| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
POSTOJNA-Spomenik Sardincem |
Spomenik Sardincem je javni spomenik, ki stoji pred zgradbo Ljudske univerze na Titovem trgu, Ljubljanska cesta 2. Na betonski podstavek je postavljen kamnit osmerokoten blok z vklesanim napisom Istranom in Primorcem v zaledni službi na Sardiniji. Že ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 so italijanske vojaške oblasti izvedle mobilizacijo ljudi na Primorskem in jih poslale kot politične osumljence v najbolj oddaljene kraje Italije, največ na Sicilijo in Sardinijo. Še bolj pa so Italijani okrepili mobilizacijo v letih 1942 in 1943, ko so se na Primorskem začele močneje množiti partizanske enote. Da bi preprečili odhod v partizane, so pobrali skoraj vse mlade fante od 16.leta dalje in jih poslali v posebne delavske bataljone-"battaglioni specali". Od polovice 1942 dalje so ti bataljoni šteli od 15.000 do 20.000 naših fantov. Samo na Sardiniji je bilo okoli 30 delavskih bataljonov s 7.000 možmi. Na otok so pošiljali najbolj "sumljive", tako tudi sorodnike primorskih emigrantov. Poleg teh pa je bilo tam še okrog 6.000 starejših letnikov, ki so bili v letih od 1938 do 1942 poslani tja kot redna vojska. Italijanske oblasti so mislile, da so vsi ti ljudje na daljnem otoku tudi daleč od dogajanj v domovini; v rasnici pa so se tudi tja razširile ideje OF in glas o partizanskem boju. Naši možje in fantje so se na Sardiniji kmalu opredelili zanje, čeprav se niso mogli vključiti v partizansko vojsko. Njihovo pregnanstvo pod zavezniško upravo se je končalo šele leta 1954. Avtor spomenika je arhitekt Stane Dolenc. Spomenik je bil postavljen 22. decembra 1972 na zbornem mestu ob vrnitvi v osvobojeno domovino novembra 1945. SO Postojna jim je podelila domocil. Steber je iz svetlega kamna, katerega površina z napisom je gladka, robovi pa so grobo obdelani. Dimenzije obeležja so spodaj širine 43, v višini 60 cm se razširi na 60 cm ter natose v višini ravni del začne ožiti proti vrhu do 43 cm, debelina kamna je 15 cm. Viri: Postojna - Spomenik http://kraji.eu/slovenija/postojna_spomenik_sardincem/slo#ixzz4CsHH6g1G (Dostop 25. 10. 2016) EŠD: 23112 |
Spomenik je lociran ob Ljudski Univerzi v centru mesta Postojna. |
zvezda V TEM MESTU SE JE JESENI 1945 KONČALA DOLGOTRAJNA POT PREŽIVELIH PRIMORCEV IN ISTRANOV, POLITIČNIH PREGNANCEV NA SARDINIJI. |
— |
— |
— |
— |
Leilani Štajer, oktober 2016, dopolnil D.Divjak 11.1.2020, 27.3.2023 |
27.3.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetke in dimenzije obeležja, 27.3.2023 |
Spominska plošča |
Postojna |
2490-POSTOJNA, št.parc.: 2990, Občina Postojna |
|
Koncentracijsko taborišče Auschwitz |
Slovenska
spominska plošča v Auschwitzu.
RTV SLO 22. 6. 2008. Na območju nekdanjega taborišča v Auschwitzu so slovesno odkrili spominsko ploščo v slovenskem jeziku. V začetku leta 1943 je bila v plinski celici v Auschwitzu umorjena tudi narodna herojinja Tončka Čeč. Geslo: herojgrob123 Geslo taborišče123
|
[Kapela Maksimilijana Kolbeja] v Auschwitzu, Ošwienčim, Poljska [popravi lokacijo] |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
— |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Poljska |
— |
|
Vipavski Križ, Pokopališče |
— |
Na krajevnem pokopališču pod Vipavskim Križem na levi strani ceste, levo od vhoda, poleg grobnice borcev in talcev |
TU POČIVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
4.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Družinski grob |
Ajdovščina |
2391 Vipavski Križ, 3180 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.30 |
— |
Stati bi moral na mestu obnovljenega bunkerja |
1942-1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič |
17.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
CERKNICA-Spomenik padlim borcem na pokopališču v Cerknici |
Pokopališče v Cerknici, od vhoda zadaj za cerkvijo |
PADLI
SMO
KROŠELJ
VIDA
REMIC
BRANKO
MRAMOR
FRANC
TEKAVEC
ALOJZ
MESTEK
JANEZ
ZAUPAJTE
TOVARIŠI, VERUJTE!
