iz hrasta |
Šenčur |
— |
|
Zg. Krtina, padlim borcem |
Marmornata spominska plošča 21 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Krtine. Odkrila ZZB NOV Krtina 26. julija 1962.
|
Na obcestni fasadi hiše št. 41, nekoč šole. |
[peterokraka zvezda] V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 IZ OBMOČJA ZB KRTINA 1945 ANTON KRIŽMAN JAKOB SMOLNIKAR ANTONIJA PAŠTEBAR LOJZE CERAR FRANC URBANIJA MARIJA CERAR IVAN PIRNAT MARIJA GABERŠEK IVAN KONJAR MARTIN OSOLNIK JOŽE BERGANT MILAN JEMEC JANEZ CERAR MAGDALENA GRLICA JULIJA GRLICA STANKO KOVAČ JAKOB MERKUŽIČ STANKO OSOLNIK JANKO PIRNAT STANKO SLAPAR VALENTIN SMOLNIKAR SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 2. 2017 nedokončano |
25.10.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič |
spominska plošča |
Domžale |
1945 KRTINA,1676 |
|
Loke pri Zagorju, gasilcem |
granitna plošča s polvaljastim betonskim okvirom in vklesanim napisom
(odkrita leta 1948) je posvečena v NOB padlim gasilcem Prostovoljnega društva
Loke - Kisovec. |
Loke pri Zagorju 36. Plošča je vzidana na obcestni fasadi gasilskega doma. |
V TRAJNI SPOMIN ČLANOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 4. 2020 |
31.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1884-LOKE PRI ZAGORJU, št.parc. 806 |
|
Stric , Trenta |
— |
Pokopališče Trenta |
[križ] [relief] PADEL V N.O.B. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po informacijah in posnetku M. Luštrek |
25.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Bovec |
— |
|
Obelisk talcem ob Blaguškem jezeru |
Vaščani iz Vidma in okolice so 12 talcem, ustreljenim v Blaguškem jezeru, postavili spomenik tudi ob Blaguškem jezeru. Spomenik je visok 6 metrov, na njem pa je spominska plošča z napisom. Stoji na trikotnem podnožju, ki je izvedeno v dveh nivojih. Spomenik je bil odkrit 22. julija 1961. |
Ob Blaguškem jezeru, na njegovem vzhodnem bregu |
ZGRAJENO OB 20. OBLETNICI REVOLUCIJE. V SPOMIN 12 TALCEM, USTRELJENIM V BLAGUŠKEM GOZDU 3. APRILA 1945 22. JULIJ 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 22.junij 2020
Dopolnil D.Divjak, 15. november 2020, 30.november 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
15.11.2020-dopolnil podatke D.Divjak
20.11.2020-dopolnil napis D.Divjak
M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal fotografiji 1 in 2 in spremenil status v "obiskan"
Dodal sliko M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Obelisk |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K.o.: 223-BLAGUŠ, št.parc.: 423/3 |
|
Spominska plošča padlim |
Svetla, kamnita spominska plošča, s poudarjenim sivim, kamnitim okvirjem nosi imena desetih padlih in posvetilo. Odkrita je bila leta 1950. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31. |
Spominska plošča se nahaja na obcestni, glavni fasadi stavbe Tavčarjeva 4. |
[zvezda] SPOMIN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 14.3.2018 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.4.2024, dopisal imena na plošči |
Plošča na fasadi |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3278 |
|
Črčejev križ, Blato |
Na Blatu stoji sredi polja, ob potki, stebrasto znamenje z visoko, malce
usločeno piramidasto streho, pokrito s skodlami. Leta 1952 ga je postavil Mirko
Kumer, p. d. Črčej. Znamenje je postavil Mirko Kumer, p. d. Črčej, v zahvalo, da je bila njegovi
družini prizanesena usoda izseljevanja in v zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega
ujetništva. Iz rokopisa Mirka Kumerja-Črčeja: Križi na vasi Blato, 1980 (Arhiv mestne
občine Pliberk): |
Sredi polja severno od Blata; ob kolovozu proti Repljam (ob gradnji križa še glavna pot med Repljami in Pliberkom) |
Angel varuh, pred njim molijo otroci, v ozadju: ruska pravoslavna cerkev (= Otroci molijo za srečno vrnitev očeta iz vojske); letnica 1941 Marija z Jezusom, pod njo: odrasli in otrok zapuščata hišo. Odrasli nosi
prtljago, otrok tablico z imenom tujega kraja (= Marija z Jezusom je obvarovala
