Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5641
Šmartno na Pohorju, Spomenik NOB

Leta 1967 je bil odkrit 3 m visok granitni steber z napisom. Ob njem sta na tleh plošči; na eni so imena padlih borcev, na drugi pa imena žrtev, umrlih v koncentracijskem taborišču.
EŠD 23696

Spomenik stoji ob cesti, pred vasjo Šmartno na Pohorju, južno od stare šole, Šmartno na Pohorju 7

O DOMOVINA,
V VIHARNI NOČI 
SMO TE LJUBILI, 
ZDAJ SANJAMO 
O SONČNEM 
DNEVU NA 
ZELENEM POHORJU 
             1967 

      PADLI BORCI V NOB
                                          roj.    padli 
ARBAJTER FRANC       1905 - 1945
BREZOVŠEK ALOJZ     1909 - 1945 
CVIRN IVAN                  1927 - 1945 
ČREŠNAR ANTON        1910 - 1945 
PLIBERŠEK JANEZ      1920 - 1945 
13 NEZNANIH BORCEV  padli 1944 - 1945 
PORIJOL KAREL           1925 1945 

      ŽRTVE FAŠIZMA 
ARBAJTER HELENA    1916 - 1944 
AJD JOŽEF                   1920 - 1944 
REPNIK IGNAC            1910 - 1945 
VRBEK ANTON            1916 - 1944 

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar; slike Bor1974-11.X.2020
19.5.2020. 00:00
Slovenska Bistrica
1955
Spomenik padlim borcem 17. divizije in domačinom na pokopališču v Starem trgu

Na pokopališču v starem trgu je skupni grob in spomenik štirih borcev borcev 17. divizije 3. jugoslovanske armade. Padli so 14. maja 1945. 

VIR:Jože potočnik, Spomeniki in znamenja v občini Slovenj Gradec

EŠD 4182

Ob cesti Slovenj Gradec- Podgorje je lokacija slovenjegraškega pokopališča, kjer na desni strani ob drugi stezi na sredini pokopališča leži spomenik in grobišče borcem.

GROB BORCEV XVII VZHODNOSRBSKE DIVIZIJE NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE  IN DOMAČINOV, KI SO V ZAKLJUČNIH BOJIH ZA OSVOBODITEV DOMOVINE MAJA LETA 1945 ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJE.

1.10.1964

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 15. julij 2017
Granitni spomenik
Slovenj Gradec
51/2, Podgorje, Mestna občina Slovenj Gradec
4337
Partizanski vrh Kopa

Medeninasti plošči (21x30 in 15x21 cm) sta pritrjeni na skalo. Odkriti sta bili ob pohodu prijateljev Spominskega parka tovarištva Davovec avgusta 2016.

Kopa (1024 m) je točka na označeni krožni poti po spominskem parku Davovec.

Partizanski vrh
KOPA

SPT DAVOVEC Veliki srpan 2016

Na ta vrh je 13. 8. 1942 po naporni in deževni noči iz Udin boršta lez reko Kokro in Možjanco v zgodnjem jutru prispela druga grupa odredov, dotlej največja partizanska enota, imenovana tudi prva slovenska brigada. Po nekaujrnem počitku so v nevihtnem dopoldnevu nadaljevali pot proti Brezovici nad Davovcem in padli v zasedo okupatorjev, ki so jih privedli domači izdajalci. 

Padlo je 16 borcev, enota pa se je razbila na dva dela in šele naslednji dan sestradana in premočena prispela na planino Jezerca, kjer naj bi dobila zvzezo z domačo partizansko enoto Krvavško četo. 

Drugo grupo odredov je vodil komandant Franc Rozman Stane in politični komisar Dušan Kveder Tomaž.