KAR
JE VELIKEGA RODI TRPLJENJE
SIRAJ
VERONIKA
RIS
MATEVŽ
PETRIČ
IVAN
KREGAR
JANEZ
OTONIČAR
FRANC
GRUDEN
ADOLF
PONIKVAR
ANTON
KRANJC
JANEZ
KLANČAR
JAKOB
BEČAJ
JOŽE
LOGAR
FRANC
VERBIČ
ALOJZ
V
SPOMIN 86 BORCEM
OČE
IVAN IN MATI ANA
MAČEK
ANTON
JUVANČIČ
JOŽE
DOLES
ANTON
CASERMAN
FRANC
ZAKRAJŠEK
JOŽE
ROŽANC
JANEZ
DR.
VOJSKA VLADO
43
NEZNANIH BORCEV PADLIH V KOKOLICI
LOVKO
LUDVIK
MARTINČIČ
IVAN
URBAS
JANEZ
OBLAK
FRANC
TURŠIČ
LEOPOLD
ROŽANC
ANTON
KRAŠEVEC
ANTON
MELE
FRANC
URBAS
JOŽE
OPEKA
JANEZ
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 30.12.2018, D.Divjak, dopolnil 1.februar 2020,8.12.2021 |
8.12.2021. 00:00 |
— |
8.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
21.1.2022 foto dop.Bogovič-Bizjak |
Aleja z vpisanimi imeni padlih, dolžina 15 m, obkrožena z zelenico |
Cerknica |
1676-CERKNICA, št.parc.:1143 |
||
Partizanski spomenik z grobnico-Zibika |
Granitni spomenik z grobnico je postavljen na pokopališču v naselju Zibika. Posvečen je spominu na žrtve in padle v boju s fašisti v II. svet. vojni. Spomenik je v oskrbi KO ZB NOB Pristava pri Mestinju. Vir: dokumentacija o spom obeležjih NOB ZB NOB Šmarje p. J. EŠD 4732 |
Pokopališče Zibika |
"BORCI PADLI V NOV BELE JANEZ - BIZJAK ANTON BRAČKO VINKO - CVETIČ STANE ČOKL ANTON - ČOKL JOŽE GOBEC JURIJ - HALAR ANTON JEZOVŠEK FRANC - JURAJA JOŽE KRAŠOVEC RUDI - MALGAJ MARTIN OGRIZEK JERNEJ - ORAČ FRANC OTOREPEC MARTIN - OTOREPEC VINKO PEPEVNIK FELIKS - PETRUŠA STANKO REHAR IVAN - RIHTER ŠTEFAN ŠKET IGNAC - TOJNKO GOTHARD VEHOVAR IVAN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA GERMAN FELIKS - JERANKO SIMON KOLAR ANTON - KOMERIČKI ZVONKO ŽURMAN NEŽA" "TU SO POKOPANI TRIJE BORCI NOV PADLI V BOJU PROTI OKUPATORJU LETA 1942 - 1945 IN BORCI NOV - KOBILŠEK JOŽE MAČEK JOŽE, PEKLAR BRANKO, REPEC IVAN, SELIŠEK MATIJA, ŠRAMELJ ANTON IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA GROS ANTON" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak, februar 2017 |
— |
— |
Dopolnil in slike Bor1974, 31.I.2021 |
Granitni spomenik z grobnico |
Šmarje pri Jelšah |
— |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Slovša Feliks |
datum rojstva: 17. 5. 1908, kraj rojstva: Samotorica, vojni status: Civilist, datum smrti: 7. 4. 1944, kraj smrti: Bergen - Belsen, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Bergen - Belsen, država pokopa: Nemčija. vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopaliških vrat desno, vrsta grobov ob zidu pokopališke cerkve, 1. grob z desne strani vrste.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15
|
[šopek vrtnic] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
4.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Koreno |
Grobišče šestnajstih vaščanov, ki jih je nemški okupator pometal v goreče hiše julija 1942. Grobišče je uredila ZB NOV Lukovica 8. julija 1948 (po drugem viru 22. julija 1952) in 1999. Požig vasi je 8. julija 1942 izvedlo 100 policistov, ki so obkolili vas že ponoči, potem ko so partizani rekvirirali po Lukovici in okolici. Ločili so moške od žensk, negibno Jožefo Hace (76) pa polili z bencinom in zažgali. Kmete, zaprte v Barličevi ogradi, so tepli s kladivi, sina izdajalca potem izpustilii, očeta in sina Šimenca pa živa zažgali. 13 preostalim so prebrali smrtno obsodbo zaradi podpore partizanom. Dva sta pobegnila, vendar so oba našli in v Žavbijevem hlevu zažgali. Druge so mučili, da so se kriki slišali do Krašnje, potem pa z verigami obesili pod strop in hlev zažgali. Umrlo je tako 16 ljudi. Nemci so jih pustili ležati 5 dni. Ženske in otroke so odpeljali v taborišča. Vas so pred požigom izropali.
