| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Plošča bratoma Koder |
— |
Iz Koritnice po 7 km pridemo v Rut. Plošča je na hiši št.40 sredi vasi. |
TO JE ROJSTNA HIŠA PRVOBORCEV NOV BRATOV KODER ANTON ROJEN 29.3.1910 PADEL 24.2.1944 NA SVINEM PRI KOBARIDU JOŽE ROJEN 16.3.1911 PADEL 20.2.1942 NA STOLU V KARAVANKAH |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 29.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Sava Sancin |
"Dolina je bila med drugo svetovno vojno tarča treh nemških pogromov. Drugi pogrom, 22. aprila 1944, je bil najbolj tragičen. Tega se še prav dobro spominjata Nerina Zeriali in Just Žerjal, živi priči tistega žalostnega dne. Tedaj so skupaj z večjo skupino deklet in žena zajeli tudi Savo Sancin. Ob vdoru v vas so Nemci odgnali moške, ženske in otroke na Kolužo in jih stražili z naperjenimi mitraljezi. Pri cerkvi so bili parkirani vojaški tovornjaki. Nemci so moške in ženske strpali na kamione in jih odpeljali v zapor Coroneo. Sava je živela na robu Gorice na št. 92. Izhajala je iz trdne kmečke družine Kulužerjevih, morda najbolj premožne v vasi. V družini Ivana Sancina in Marije Ukmar je bilo pet otrok, od katerih štiri hčere. Sava se je rodila leta 1920; bila je sestra Ivana Sancina - Jova (1913), ki je padel na Nanosu 21. aprila 1942, kot je po svojih natančnih raziskavah na novo dognal ljubiteljski zgodovinar iz Vipave Primož Plahuta. Sava je bila zagnana aktivistka, kurirka, in se je zavedala nevarnosti svojega početja. Vedno je pravila, da če pridejo Nemci v vas, da se bo skrila v kamin. Pogrom jo je zalotil zunaj hiše. Na poti proti Koluži je izkoristila trenutek zmede in stekla na Šuščev senik v bližnji hiši, a jo je nemški vojak s konico očesa zapazil in ji sledil. Skrila se je v seno, skupaj z Danilo Ota, ki je bila v visoki nosečnosti. Nista se uspeli zakopati dovolj globoko v seno, vojak, ki je z bajonetom zabadal v kopo, ju je odkril, ker je Danilo ranil v trebuh. Privedel ju je na Kolužo. Danilo so odpeljali s sidekarjem in jo odvrgli v Valah pod Dolino, kjer je v hudih mukah izkrvavela. Sava je končala v Rižarni. Ker so vedeli, da je aktivistka, so jo zverinsko mučili, a ni ničesar izdala. Domačinki pa je zaupala, da če jo bodo še enkrat tako mučili, da bo težko vzdržala. Naslednjega dne, 22. junija 1944, je končala v krematorijski peči."