SPT Davovec     Veliki srpan 2016

M. Hladnik 31. 7. 2019 po podatkih in fotografijah Ivana Krivca
Spominska plošča
Cerklje
10418
Rob, Kraševec Alojz, Marija, Angela, Justina

»K
I. 
[…]
II.
[…]
32. KRAŠEVEC Alojzij, mož 
33. KRAŠEVEC Angela, rojena 1906, iz vasi Sela, hči.
34. KRAŠEVEC Marija, rojena Jakič, žena. 
Neugotovljenega dne oktobra 1942 je prišla iz postojanke MVAC na Robu skupina pripadnikov MVAC in skupina italijanskih fašistov, ki so ustrelili očeta Alojzija, ženo Marijo in hčer Angelo, njihova trupla vrgli v apneno jamo in domačijo zažgali. (Vir: Seznam žensk žrtev domobranskega nasilja v RO ZZB Slovenije, KUVZ, objava št. 55 z dne 20. aprila 1945 v fasc. 922/1 v AS DE II)«

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 183.

     Opombi: 
  Podatek o datumu Angelinega rojstva je na nagrobniku drug kot v Sistory in v knjigi Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev 2. Glede na dane podatke tudi ni verjetno, da bi bila Angela hči Alojza in Marije Kraševec. Ali je napačen podatek o datumu Angelinega rojstva ali pa Angela ni hči Alojza in Marije Kraševec.  
  Kraševec Justina je dodana na grobu skopaj z domnevnimi starši. Dan in mesec rojstva na nagrobniku se razlikuje od podatkov na Sistory.                                            

  • Fotografija: Kraševec Alojz, Marija, Angela, Justina Geneanet, Pokopališče Rob - Rob, str. 16.  
Pokopališče Rob. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Rob 23

 

     RODBINA KRAŠEVEC

PADLI KOT TALCI 3. XI. 1942

OČE ALOJZ               * 8. VI. 1890
MATI MARIJA            * 26. I. 1899 
ANGELA                 * 25. XII. 1907


JANEZ      *16. 5. 1876   +23. VIII. 1960
JUSTINA    *4. V. 1921    +24. VII. 1944
MARIJA    *22. II. 1887       +2. VI. 1968

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 12.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič
12.1.2026. 21:44
19.1.2026. 09:56
Nagrobnik
Velike Lašče
K. o. 1714 SELO PRI ROBU, št. parc. *88
452
Završnica - Spominsko obeležje padlim kurirjem G-17 iz Šušteršičeve koče

24. aprila 1944 zjutraj so Nemci napadli kurirsko postajo G-17 v Šušteršičevi koči na Jamovcu pod Zabreško planino. Pri tem so pobili vseh 6 kurirjev, ki so spali spodaj. Tri kurirje, ki so spali zgoraj, so ujeli, jim na hrbte naložili zaplenjeni material in jih odgnali v dolino. Potem ko so opravili s kurirji, so Nemci Šušteršičevo kočo zažgali.
Jožeta Dolarja in Franca Debeljaka so takoj po prihodu v dolino ubili. Janez Zima pa je moral nositi vrečo moke do gostilne Pod Stolom. Pri Rožičevi hiši so ga videli zadnjič.

Kurirjem, ki so jih Nemci odpeljali v dolino, so leta 1957 odkrili ploščo v bližini lovskega doma v Završnici. Plošča je bila v letu 2007 obnovljena.

Datum odkritja: 22. 7 .1958.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 199.

EŠD 5408

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Na desni ob cesti iz Most proti Završnici, skrito v grmovju nasproti odcepa k Lovskemu domu Stol »Pri medvedih«.

NA TEM MESTU SO BILI OD OKUPATORJA
LETA 1944 PO GROZNEM MUČENJU
USTRELJENI UJETI BORCI NOV IN TO:
ZIMA JANEZ IZ ŽIROVNICE
DOLAR JOŽE IZ ZABREZNICE
DEBELJAK FRANC IZ DVORSKE VASI
ZB ŽIROVNICA

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017.
Bronasta plošča na naravni skali.
Žirovnica
k. o.: Žirovnica, p. št.: 934, vl. št.: 589; Lastnik: SLP-KŽK Kranj
1954
Spominska plošča na gasilskem domu Stari trg pri Slovenj Gradcu

Že od leta 1941 je v Starem trgu delovala dobro organizirana skupina OF. Zbirala je oblačila, obutev, denar in orožje ter širila ideje OF slovenskega naroda. Zaradi neprevidnosti je prišlo do aritacij, zasliševanj, obsod in deportacij v zloglasna taborišča Auschwitz, Dachau in Mauthausen. Za domovino in svobodo je Stari trg z okolico žrtvoval 32 življenj; 22 borcev , 9 žrtev fašističnega nasilja in enega talca. Spominske plošče so vzidane v fasado gasilskega doma. 