|
Koreno, južni del vasi, med št. 1, 2 in 4. |
[zvezda] JULIJA 1942 JE NEMŠKA OKUPATORSKA KOSMATIN MATEVŽ PODBEVŠEK FRANC EDEN JE BIL JIM SOVRAG IN V ENEM ZDAJ GROBU LEŽITJO. ZVEZA BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 3. in 20. 7. 2019 |
16.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič uredil in dopolnil besedilo na spomeniku |
Kamnito spominsko obeležje |
Lukovica |
1929 KORENO, 110/2 |
|
Grob Jože Trdan, Prigorica |
Ob premiku enote v sestavi Šercerjeve brigade iz Rakitnice proti Kočevju je ta v bližini Francozove doline pri Jasnici naletela na zasedo, ki so jo sestavljali Nemci in domobranci. Ti so se mimo partizanske zaščitnice ob stari cesti Ribnica-Kočevje v Ložinah uspešno prikradli in presenetili partizane. Jože Trdan je bil pomočnik minometa, katerega je nosil Tone Oražem. Bila sta sovaščana iz Dolenje vasi in Jože je bil eden izmed žrtev ob tem dogodku.Opomba: Francozova dolina se imenje kraj, kjer je v času francoske zasedbe bil ubit francoski vojak, ob stari makadamski cesti preko Jasnice. |
Nekdanje pokopališče ob cesti Ribnica-Kočevje, vstop je možen skozi glavni vhod v bližini gasilskega doma, ali pa skozi stranski vhod s ceste, ki pelje v naselje Dolenja vas. |
T R D A N O V I JOŽE 1926 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 2.9.2023 |
2.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ribnica |
K. o. 1627 Prigorica, parc. št. 265 |
|
KLANEC pri Gabrovki - spominska plošča borcem Dolenjskega odreda |
Granitna plošča velikosti 0,35 x 0,45 m in okoli 3,00 m od tal, je posvečena v NOB padlim borcem Dolenjskega odreda. Odkrita 1953, prenovljena in dopolnjena z bronastim šesterokotnim reliefom Dolenjska 1978. Ob prenovi hiše pred dobrim letom na tem naslovu, so bronasti relief Dolenjske prevzeli v varstvo člani Združenja borcev za vrednote NOB Litija v Litiji. EŠD 25845 |
Na zahodni, obcestni, fasadi hiše Klanec pri Gabrovki št. 6. |
1943 zvezda 1953 V SPOMIN TOVARIŠEM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA DOMOVINI. POSTAVILI OB DESETLETNICI USTANOVITVE DOL. ODREDA NEKDANJI BORCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano, T. Bizjak |
22.6.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Litija |
k.o. 1844 - Vodice, parc. št.: 713/1 |
|
Padlim kurirjem pod planino Možine, Golica |
S kovinsko strešico pokrita plošča, pritrjena v kamnito steno desno nad nedavno zgrajeno cesto. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206. EŠD 5414 |
Ob vzhodnem robu ceste tik za železno ograjo čez cesto, med parcelnima številkama 558/17 in 558/18 oz., če ima cesta svojo parcelno št., na 558/112. V občinskem odloku je parcelna št. 558/2 napačna. Lokacija v jeseniškem registru se imenuje Kramparica. |
TUKAJ SO PADLI 1.4.1945 KURIRJI NOV DROLC JANEZ KOS BORIS PREGELJ VIKTOR STARE ŠTEFAN SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
28. 12. 2009 |
— |
— |
— |
plošča v skali |
Jesenice |
2174 PLANINA, 558/32 |
|
Spomenik padlima borcema |
Spomenik padlima borcema Brunu Morettiju in Albinu Rejcu, odkrit 22.8.1952, arh. Jakica Accetto. Na zidanem kamnitem podstavku stoji stožec z vklesanim napisom, posvečenim na tem mestu padlima Brunu Morettiju in Albinu Rejcu. Obdajajo ga štirje manjši stebriči. Okolico omejuje kamnit zid in živa meja. |