|
Dolina pri Trstu, na vzpetini pred h. št. 92, kjer je stanovala Sava Sancin. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Italija, Dolina pri Trstu |
— |
|
Spomenik NOB |
V čast partizanom Lackovega odreda, aktivistom NOB in prebivalcem teh krajev, ki so se bojevali proti nemškemu okupatorju, je bil 1964 postavljen spomenik v obliki piramide. Na njegovi zahodni ploskvi je napis. EŠD 17582 |
Sveti Duh na Ostrem vrhu 46, ob vhodu v gostinski objekt. |
1941 - 1945 Partizanom Lackovega odreda, aktivistom NOB in prebivalcem teh krajev, ki so se bojevali proti nemškemu okupatorju za svobodo in lepšo prihodnost. Za pravdo našo smo se bojevali za svet svobode, sreče in miru. Za tisočletje sanj smo si razdali. Bodite dediči pogumnega rodu. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, Junij 2019
S.Gradišnik |
20.4.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal foto št.4 in 5. Pomnik je v zelo slabem stanju, potreben je obnove črk. Zvezda je skoraj izbrisana. |
Kamnita prizma |
Selnica ob Dravi |
K. o. 625 Gradišče, parc. št. *84 |
|
Gorenja Kanomlja, Spomenik posvečen I. taborišču II. Trnovske čete na Žirovčkovi planini |
Spomenik je iz lokalnega kamna sezidano obeležje, ki se na vrhu zaključuje v simbol Triglava. Vanj je vzidana marmorna plošča s posvetilom. Jeseni 1942 je iz Srednje Kanomlje in sosednjih vasi odšlo več fantov v partizane. 10.12.1942 so se borci novinci zbrali pred Šinkočevo hišo in zaprisegli. Ustanovljena je bila 2. trnovska četa, ki je imela taborišče na Žirovčkovi planini. Spominska plošča je vzidana na hiši pri Šinkovcu, odkrita 19.8.1962. Spominsko znamenje je v četnem taborišču v gozdu na Žirovčkovi planini, odkrito 19.8.1962. Datum odkritja: 19.8.1962 Foto: Danica Markič Foto: Miloš Kermavnar EŠD 4934 |
Spomenik je lociran na Žirovčkovi planini.
Dostop iz smeri Spodnja Idrija: Pri hiši Srednja Kanomlja 11 zavijete desno navkreber in peljete proti hiši Srednja Kanomlja 31 (po domače pri Žirovčku) . V križišču kakih 200m pred Žirovčkom zavijete ostro desno proti hiši Srednja Kanomlja 6 in po kakih 600m pride cesta vrh klanca, kjer je na ravnini veliko parkirišče. Peš nadaljujete pot desno, strmo v gozd in kmalu pridete na veliko jaso. Prečkate jo in po stezi vstopite v gozd ter se rahlo dvignete na najvišji predel v bližini. Pod njim v kotanji ležijo v zemljo izkopane jame, ki so služile taboru. Na južni strani te kotanje, kjer je pogled na dolino Kanomlje in Vojskarsko planoto pa stoji spomenik.
Od ceste do spomenika je kakih 150m v smeri »jug«. Od jase pa 30m. (GPS 46°01'43.6"N 13°58'31.1"E) |
NE POZABI TOVARIŠ! TUDI V KANOMELJSKI DOLINI SE JE BILA OSTRA BORBA ZA OSVOBODITEV. TO MESTO JE PRIČA PRVEGA TABORIŠČA II. TRNOVSKE ČETE 16.12.1942 – 19.8.1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danica Markič, dopolnil: Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Idrija |
k.o. 686 Idr. Krnice, |
|
Predmeja, Kurirska karavla P-5 |
Na kraju nekdanje lesene brunarice, v kateri je bila kurirska karavla med NOB je postavljena nova lesena, dvokapna brunarica, ki je po obliki podobna originalni. Uporabljajo jo za priložnostna srečanja predvsem lovci. Datum odkritja: 28.9.1980 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
V gozdu pod Kapljicami parc.: 1624/74, 1624/83, k.o. Dol-Otlica, v gozdu, cca 300m severno od hiše Predmeja 132. Objekt viden z gozdne poti.
|
P-5 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije |
Objekt, replika nekdanje lesene brunarice |
Ajdovščina |
2370 Dol - Otlica, 165/209 |
|
Vitovlje, Spomenik NOB |
Na hortikulturno urejenem prostoru z lepim pogledom na Vipavsko dolino stojita dva spomenika posvečena padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja.
Prvi je izdelan iz belega klesanega kamna. Na levi strani je vklesan plamen, na desni pretrgana veriga, v sredi pa je pod zvezdo posvetilni napis. Postavljen je bil 16.8.1959.
Drugi je izdelan iz dveh prerezanih naravnih kamnov, od katerih prvi predstavlja temelj, drugi pa nosi dva bronasta trakova z napisi žrtev. Postavljen je bil leta 1981. Avtor je M. Pogačnik.