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja v občini Slovenj Gradec.

Gasilski dom Stari trg je lociran ob obvozni cesti Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem, pred prečkanju reke Mislinje. Dostop je laho tudi iz krožišča na cesti iz smeri Ravne na Koroškem v Stari trg.

                                   ŽRTVE

KONEČNIK FRANC, BRITOVŠEK ANTONIJA, GOLOB MAKS, HUDOLIST MAKS, KNEZ JOŽE, MARKUŽ MARIJA, RUPREHT IVAN, VOGLER JOŽE, VERČON FRANJO.

                                   TALEC

                            VERČON ZLATKO

                                   BORCI

PLEŠNIK ANTON, AREH STANKO, APAČNIK FRANC, GAMS SLAVKO, GAMS ALFONZ, GREBENC RAJKO, HERMAN MIHA, KAŠNIK IGNAC, KRANČAN STANKO, KOTNIK JOŽE, MIRKAC MARTIN, MIRKAC ADOLF, MEH FRANC, POCAJT FRANC, PUST IVAN, PENŠEK VINKO, REPAS MAKS, REPAS ALOJZ, REPAS FRANC, ŠPES JURIJ, VOGLER MIHA.

STARI TRG Z OKOLICO SE OB 20-LETNICI VSTAJE                   SPOMINJA PADLIH DOMAČINOV V NOB

     KDOR UMRE ZA DOMOVINO  JE ŽIVEL DOVOLJ

                                    1969

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 15. julij 2017
Marmorne plošče
Slovenj Gradec
Stari trg, 214,215
1057
Narodna herojka Milka Kerin, Veliki Podlog

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=28832&submit.x=0&submit.y=0

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 177.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129.

Na rojstni hiši, št. 27.

TEJ HIŠI JE BILA 1. 1. 1923 L

ROJENA NARODNI HEROJ –

       KERIN MILKA

   PADLA 1944 LETA

                POSTAVILA ZB

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 25. 2. 2017, nedokončano
spominska plošča
Krško
1329 VELIKI PODLOG, 9/1
10079
Jože Bantan, Mostar
  • Jože Bantan. Sistory.

 

Mostar, v smeri proti Gorancem [določi lokacijo natančneje].

JOŽE BANTAN

26. 1. 1922 -- 13. 2. 1945

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik po fotografiji in podatkih Franca Jankoviča
16.10.2025. 11:12
17.10.2025. 09:55
Spomenik
Mostar, Hrvaška
56
Moste - Spominsko obeležje padlim kurirjem G-17 pri nekdanji Šušteršičevi koči na Jamovcu pod Zabreško planino

24. aprila 1944 zjutraj so Nemci napadli kurirsko postajo G-17 v Šušteršičevi koči na Jamovcu pod Zabreško planino. Pri tem so pobili vseh 6 kurirjev, ki so spali spodaj. Tri kurirje, ki so spali zgoraj, so ujeli, jim na hrbte naložili zaplenjeni material in jih odgnali v dolino. Potem ko so opravili s kurirji, so Nemci Šušteršičevo kočo zažgali.
Stražar Ivan Anderle je padel pred kočo ob prvih strelih. V koči spodaj so obležali Slavko Smolej, Ivanka Fink, Ivan Knafelj in komandir Franc Zakrajšek. Mirko Faganel je skušal pobegniti, a so ga krogle pokosile 150 m pod kočo.
Dogodek v Šušteršičevi koči aprila 1944 je bil eden najbolj krvavih, ki jih je zahtevala naša svoboda v bojih pod Stolom. Imena mladih borcev, ki so izgubili svoja življenja, ostajajo zapisana na spominski plošči ob mestu, kjer je nekoč stala koča. Plošča je bila odkrita leta 1958, leta 2007 pa je bila obnovljena.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 199.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Malo za križiščem za Doslovško planino približno 30 m nad cesto. Tik nad cesto je manjša lesena hiška, ki na zemljevidu ni označena.