Brunov drevored 10, tik ob cesti iz centra v smeri Kozlovega roba |
Postoj popotnik in zamisli se v žrtve za našo svobodo Tu sta padla 26. januarja 1944 partizana Bruno Moretti in Albin Rejec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 21.4.2018 |
30.5.2022. 00:00 |
— |
Po JSNP 176 odkrit 24. 8. 1952. -- M. Hladnik
V Krečičevem katalogu je spomenik pripisan Jožetu Plečniku, čeprav je kot avtorica navedena samo Jakica Accetto, datum odkritja 22. 8. 1952. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Kamnit steber |
Tolmin |
Brunov drevored 10 |
|
Prva partizanska borba v Brkinih, Kozjane |
Postavljena je bila 22. 7. 1951. |
Plošča je pritrjeno na fasado hiše Kozjane 4. |
PRVIM JUNAKOM V SPOMIN, A ŽIVEČIM V OPOMIN NA TEŽKO A HEROJSKO BORBO ZA NAŠO SVOBODO ! _______________________________ V SPOMIN NA PRVO PARTIZANSKO BORBO V BRKINIH DNE 13. 3. 1943 POSTAVLJA OKR. - Z.B. - N.O.V IL. BISTRICA KOZJANE 22. 7. 1951 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 9. 9. 2018
26.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
26.5.2021. 00:00 |
— |
26.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Divača |
K.o.: 2468-KOZJANE, št.parc.: *79 |
|
Tenetiše pokopališče |
— |
Pokopališče Tenetiše se nahaja na griču severno od vasi. |
STUDENOVI [KRIŽ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.4.2021. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2089 TENETIŠE, 202 |
|
Ivan Grobelnik |
Vabilo na razgrnitev obeležja g. Ivana GrobelnikaNa III. OŠ Celje bomo v ponedeljek, 9. 6. 2025, ob 14,30 slovesno razgrnili obeležje g. Ivana Grobelnika, ki ga je izdelal g. Oleg Ambartsumyan. Z obeležjem želimo na šoli počastiti spomin na velikega Celjana in njegove nepozabne zasluge za mesto in slovenski narod.Aljaž Pečnik, predsednik KO ZB NOB Center Celje |
III. OŠ Celje, Vodnikova 4. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Gradišnik-Gržina |
13.6.2025. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal posnetke 1 in 2. |
obeležje |
Celje |
— |
|
Sodni zapor, Pisa, Italija |
Geslo: zapornice123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 13.2.2024 |
13.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Pisa |
— |
|
Skodovnik, Strmec nad Dobrno |
Usoda ranjencev, skritih po kozjaških kmetijah je bila seveda zelo negotova. Če so Nemci koga našli, so ga neusmiljeno ubili. Tako so, po pripovedovanju Podjavorškove Mimike Nemci pri Krejanu našli dva ranjenca. Naložili so ju na sani in odpeljali proti cerkvici Sv. Marjete, kjer so ju vrgli v sneg, nakar sta si morala sama izkopati grob. Domačini so obljubili, da jih bodo hranili, da bodo ohranili v tajnosti njihova skrivališča, zgodile pa so se drugačne, grozljive reči. Vir: Ladislav Kiauta, Bračičeva brigada. Pomniki narodno osvobodilnega boja
v občinah Vojnik-Dobrna, 29 |
Strmec nad Dobrno 18 (Jože Mešl, po domače Skodovnik); plošča je na SV vogalu stare hiše, do 500 m oddaljene kmetije je s ceste Paški Kozjak-Dobrna označen odcep. |
[zvezda] V TEJ OKOLICI JE 16. 2. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018
S.Gradišnik 2.11.2023 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 2. 11. 2023, dodal opis.