EŠD 26237
|
Spomenik stoji na desni strani ceste, ki vodi iz Vitovelj proti zaselku Užiče. 160 m od hiše Vitovlje 24a |
Spomenik iz leta 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Nova Gorica |
K. o. 2311 Vitovlje, parc. št. 1134 |
|
Jože in Antonija Hrvatin |
— |
Pokopališče Griže, na zahodni strani pri cerkvi. |
JOŽE IN ANTONIJA HRVATIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 10. 5. 2020 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Žalec |
— |
|
Kranj - Ivan Tominec |
Delavski voditelj, revolucionar in komunist Ivan Tominec je poleg spominske plošče na domači hipi v Stražišču dobil še eno ploščo v obratu tovarne Iskra, naslednici Jugočeške, v kateri je Tominec delal in leta 1936 soorganiziral tekstilno stavko. Ploščo so odkrili na pobudo sindikalne konference delavskih organizacij Iskre 30. aprila 1982. Na odkritju so se zbrali delavci in gostje, kot osrednji govorec je nastopil predsednik društva partizanskih veteranov iz Iskre Franc Križnar, ploščo pa je odkril predsednik kranjske občinske konference ZK Jakob Vehovec.
|
Plošča je bila vzidana blizu glavnega vhoda v kompleks Iskre (Savska loka 4), vendar zaradi nedostopnosti tovarniškega prostora ni znano, ali je še vedno tam. |
REVOLUCIONARJU |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
15.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
— |
|
Spomenik pri mladinskem domu v Piranu |
Na temnosivem marmornem podstavku je tristranična pokončna prizma iz svetlosivega marmorja s posnetimi robovi. Na desni in levi ploskvi slovenski in italijanski napis, s katerim borci posvečajo dom najmlajšim državljanom.
Spominsko obeležje stoji na stopnišču pred vhodom v zgradbo v Rozmanovi ulici 7, v katerem je bil Dnevni dom mladine, danes Epicenter. (Register nepremične kulturne dediščine, spletni naslov: http://giskd2s.situla.org/rkd/OpisSlika.asp?Esd=22716 )
|
Rozmanova 7. |
besedilo v slovenščini na desni ploskvi: . .
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bojan Česnik,17.10.2018 |
1.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 1.5.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal opis in fotografije 3/1 do 3/5 po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
stoječi spomenik |
Piran |
— |
|
Zora Rupena - Katja |
V avli osnovne šole se nahaja kip Zore Rupena-Katje, ki je padla 27. februarja 1945 v Mali vasi pri Ormožu.
|
V središču naselja v prostorih osnovne šole, na naslovu Sv. Tomaž 11, od vhoda naravnost naprej in po stopnicah navzdol, pred telovadnico. |
ZORA RUPENA KATJA 1920 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 29.april 2020 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije M. Hladnik 9. 6. 2024 |
Doprsni kip |
Sveti Tomaž |
K.o.: 283-TOMAŽ, št.parc.:15/8 |
|
Sv. Jernej nad Muto, Ižakova hiša |
Spominska plošča je pritrjena na domačiji s hišnim imenom Ižak.
Sv. Jernej nad Muto 34 |
NA TEJ DOMAČIJI STA ŽIVELA IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
9.1.2022. 00:00 |
— |
S,Gradišnik, dodal fotografije, 28.10.2022 |
Spominska plošča |
Muta |
— |
||
Rakitna, pokopališče, Tavželj Anton, Franc, Janez |
»Seznam pripadnikov, aktivistov in terencev OF
»Na Ustju pri Rakitni je živela sedemčlanska Tavžljeva družina. Julija 1942 so Italijani domačijo požgali, tri sinove (Janeza, Antona in Franceta) ustrelili doma, mater Uršulo s hčerjo Marijo pa poslali v internacijsko taborišče na Rab. […] PRILOGE […] Druge žrtve fašističnega nasilja […]
Rakitna
[…]
7. TAVŽELJ ANTON, roj. 1923. Med poletno ofenzivo so ga Italijani 20. julija 1942 ustrelili skupno z obema bratoma, ker so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem.