PO TEŽKI BORBI Z OKUPATORJEM
IN NEMOGOČEM UMIKU SO BILI
NA TEM MESTU V KURIRSKI KARAVLI
POBITI IN POŽGANI LETA 1944
SLEDEČI BORCI NOV
SMOLEJ SLAVKO IZ ŽIROVNICE
KNAFELJ IVAN IZ DOSLOVČ
FINK IVANKA IZ LESC
ZAKRAJŠEK FRANCI IZ DOLENJSKEGA
FAGANEL MIRKO IZ GORICE
ANDERLE IVAN IZ SMOKUČA
ZB ŽIROVNICA

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017.
Bronasta plošča na nosilcu iz lomljenca.
Žirovnica
k. o.: Zabreznica, p. št.: 10/1, vl. št.: 24; Lastnik: Triplat Feliks, Žirovnica; Skrbnik: Lovska družina Stol Žirovnica
8260
Padli bolgarski vojak, Trnovska vas

Po pričevanju domačina Ludvika Kranjca malega travna 2023, se spominja, da so kot osnovnošolci hodili polagat vence in sveče na grob neznanega bolgarskega vojaka. Nekaj let po vojni, ko je bil že odrastel, je v kraj prišel Bolgar, ki se je zanimal za grob. Ludvik mu ga je pokazal, ta pa mu je povedal, da gre za grob njegovega očeta.Ko so upravljanja pokopališč prevzela pogrebna podjetja in za grob ni nihče plačeval, zaključi Ludvik, so grob prekopali, spomenik pa odstranili.

Pokopališče Trnovska vas

Neznano

Uničeni spomeniki
Bor1974
16.4.2023. 00:00
Spominska plošča
Trnovska vas
1010
Log pri Brezovici, padlim borcem in žrtvam FN

EŠD 11573 - javni spomenik.

Spomenik sestavljajo štirje krogelni odseki, z vrhom zasidrani v popločena - asfaltirana tla. Na zgornjih ravnih površinah so postavljeni manjši betonski kvadri z imeni padlih v NOB iz Loga in okolice. Napisne črke so kovinske. Spomenik so odkrili 1975. leta.

Po stari cesti Ljubljana - Vrhnika pridemo do naselja Log pri Brezovici, kjer zavijemo desno, na parkirni prostor trgovine Mercator, Cesta Dolomitskega odreda 2, kjer v desnem kotu stoji spomenik padlim borcem in žrtvam FN.

V INTERNACIJI (desni del spomenika - 1):

JUSTIN Franc, KOVAČIČ Martin, LOGAR Franc;

PADLI BORCI (desni del spomenika - 2):

BREŽIČ Franc, KAVČNIK Ančka, KAVČNIK Ivan, KONČAN Anton, LESKOVEC Anton, MALAVAŠIČ Andrej, NOVAK Franc, VRHOVEC Franc, VRHOVEC Jože, VRHOVEC Zlatko, GREGURKA Franc, GREGORKA Jernej;

USTRELJENI PRI GRADU (desni del spom. - 3):

JANŠA Anton, SELIŠKAR Anton, SODNIKAR Ivan, VIŽIN Marjan, VERBIČ Angela;

UBITI NA URHU (levi del spomenika)

FILIPIČ Janez, FRANK Anton, JANŠA Ivan, JANŠA Jakob, KRALJIČ Franc, KRALJIČ Ivan, LUMPRET Jože, SLABE Anton, SUHADOLNIK Franc, TRČEK Polde, LONČAR Ivan, JAPELJ Anton, JUSTIN Ivan, CELARC Marija, PLESTENJAK Ignac, SELIŠKAR Matija;

ZB LOG

T. Bizjak, 21.2.2017
Spomenik
Log-Dragomer
k.o.1996, parc.št.:1389/4
10429
Žalec, Lovše Ivan
  • Ivan Lovše.  Sistory.
    datum rojstva: 19. 5. 1907, kraj rojstva: Žalec, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 10. 4. 1943, kraj smrti: Zagreb, država smrti: Hrvaška, država pokopa: ?, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Ustaši
  • Fotografija: Lovše Ivan Geneanet, Pokopališče Žalec, str. 56. 