M.Kermavnar, 1. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dodal fotografije 3/2 do 3/4. |
Spominska plošča |
Dobrna |
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 11 |
|
Juršče, grob neznanega partizana |
Pokopališče Jurišče.
Hiša v bližini: Juršče 1 |
GROB |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Pivka |
K. o. 2504 Zagorje, parc. št. 2239/177 |
||
Fabci |
Nemci so 29. 11. 1943 obkolili vas, pobili sedem partizanov in vas delno požgali. Spominska plošča v vasi je bila odkrita 9. 5. 1976.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Fabci. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
7.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Padlima borcema, pri Papežu, Strmec nad Dobrno 14 |
Domačim pa ni bilo prav, da so Nemci odšli kar brez "banditke". Nekdo je
stekel za njimi, da so se vrnili in premetali vso hišo. Potem so jo le opazili
in zbezali na plano. Vir: Milan Guček, Pekoči sneg. Opomba 1: Fotografija stare hiše, kjer je bila plošča pritrjena prvotno, in sicer tam, kjer je zdaj okno desno od vrat. Na sliki 3/1 sta domačiji Slopnik (levo) in Papež (desno). |
Strmec nad Dobrno 14 (po domače pri Papežu). K domačiji usmerja smerokaz 100 m pod sedlom z znamenjem sredi vasi. Plošča nad zunanjim stopniščem nove hiše. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018
S.Gradišnik 2.11.2023 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 2. 11. 2023, dodal opis.
M.Kermavnar, 1. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal Opombo 1 in fotografije 3/2 in 3/3. |
Spominska plošča |
Dobrna |
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 648 |
|
Grobišče bolnišnice Jelendol, Kočevski Rog
|
Pod Daleč hribom, nedaleč od Podstenic, blizu partizanske bolnice Jelendol, se v kraški vrtači nahaja urejeno pokopališče umrlih partizanov. Bolnica Jelendol je začela delovati maja 1943. V sestavi te postojanke je bila tudi uprava slovenske centralne vojno partizanske bolnice (SCVPB). Ob gozdni stezi 50 m pred grobiščem je pravokoten steber. Na spomeniku so verzi, ki jih je napisala pesnica Lili Novy. V nepravilnem šesterokotniku, sezidanem iz naravnih skal, je 34 grobov. Gomile so obdane z naravnim kamnom. Dejansko je bilo na tem grobišču pokopanih 53 umrlih ranjencev in bolnikov, ker so grobove tu dobili tudi umrli iz bližnje partizanske bolnice Jelenbreg. Akademik dr. Janez Milčinski, ki je med vojno sam zdravil mnoge ranjence, je pripovedoval: »Spominjam se, da smo drugega ali tretjega ranjenca, ki je umrl na Jelendolu, pokopali tule. Meni sprva ni bila všeč oblika pokopov. Navaden izkop jame, v katero so položili mrtvega. Nato smo skupaj z dr. Pavlom Lunačkom dosegli dvoje. Prvo, v grob smo odslej položili stekleničko z vsemi osebnimi podatki o umrlem, in drugo, da ima pogreb vojaka neko dostojno obliko. Tako se je potem odločilo in je držalo. Dva, ki neseta mrliča - redkokdaj smo si jih lahko privoščili več - na vojaški način opravita pogreb. Komisar je bil tisti, ki je spremljal to, kar smo dosegli. Jaz sem tudi hodil z njimi in bil pri pogrebu. To so bili moji pacienti.«
Avtor grobišča in spomenika je arhitekt Miloš Lapajne. Uredila sta ga Glavni odbor zveze borcev in Občinski odbor zveze borcev Novo mesto leta 1956. Grobišče vzdržuje Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 170. |
1. Po cesti Podturn – Kočevje peljemo od odcepa za Pogorelec še kakih 1500 m proti Podstenicam. V križišču pri Podsteniški koliševki zavijemo levo navzdol in peljemo še kakih 1200 m do manjše jase, oziroma nakladalne rampe. Na levi strani so informativne table, ki nas usmerijo proti bolnici še kakih 200 m peš. Grobišče je 100 m od konca jase desno navzdol.