8. TAVŽELJ FRANC, roj. 1910. Italijani so ga ustrelili 20. julija 1942 med svojo poletno ofenzivo.
9. TAVŽELJ JANEZ, roj. 1915. Italijani so ga ustrelili 20. julija 1942 med svojo poletno ofenzivo.
10. TAVŽELJ JOŽE, roj. 1911. Italijani so ga ustrelili 20. julija 1942 med svojo poletno ofenzivo.
|
Pokopališče Rakitna, 6. vrsta (1. vrsta za razpelom), 2. grob z leve strani vrste.
|
[križ] FRANC * 7. 10. 1910 PADLI 20. 7. 1942 VALENTIN * 2. 2. 1920 + 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.1.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
31.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Brezovica |
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1 |
|
RAČE-Spomenik NOB ob gramozni jami |
Nacistično nasilje na slovenskem Štajerskem tudi v zadnjih mesecih vojne ni popustilo. Nasprotno, v letu 1945 je doseglo svoj drugi višek. Talci so padali prav do zadnjih dni vojne. V letu 1945 je bilo dvanajst streljanj in eno obešanje. Zadnje streljanje, ki je bilo objavljeno z razglasom, je bilo 3. aprila. Leta 1945 so Nemci prvič streljali 11. januarja, ko so v Mešlovi jami pri Račah ustrelili deset talcev. Istega dne so streljali še v Stodrežu pri Makolah in v Cirkovcih, kjer so ustrelili osem- oziroma deset ljudi. OPOMBA: Po podatkih Muzeja narodne osvoboditve gre za Petra Gregorca iz Senice. Kalinček Milan pa je pravilno Kalinšek Milan. Spomenik je bil odkrit 2.avgusta 1955. Vir: Zbornik spomenikov NOB v občini Maribor-Tezno, Maribor, julij 1987 EŠD 9017 |
Iz Rač po Cesti talcev je poleg hišne številke 73, Brunšvik, travnata površina ob cesti, ki se odcepi levo za zbirni center. |
V SPOMIN TALCEM USTRELJENIM 1.1.1945 . GREGORC FRANC, KRANJ JAKOB JOŽE, CELJE KALINČEK MIHA, SL. GRADEC LESKOVAR FRANC, SL. BISTRICA PAVLIHA STANE, LITIJA PREVALNIK KAREL, SL. GRADEC RADANOVIČ FRANC, SENOVO RAZGORŠEK JOŽE, TEZNO ŠPEGL ANDREJ, VELENJE ZEMLJAK STANKO, TRBOVLJE . SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 27.april 2020 |
27.4.2020. 00:00 |
— |
Obiskal in poslikal Urh Ferlež 1. 9. 2023 |
Spomenik |
Rače - Fram |
K.o.:716-RAČE, 2768/2 |
|
Pokopališče Jurjevica, Ludvik Šilc |
SIstory navaja: Ime in priimek: Ludvik Šilc, Oče: Ludvik, Mati: Rozalija, Priimek matere: Tanko, Po domače: Štefenjakovi, Datum rojstva: 30.12.1913, Kraj rojstva: Jurjevica, Kraj bivanja: Jurjevica, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 09.08.1942, Kraj smrti / izginotja: Zaloka pri Jurjevici, Kraj pokopa: Jurjevica, Država pokopa: Slovenija
|
Lokalno pokopališče v Jurjevici, skozi desni vhod pri cerkvi, grob se nahaja ob desnem robu travnate površine. |
D R U Ž I N I Š I L C Š K O F LUDVIK 1913 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 4.8.2024 |
4.8.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Jurjevica |
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3 |
|
Gasilski dom Knežak |
— |
Knežak 177 |
GASILCEM PADLIM V NOB 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
27.9.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Hercog |
— |
Pokopališče Dol pri Hrastniku. |
TEREZIJA ZET [HERCOG] MAKS * 1901 + 1945 V BUCHENWALDU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
22.9.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 830/1 |
|
Ludvik Rogan, Sodišinci |