 

Pokopališče Žalec, Iskalnik grobov Žalec , P:A, V:1, S:44. Iskalnik grobov Žalec najde Berta Lovše (1930 - 2017) Hiša v bližini: Pokopališka cesta 2, Žalec

 

[križ]
RODBINA LOVŠE
IVAN  1907  -  1943
POKOPAN V ZAGREBU

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 19.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič
19.1.2026. 10:25
20.1.2026. 08:52
Nagrobnik
Žalec
K. o. 0996 ŽALEC, parc. št. 780/2
5164
Borci goriške fronte, Šempeter pri Gorici

Spomenik je sestavljen iz kamnite plastike na kamnitem podstavku v obliki krogle (250 x 350 x 180 cm). Na robu podstavka so vklesana posvetila borcem padlim na Goriški fronti v drugi svetovni vojni. Avtor spomenika je N. Nemec.

  • EŠD 13479
V parku pred zdravstvenim domom Šempeter pri Gorici, Cesta prekomorskih brigad 25

napis na sprednji strani:
BREZ STRAHA PADLI STE ZA DOMOVINO
VSI V ISTEM BOJU OČE MATI IN SIN
BREZIMNI SE VPISALI V ZGODOVINO
ZAZRTI V VEČNOST, KI JE NAŠ SPOMIN.   

                                     C. ZLOBEC
.
napis na zadnji strani:
TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO - TITO

Negovan Nemec
1985
Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 1.4.2020, 27.8.2021 17.12.2021 D.Divjak
17.12.2021. 00:00
20.10.2025. 10:43
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografijI in napis na spomeniku
Skulptura
Šempeter-Vrtojba
K.o.: 2315 - ŠEMPETER, št.parc.: 3044
10080
Črniče, Černač Ivan
  • Janez/Joannes Černač. Sistory. 
    datum rojstva: 3. 10. 1903, kraj rojstva: Matenja vas, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: III. SNOUB Ivana Gradnika, datum smrti: 20. 12. 1943, kraj smrti: Črniče, vzrok smrti: Posledice boja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

»SEZNAM V GRADNIKOVI (GORIŠKI) BRIGADI PADLIH BORCEV
[…]
Černač Janez 1902
Matenja vas
pri Postojni«

  • Stanko Petelin, Gradnikova brigada, Ljubljana: Založba Borec in revija NAŠA OBRAMBA, 1983, str.  841.
  • Fotografija: Černač Ivan Pokopališče Malovše – Črniče, Geneanet, str. 3. 

 

Pokopališče Malovše, 5262 Črniče. Hiša v bližini: Malovše 30A.

 

[zvezda] 

ČERNAČ IVAN 
ROJ. MATENJA VAS 
3. 10. 1903   -   22. 12. 1943 
BOREC NOV. 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 16.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
16.10.2025. 17:07
16.10.2025. 17:10
Nagrobnik
Ajdovščina
K. o. 2385 GOJAČE, št. parc. 1149
7567
Dolgi most

Spomenik so na zahtevo lastnika prestavili ob Pot Rdečega križa.

Dolgi most 2, Ljubljana
Premaknjeni spomeniki
M. Hladnik
28.5.2022. 00:00
4.12.2025. 07:57
Opis spomenika prestavil na novo lokacijo M. Hladnik
Ljubljana
Dobrova, 2025/26
5569
Spomenik borcu Karlu Pajku.
Na mestu, kjer je spominski kamen, to je v neposredni bližini njegovega doma, je bil julija 1944 zahrbtno ustreljen Karel Pajk. Okupacijska oblast je od izdajalca izvedela, da sodeluje z OF. Niso ga aretirali, ampak nekega večera zahrbtno ustrelili. 