družino pregona) Srce Jezusovo, v ozadju: rusko ujetniško taborišče (= Oče Mirko Kumer se je zaobljubil k srcu Jezusovemu in se srečno vrnil iz ujetništva); letnica 1945 Bog oče in križ s trnovo krono, ozadje: opustošena narava kot posledica krute vojne. Pred obnovo slik (1997) je bilo na eni strani križa videti mirno žitno polje, na drugi pa opustošena narava. Letnica 1952 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 5. 2019 neobiskano |
— |
— |
— |
znamenje |
Avstrija, Pliberk/Bleiburg |
— |
|
Studenec pri Krtini, Stanetu Kovaču |
23. 6. 1944 so Nemci obkolili vas, vendar se je 12 partizanom uspelo izmakniti in v Rovniku postaviti zasedo. Nemci so na Studencu za maščevanje zažgali nekaj poslopij, Stanka Kovača pa so po zaslišanju in pretepanju vrgli v ogenj. Njegova mama je iz domače hiše poslušala krike umirajočega sina. Ploščo so odkrili 15. 9. 1962. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 186. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190. EŠD 15844 |
Na ovinku ceste skozi vas, ob vhodu v podzemsko jamo tik pred pokritim prireditvenim prostorom. |
NA TEM MESTU JE OKUPATOR OB 18. OBLETNICI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 2. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Domžale |
1946 STUDENEC, 488/12 |
|
Padlim na Čavnu 1943 |
Plošča je posvečena padlim borcem septembra 1943, ki so se umaknili na Čaven po preboju Goriške fronte. |
Ob poti k Bavčarjevemu zavetišču na Čavnu, nekje med Cingolco in Lozico [določiti natančneje!]. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih Primoža Plahute |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2382 Stomaž, parc. št. 1381/6 |
|
Straža pri Novem mestu, Grob s spomenikom NOB v Gorenji Straži |
Grobnica s spomenikom iz kamnitih kvadrov, na katerih so izpisana imena padlih domačinov, ki so izgubili življenje v NOB. Spomenik je oblikoval T. Valentinčič. Grobnica je bila urejena leta 1964. Postavil ga je KO ZB NOV Straža. Vir: SPOMENIKI NAJ GOVORE, Ema Muser, Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto, Novo
mesto 1972 |
Spomenik stoji na severnem delu pokopališča, pri cerkvi sv. Tomaža v Gorenji Straži. Hiša v bližini: Zavrtnica 2, Straža. |
BORCI GOR. STRAŽA 1942 MEDIC ANTON . GOR. STRAŽA 1943 AŠ VALENTIN DAROVEC JOŽE DAROVEC RUDI KREGAR ALBIN . GOR. STRAŽA 1944 BELE JANEZ ŠAVLI ALIJZ VENTURINI SERGEJ . LJUBLJANA 1944 HOBIČ IVAN GOR. STRAŽA 1945 POČRVINA VIKTOR . GOR. STRAŽA ŽRTVE 1944 PLUT JOŽE TISOVEC BORIS GOR. STRAŽA 1945 talka BELE AMALIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.5.2020
D.Divjak16.9.2021, 20.5.2022 |
20.5.2022. 00:00 |
— |
16.9.2021 dopolnil podatke, dodal posnetke in napis s spomenika D.Divjak |
Spomenik |
Straža |
K.o.: 1447 - GORENJA STRAŽA, št.par.: 12/4 |
|
Lukovica |
Spomenik je posvečen 23 žrtvam iz Lukovice in okolice. ZZB NOV Lukovica in občina Domžale sta ga postavila 1. maja 1964. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 144. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 189. EŠD 10690 |
Na križišču pri vzhodnem vhodu v Lukovico s Trojanske ceste, na Starem trgu pred h. št. 1 (Zadružni dom). |
[zvezda] KOČAR JAKOB GORENJE CAPUDER FRANC GRADIŠČE DOLINŠEK IVAN KOSEZE KVEDER MARJETA LUKOVICA BERNOT JOŽE PRESERJE CERAR CIRIL SPODNJE PRAPROČE PODBEVŠEK PAVEL TRNJAVA AVBELJ PETER VIDEM PRAŠNIKAR ANTON ZNOJILO MASELJ JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 3. 2018 |
10.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku, 10.7.2024, dodal fotografije 3/1 do 3/4 |
kamnit steber |
Lukovica |
1933 LUKOVICA, 6/6 |
|
Grob padlih borcev, Sv. Trojica |
Na pokopališči ob cerkvi na Sveti Trojici je grob z granitno skalo Foto: Miloš Toni Grob je iz temnega fino obdelanega granita, z nagrobnikom iz lomljenega granita ter napisom iz črk. Širina groba 110 in dolžina 142 cm, nagrobnik je širine 90 ter višine 70 cm. |
Na pokopališču pri Sv.Trojici, na levi strani ob zidu. |
TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM ZA SVOBODO . KO ZZB B. PLANOTA 13.10.1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
1.junij 2021 D.Divjak
22.julij 2021 dopolnil D.Divjak |
22.7.2021. 00:00 |
— |
22.7.2021 dopolnil podatke in dodal posnetke D.Divjak |
Grob |
Bloke |
K.o.: 1668-ZALESJE, št.parc.: 671/2 |