V kmečki družini leta 1915 rojen Ludvik Rogan je leta 1938 diplomiral iz prava v Ljubljani, a je moral študij in diplomo ponoviti leta 1942 v Pecsu na Madžarskem, ko so v Prekmurju bili okupatorji Madžari. Ker je že pred 2. svetovno vojno bil v vrstah Kluba prekmurskih akademikov ter v Društvu kmečkih fantov in deklet, je bil mladostni vrstnik Miška Kranjca, Sidonije Perš, Štefana Kovača - Marka, Ludvika Rapoše in drugih. Kot sekretar Okrožnega komiteja Osvobodilne fronte v Murski Soboti je bil 16. oktobra 1944 na sestanku aktivistov in partizanov, že naslednjega dne pa so ga Madžari aretirali. Najprej je bil zaprt v Sombotelu (Szombathely), nato v Komarnem, ko so ga Madžari predali Nemcem. Ti so ga poslali v koncentracijsko taborišče Dachau, zatem pa v taborišče Buchenwald, kjer je pomladi 1945 umrl. |
Domačija, Sodišinci 6 |
ROGAN DR. LUDVIK SEKRETAR OKROŽNEGA ODBORA OF M. SOBOTA V LETU 1944 * 18. 7. 1915 V SODIŠINCI + 15. 2. 1945 V TABORIŠČU BUCHENWALDU NAŠA RADOST, BOLEČINA, NADA V MRAKU NAM PRIŽGANE, VSE NEKOČ BO ZGODOVINA ... (O. ŽUPANČIČ) KRAJEVNI ODBOR SZDL GEDEROVCI 17. 10. 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 19. maja 2020 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 16.2.2024, prestavil besedilo na spomeniku v za to namenjeno rubriko in v Opis in viri dodal tekst
Dodal še dve sliki M. Hladnik 2. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Tišina |
K.o.-119-SODIŠINCI, št.parc.: 240 |
|
Središče ob Dravi, pokopališče |
— |
Pokopališče leži 500 m zahodno od središča Središča ob Dravi. |
DRUŽINA KOSI ............................................ ............................................ [križ] RAKUŠA ............................................ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 26. 9. 2022 |
7.12.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.12.2023, prenesel podatke Majč Jožefa na sloj Obeležja |
družinski nagrobniki |
Središče ob Dravi |
K. o. 338 Središče, parc. št. 6 |
|
Rakitna, pokopališče, Kržič Anton |
Kržič Anton. Sistory. .
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Rakitna, Kržič Anton, pokopališki vhod s ceste, ki vodi v zdravilišče na Rakitni, desno, 1. vrsta, 1. grob z desne strani vrste.
|
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar,1.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
1.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Brezovica |
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1 |
|
Verd, pokopališče, Turk Janez |
Opomba |
Pokopališče Verd, desno od glavnega vhoda (zvonik) v pokopališko cerkev, 2. vrsta, 1. grob z desne strani vrste (od zidu). |
[križ] TURKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 23.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
23.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Vrhnika |
K. o. 2003 VERD, parc. št. 1/1 |
|
Spominska plošča ustanovitvi delavske stranke komunistov |
Spominska plošča ustanovitvi prve socialistične delavske stranke komunistov v juniju 1920. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196. Fotografije: Marko Gričar. |
Koroška Bela, ob Cesti talcev na stičišču s Cesto Ivana Cankarja. |
TU JE BILA V ZAČETKU JUNIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 27. 4. 2017. |
— |
— |
— |
Marmorna plošča na skali |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 302/6 |
|
Kapelica posvečena požigu vasi |
10. oktobra 1943 so Nemci v vasi Strmec pod Predelom ustrelili šestnajst domačinov in vas v celoti požgali |
Ob cesti Strmec - Predel tik za vasjo Strmec. |