*Vir: Spomeniki NOB v občini Žalec.

Pod domačijo Pajk ob Savinji.

PAJK KAREL 

PADEL ZA SVOBODO 

SLOVENSKEGA NARODA 

POLETI 1944.

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 10.5.2020
Po "Sistory" roj. 14.X.1907 v Kasazah, kot datum smrti pa datum 22.12.1944 v Kasazah. Bor1974, 10.VIII.2022
Monolit s ploščo.
Žalec
4355
Lazna - Spomenika prvima padlima partizanoma

Spomenik prvima padlima partizanoma Skok Janku in Cernič Julijanu v Trnovskem gozdu. 

Spomenik se nahaja na Prevali, na levi strani ceste, ki vodi iz Lokvi na Lazno.

 V BORBI S FAŠISTI STA DNE 16. 2. 1943 PADLA PRVA PARTIZANA V TRNOVSKEM GOZDU

SKOK JANKO

ROJ. 8. 6. 1925 V GORNJI TREBUŠI

IN

ČERNIČ JULIJAN

ROJ. 20. 4. 1924 V BUKOVICI 103

                                                KS IN KOZB NOB

                                                LOKVE LAZNA

                                                  15. 9. 2009 

PK, 6. 8. 2019
Spominsko obeležje
Nova Gorica
K. o. 2298 Lazna, par. št. 2, Aldo Šuligoj, Lazna 14.
3719
Zgornji Tuštanj

V Armonovi kajži je bil 7. 2. 1942 ustanovljen odbor OF za Moravško dolino, 11 udeležencev, vodil je sestanko Rento Jerič iz Moravč. Za sekretarja je bil izvoljen Tone Cerar - Ciril. Po uničenju postojanke v Moravčah 19. marca 1944 je OF prevzela oblast na ozemlju osvobojene "Moravške republike".

Lojze Hohkraut je dal aktivistu Jožetu Gričarju - Metodu nalogo organizirati OF, pomagal je Ladislav Eberl - Polde Jamski.

Ploščo je dal 14. septembra 1975 odkriti občinski odbor ZZB NOV Domžale.

  • EŠD 16699
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 201-203.
Kajža je stala 300 m jugozahodno od gradu Tuštanj. Zdaj so tam le še razvaline s hišno št. Zgornji Tuštanj 3, zraven je postavljena nova hiša s št. 3 a. Ploščo so menda vrnili svojcem pri Fedru (Vrhpolje 36), kjer pa o tem ne vejo nič. Do razvaline se pride po odcepu s ceste Vrhpolje - Krašce.

V TEJ HIŠI
JE BIL 7. 2. 1942 USTANOVLJEN
ODBOR OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKEGA NARODA
ZA MORAVŠKO DOLINO

NIHČE NI V TEM ČASU SAM
ISTA NAS VERA DRUŽI
ISTA VERA V SVETLI DAN
PETER LEVEC

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 22. 6. 2019
Spominska plošča
Moravče
949
Spominska plošča na Prešernovi koči na Stolu

20. februarja 1942 je borce Jeseniške čete Cankarjevega bataljona že zelo zgodaj prebudil strel s pastirske staje na Zabreški planini. Nemci so stajo obkolili misleč, da se v njej skrivajo partizani. Zmota je borcem omogočila pravočasen umik proti Stolu. Brez izgub so dosegli vrh Malega Stola in se umaknili v Prešernovo kočo. Kolona Nemcem jim je sledila in vnel se je boj, ki je trajal 6 ur. V njem je pod strelom ostrostrelca padel Jože Koder, borec iz Ruta v Baški grapi.
Jeseniška četa je uspela zadržati svoj položaj na vrhu vse do večera, ko so se borci umaknili k lovski koči v dolini Završnice, pred tem pa so požgali Prešernovo kočo. Nemci so tako na vrhu Malega Stola našli le prazno pogorišče.
Bitka med maloštevilnimi partizani in mnogo močnejšimi nemškimi silami na Stolu je znana kot najvišja bitka druge svetovne vojne na naših tleh.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 199.