2. Od Lukovega doma ob parkirišču pod Bazo 20 peljemo desno mimo južnega vhoda v Bazo 20 (cesta je včasih zaprta z verigo). Od križišča, kjer ostro zavijemo v desno peljemo še kakih 100m do jase, oziroma nakladalne rampe. Grobišče je 100 m od konca jase desno navzdol.
KOORDINATE WGS 84: N 45º 42' 15,60"; E 15º 02' 08,70"
KOORDINATE D48GK: X 62232,42 Y 503155,13
|
V SPOMIN NA 45 JUNAKOV NOV . NA TRDO POT STE ŠLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik , FRANC KULOVEC, 21.1.2020 |
— |
— |
— |
pokopališče in spomenik |
Dolenjske Toplice |
Katastrska občina: Podstenice
Parcelna številka: 1611/475
|
|
Grob ustreljenih talcev Adolf in Jožef Baranja, pokopališče Turnišče |
Po podatkih Zveze Romov Slovenije je bilo v madžarska taborišča odpeljanih
sedemindvajset Romov iz Prekmurja, navedena pa so tudi imena šestih Romov, ki so
bili ustreljeni kot talci 27. 2. 1945 v Turnišču. Ivan Jerič, ki je na koncu
uspel doseči, da jih je pred smrtjo spovedal, je dogodek opisal
takole: Tretji dan po svojem prihodu v
Turnišče so orožniki zalotili v polanskem logu 6 mladih ciganov, ki se niso
odzvali pozivu k vojakom. Privlekli so jih v Turnišče. Komandant jih je vseh 6
obsodil na smrt. Poklical je okrožnega beležnika, da je pobral od njih podatke
za mrliško knjigo. Beležnikova žena mi je prišla povedat, da so vsi obsojeni na
smrt. |
Pokopališče Turnišče. 46.618010 N 016.322529 E |
Tu počivata ustreljena kot talca BARANJA ADOLF *11. febr. 1901 + 17. febr. 1945 * BARANJA JOŽEF * 4. avg. 1924 + 27. febr. 1945 Lahka vama bodi zemlja. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 1.12.2023 nedokončano,17.5.2024
Gradišnik-Gržina, 16.5. 2025 |
16.5.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 17.5.2024
Gradišnik-Gržina, dodan posnetek št.2 |
Grob |
Turnišče |
K.o.: 149-TURNIŠČE, št.parc.: 1664/1 |
|
Milan Megla, OŠ Podgorci |
V avli osnovne šole v Podgorcih stoji plošča Milanu Megli ( 1898-1943), učitelju in nekdanjemu ravnatelju šole, ki je kot borec umrl v Bosni leta 1943. Plošča je bila odkrita 29. novembra 1959.