Strmec in cedrkev sv. Mihaela požgana 11. oktobra 1943. Znamenje postavljeno 1983 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 23..4.2019 |
— |
— |
— |
Kapelica |
Bovec |
— |
|
Kogelnik Maks |
— |
Pokopališče Koprivna |
KOGELNIK MAKS12.10.1925 USTRELJEN 4.3.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Črna na Koroškem |
904 KOPRIVNA, 740/3 |
|
POSTOJNA- kip na piedestalu |
Na kamnit podstavek je postavljena bronasta plastika borca. Avtor je Frančišek Smerdu in Janko Omahen. Postavljen je bil 8. 6. 1952. Spomenik je posvečen padlim borcem iz Postojne in okolice. Postojna je bila med obema vojnama, še bolj pa med NOB sedež številnih fašističnih in vojaških enot. Vso dohodi vanjo so bili zastraženi in prepleteni z bodečo žico, vendar so jo narodnoosvobodilno gibanje v njej širilo in krepilo v številnih akcijah drznih aktivistov OF in SKOJ. Že 2. junija 1942 ob fašističnem prazniku "Festa delli Statui" je bila Postojna preplavljena z letaki OF, tako da so fašisti zaradi velike panike morali odpovedati parado. Letake so dobivali iz bližnje ilegalne tehnike v Zalogu, ki jo je vodil in organiziral Viktor Hajna. Ta tehnika je bila med prvimi na Primorskem in je začela delovati in je začela delovati že jeseni 1941. Njena beseda je bila mnogokrat močnejša od orožja. poleg družine Hajna so že takrat začele v zvezi s tehniko sodelovati tudi družine Bizjak(Tonetovi), Šušteršič (Andrejevi) in Bizjak(Gregorjevi). Skozi Postojno je peljala zelo važna ilegalna pot, po kateri so preko železničarjev že pred vojno in v prvih partizanskih letih dobivali literaturo iz Jugoslavije. Po kapitulaciji Italije je pri Antonu Dolencu-v hiši pod železniško postajo bila partizanska javka, kamor so oblečeni kot železničarji prihajali razni aktivisti, zdravniki in drugi politični delavci, ki so po železnici, kot edini poti, prišli iz Ljubljane. V Postojni je aktivno delovala gasilska četa, v kateri so bili vsi gasilci organizirani v NOV. Tako so v svojem vozilu leta 1944 odpeljali iz Šeberjeve tiskarne tiskarski stroj TIGEL za vojaško tiskarno IX.korpusa in papir za tiskarno Slovenije. Daleč naokrog je odjeknila sabotažna akcija v Postojnski jami 23.aprila 1944. V postojnski bolnici so se zdravili številni borci in aktivisti, ki so jih pod lažnimi imeni zdravili, med njimi tudi dr. Franc Ambrožič. Pomembno je ila tudi vloga obveščevalna služba, ki je posredovala številna maskirana poročila o stanju in gibanju okupatorjevih enot. Vir: Spomeniki v Postojni Kip je delo domačina, akademskega kiparja Frančiška Smerduja; glej http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi586428/. Odkrit je bil 8. junija 1952 EŠD 19410 |
Postojna, trg pred knjižnico na Tržaški ul., kjer je odcep za Vilharjevo ul. |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO V BORBI PROTI FAŠIZMU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil D.Divjak 10.januar 2020 |
10.1.2020. 00:00 |
— |
— |
kip borca, ki meri s puško |
Postojna |
2490-POSTOJNA, št. parc.: 2611/32 |
|
Spomenik župniku, žrtvi Gestapa, Rdeči Kal |
desno v grapi tik pod vrhom, kjer se začne vas Rdeči Kal, če prihajaš iz smeri Artmanja vas, Vrbovec |
NA TEM MESTU JE OD SMRTONOSNIH STRELNIH RAN/ GESTAPA DNE 29. OKTOBRA 1943 / (?) MEŽANOVI IZ KNEŽJE VASI |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik
D.Divjak 27.8.2022 |
27.8.2022. 00:00 |
— |
Dodal povezave D.Divjak 27.8.2022 |
plošča, postavljena v enostavni kapelici |
Trebnje |
— |