Prešernova koča na stolu.

KRANJSKA PODRUŽNICA SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA JE 31. JULIJA 1910 ZGRADILA NA MALEM STOLU PREŠERNOVO KOČO, KI JE UTRJEVALA SLOVENSTVO, BUDILA ZANIMANJE ZA LEPOTO GORSKEGA SVETA IN POSPEŠEVALA PLANINSTVO, V NAJTEŽJIH DNEH NAŠE ZGODOVINE PA JE SPREJELA POD SVOJ KROV POGUMNE SINOVE SLOVENSKEGA NARODA - PARTIZANE CANKARJEVE ČETE. TU SO BILI 20. FEBRUARJA 1942 V NAJHUJŠI ZIMI PRVEGA VOJNEGA LETA NEENAK BOJ Z NEMŠKIMI ZAVOJEVALCI. V NJEM JE PADEL NA TEH SLEMENIH JOŽE KODER, DELAVEC - BOREC IZ BAŠKE GRAPE. V POVRAČILO ZA NEUSPEH SO NEMCI KOČO POŽGALI, OB DVAJSETI OBLETNICI OSVOBODITVE DOMOVINE POKLANJAMO PONOVNO ZGRAJENO KOČO NEKDANJIM BUDITELJEM PLANINSTVA, PADLIM BORCEM V SPOMIN IN PRIHODNJIM RODOVOM V SREČO.
V AVGUSTU 1965

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 13. 2. 2017, prvi posnetek 12. 8. 2011, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017.
Plošča iz sivega marmorja na steni koče.
Žirovnica
7301
Cenetu Štuparju

V času obnove partije je Cene Štupar tudi v tovarni Eifler (danes Krka-kozmetika), kjer je bil zaposlen, v začetku leta 1936 ustanovil partijsko organizacijo. Štupar je bil idejni vodja partije in je večino delavcev povezal v enotno sindikalno gibanje-Splošna delavska strokovna zveza Slovenije. Ta enotnost se je odrazila v veliki stavki tekstilnih delavcev leta 1936, ki je poleg Eiflerjeve tovarne zajela tudi tekstilno tovarno v Vižmarjih (Beer-Hribernik) in tovarno Stora v Gameljnah. Na tovarni je vzidana spominska plošča z imeni 17 delavcev, ki so padli v NOB. Med njimi je ime Ceneta Štuparja in narodne herojinje Rezke Dragar. Spominsko znamenje Cenetu Štuparju je tudi na njegovi rojstni hiši, Cesta Ceneta Štuparja, nekoč št. 49, danes št. 108, odkrito 24. julija 1955.

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978 str. 15.   

 »Cenetu Štuparju v spomin

Plošča v velikosti 40 krat 60 cm je odkrita tudi na stanovanjski hiši, kjer je živel prvoborec Cene Stupar, z naslednjim besedilom: 

'Štupar Cenetu — Matjažu

V tej hiši se je rodil in odšel v NOV revolucionar prvoborec Štupar Cene — Matjaž 1910—1944.' Plošča je bila odkrita 24. junija 1955 po načrtu prof. Miroslava Rav[bar]ja.«

Cesta Ceneta Štuparja 108, Ljubljana

ŠTUPAR CENETU

MATEVŽU

NA TEM MESTU JE STALA

ROJSTNA HIŠA

PRVOBORCA

CENETA ŠTUPARJA - MATEVŽA

1910 - 1944

Obstoječi spomeniki
S. Gradišnik 23. 3. 2022
31.3.2025. 00:00
Obiskala in obeležje je v najlepšem redu. Prestavila zvezdico s starega naslova (št. 49) na novega na št. 108. -- Mojca Ž. 30. 5. 2022. Zdenka Primožič 31. 3. 2025 dodala v Opis besedilo iz glasila SZDL občine Ljubljana - Bežigrad.
Spominska plošča
Ljubljana
1756 ČRNUČE, 533/6
9369
TVD Partizan Begunje na Gorenjskem
Begunje na Gorenjskem 027/b
Neobiskani spomeniki
Bor1974
30.10.2024. 00:00
Telovadnica
Radovljica
7248
Ustanovitev 15. SNOUB Belokranjske, Metlika