|
V avli osnovne šole Podgorci, št. 81. |
1819 {zvezda] 1959 V SPOMIN USTANOVITELJEM ŠOLE V PODGORCIH IN UČITELJU MILANU MEGLI BORCU NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 30.april 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Fotografije M. Hladnik 25. 9. 2022. |
Spominska plošča |
Ormož |
K.o.: 327-PODGORCI, št.parc.: 36/6 |
|
Janko Stariha, Črnomelj |
Doprsni kip je izdelal kipar Julijan Renko, odkrili so ga 19. februarja 1954, postaviti ga je dala Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne Črnomelj. V Črnomlju rojen Janko Stariha 14. februarja 1922, je bil dijak novomeške gimnazije, leta 1941 je postal član KPS. Bil je med prvimi organizatorji osvobodilnega gibanja v Beli krajini, prav tako pa je bil že od začetka aktiven pri različnih partizanskih akcijah. Do septembra 1941 je bil član prve belokranjske čete, potem pa je šel v novomeško četo, ki je bila na Brezovi rebri. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je konec leta 1941 pripravilo napad na nemško postojanko, ki je bila na Bučki, zraven pa je pozvalo še novomeško četo. Ravno v tej akciji je bil Janko Stariha ranjen, na zdravljenje so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, po okrepitvi se je zopet pridružil partizanom. Takrat je postal komandir mokronoške čete in sredi decembra 1941 je prešel v sestavo II. štajerskega bataljona. Komandir 2. čete se je še posebej odlikoval v bojih pri Primskovem in Stični. Janko Stariha je bil potem komandant I. bataljona konec marca 1942, ki je bil med partizani znan tudi kot Jankov bataljon, Stariha je sodeloval v vseh pomembnejših bojih II. grupe odredov na Dolenjskem in na prehodu prek Gorenjskem in Štajerskem. Stariha je konec julija 1942 postal oficir I. bataljona savinjskega odreda, 10. septembra 1942 pa je po prihodu in združitvi na Štajerskem prevzel dolžnost operativnega oficirja v štabu II. grupe odredov. Nemci so 7. novembra 1942 napadli savinjski bataljon II. grupe odredov na Krešici pri Sv. Joštu na Dobrovljah, v tem boju je Stariha zaman poskušal z borci prebiti še tretji in zadnji sovražni obroč. Stariha je junaško padel pri sv. Joštu na Dobravljah nad Savinjsko dolino in zaradi tega bil 20. decembra 1951 odlikovan z redom narodnega heroja. Kamnit doprsni kip narodnega heroja Janka Starihe (1922-1944) je pritrjen na kamnit podporni zid. Okolica spomenika je parkovno urejena. Avtor spomenika, postavljenega 1954, je Julij Renko. Viri: Kramarič, Janez. Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti. Črnomelj: Občina, 1999 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 158-159. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 81. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi604854/ EŠD:24088 Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.184, 185. Viri slik: - osebni arhiv (Rahela Butala) |
Na razpotju Kolodvorske ul. in Ul. Heroja Starihe. |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rahela Butala (13.12. 2016)
D.Divjak 17.5.2023 |
11.9.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezava na članek Dol. list 17.5.2023
Dodal tri sveže posnetke in besedilo M. Hladnik 30. 4. 2024
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dodala v Opis podatek iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi. |
Doprsni kip |
Črnomelj |
K. o.: 1535-Črnomelj, parcela 78/11. Lastnik zemljišča: fizična oseba. |
|
Dramlje, pokopališče, Škerl Neža in Franc |
Sistory navaja Ime in priimek: Franc Škerl, Oče: Ivan, Mati: Ivana, Datum rojstva: 13. 04. 1879, Kraj rojstva: Dolenja vas na Dolenjskem,, Kraj bivanja: Razbor, Stara občina: Dramlje, Nova občina: Šentjur pri Celju, Datum smrti/izginotja: 02. 10. 1942, Kraj smrti/izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija. _________________________________________________________________________ Sistory navaja Ime in priimek: Neža Škerlj, Oče: Ivan, Mati: Ana, Priimek matere: Brglez, Datum rojstva: 22. 01. 1890, Kraj rojstva: Pletovarje, Kraj bivanja: Razbor, Stara občina: Dramlje, Nova občina: Šentjur pri Celju, Datum smrti/izginotja: 02. 10. 1942, Kraj smrti/izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija. »Seznam žena, ustreljenih na Štajerskem v času od 30. julija 1941 do 10. marca 19431 […] 2. oktobra 1942 v Mariboru: […] 14. ŠKERLJ NEŽA, roj. Brglez 22. januarja 1890 v Pletovarjah, posestnica v Razboru 21, občina Sv. Jurij pri Celju (istega dne ustreljen mož Franc).« Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Zavod »BOREC«, 1970, str. 426)
|
Pokopališče Dramlje, Šentjur pri Celju, prva vrsta pod tlakovano potjo, vzporedno s stavbo nekdanje poslovilne vežice, 3. grob od pokopaliških vrat na začetku te poti (levo od nekdanje poslovilne vežice). |
ŠKERL [križ] MARKIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
10.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1131 Marija Dobje, parc. št. 816/3 |