Po razpustitvi V.grupe odredov je bila 28. septembra 1943 iz bataljonov Vzhodnodelenjskega odreda in novih mobilizirancev ustanovljena 15. SNOUB (Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada), zaradi večine moštva iz Bele krajine imenovana Belokranjska. V sestavu 15. divizije se je brigada bojevala na operativnem oobmočju 7. korpusa in na obkolpskih predelih Hrvaške. V začetku aprila 1945  jo je Glavni štab NOV in PO Slovenije proglasil za udarno. Pred Vranešičevo hišo v Bočki, zaselku Metlike, kjer je bila brigada ustanovljena, je bil 20. septembra 1953 odkrit spomenik. Skupščina občine Metlika je 16. maja 1966 podelila  15. SNOUB Belokranjski domicil. Ob 25. letnici ustanovitve 15. SNOUB so njeni nekdanji 1. septembra 1968 v avli osnovne šole v Metliki pritrdili spominsko ploščo. Hkrati je bil v avli odkrit relief kiparja Lojzeta Dolinarja s prizori iz partizanskega življenja, šola pa poimenovana po 15. SNOUB.

  • arhiv ZB NOB Metlika (57)
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 136.

Spominska plošča 15. SNOUB je bila premaknjena v park pred gradom v bližino spomenika belokranjskemu borcu.

Poslopje OŠ v Metliki. Z Vinogrdniške se zavije na Šolsko in vse do Šolske 7, kjer je šola.
Premaknjeni spomeniki
13.2.2022 D.Divjak
13.2.2022. 00:00
16.10.2025. 21:59
Spominska plošča
Metlika
K.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 1691/1
4369
Grobnica padlim
Iz Slapa ob Idrijci do Pečin. V centru vasi pelje desno cesta do cerkve na vspetini, kjer je tudi pokopališče.

TUKAJ POČIVAJO PADLI BORCI NOV

LIPUŠČEK JANEZ   R 1905  PAD. 7.2.1945

KOFOL IGNAC         1913          7.2.1945

BOŽIČ GABRIJEL     1924          7.2.1945

KUŠTRIN ANDREJ    1894          19.3.1945

SLAVA JIM

Vojko Hobič,15.8.2019
Grobnica
Tolmin
411
Stanko Podlipnik, Lipnica

V aprilu 2017 je bil spomenik obnovljen.

Marmornata stela, posvečena Stanku Podlipniku, borcu Jelovške čete in prvemu partizanu v Lipnici, ki je padel 10. 9. 1941 v grabnu pod Miklavževcem. Spomenik je delo Kamnoseštva Kopriva in kamnoseka Alojza Vurnika, 1954 odkrila ZB NOB Srednja Dobrava.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 194.

EŠD 27916

Ob avtobusnem postajališču tik pred mostom in odcepom s ceste Kropa-Radovljice proti kamnolomu. Hiša v bližini: Kamna Gorica 1D

TU JE PADEL 10. 9. 1941
STANKO PODLIPNIK
PRVI PARTIZAN TEGA KRAJA

Obstoječi spomeniki
Miran in Mira Hladnik, 2. 5. 2017
steber z zvezdo in napisom
Radovljica
K.o.: 2126 - DOBRAVA PRI KROPI, št.parc.: 473/3
5913
Rudi Pavček
Ob Poti spominov in tovarištva, Ljubljana.

RUDIJU PAVČKU
KO ZZB MALČI BELIČ
LJ - VIČ
2009

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po opisu in slikah Mojce Župančič.
12.7.2020. 00:00
Spotikavec
Ljubljana
Brdo, 1708/3